Kovač Jurij
Vesel in smešen možiček je bil dobrega srca. Prašnima popotnikoma je ponudil zavetje, v zahvalo pa dobil nenavadne darove. Spoznajte jih v pravljici, izdamo pa lahko, da sta bila hvaležna popotnika Jezus in sveti Peter.
otroci otrok zgodbe zgodba pravljica pravljice slovensko slovenske Zgodbe za otroke
4. 2. 2021
Kovač Jurij
Vesel in smešen možiček je bil dobrega srca. Prašnima popotnikoma je ponudil zavetje, v zahvalo pa dobil nenavadne darove. Spoznajte jih v pravljici, izdamo pa lahko, da sta bila hvaležna popotnika Jezus in sveti Peter.
VEČ ...|4. 2. 2021
Kovač Jurij
Vesel in smešen možiček je bil dobrega srca. Prašnima popotnikoma je ponudil zavetje, v zahvalo pa dobil nenavadne darove. Spoznajte jih v pravljici, izdamo pa lahko, da sta bila hvaležna popotnika Jezus in sveti Peter.
otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceslovenskoslovenskeZgodbe za otroke
Zgodbe za otroke
VEČ ... |
31. dan šmarnic: Marija, prosi za nas
V zadnjem delu Marija zagotovi otrokom: “Vedno bom z vami, čeprav me ne boste videli.”
Zgodbe za otroke
31. dan šmarnic: Marija, prosi za nas
V zadnjem delu Marija zagotovi otrokom: “Vedno bom z vami, čeprav me ne boste videli.”
VEČ ...|31. 5. 2025
Zgodbe za otroke
VEČ ... |
30. dan šmarnic: darovi Svetega duha
Tokrat je marija naše prijatelje, posebej pa birmance, osrečila z razlago morda težje razumljivih darov Svetega duha. Sveti duh nam pripravlja čudovite darove.
Zgodbe za otroke
30. dan šmarnic: darovi Svetega duha
Tokrat je marija naše prijatelje, posebej pa birmance, osrečila z razlago morda težje razumljivih darov Svetega duha. Sveti duh nam pripravlja čudovite darove.
VEČ ...|30. 5. 2025
Zgodbe za otroke
VEČ ... |
29. dan šmarnic: Krščeni s Svetim duhom
Zgodba, ki je posebej namenjena birmancem. Prinaša odgovore na pomembna vprašanja in zanimivo nalogo.
Zgodbe za otroke
29. dan šmarnic: Krščeni s Svetim duhom
Zgodba, ki je posebej namenjena birmancem. Prinaša odgovore na pomembna vprašanja in zanimivo nalogo.
VEČ ...|29. 5. 2025
Zgodbe za otroke
VEČ ... |
28. dan šmarnic: Zaklad Svetega pisma
Marija je našim prijateljem, junakom šmarničnih zgodb, razodela, kako lep zaklad je Knjiga knjig.
Zgodbe za otroke
28. dan šmarnic: Zaklad Svetega pisma
Marija je našim prijateljem, junakom šmarničnih zgodb, razodela, kako lep zaklad je Knjiga knjig.
VEČ ...|28. 5. 2025
Zgodbe za otroke
VEČ ... |
27. dan šmarnic: Moč Svetega duha
Slišali boste da smo včasih še slabši od Petra. V zatajevanju Gospoda. Pa tudi, kako pogumni so junaki naših šmarničnih zgodb.
Zgodbe za otroke
27. dan šmarnic: Moč Svetega duha
Slišali boste da smo včasih še slabši od Petra. V zatajevanju Gospoda. Pa tudi, kako pogumni so junaki naših šmarničnih zgodb.
VEČ ...|27. 5. 2025
Zgodbe za otroke
VEČ ... |
26. dan šmarnic: Bog le ljubezen
Tokrat bo Marija pričevala o eni najlepših resnic. Bog je ljubezen.
Zgodbe za otroke
26. dan šmarnic: Bog le ljubezen
Tokrat bo Marija pričevala o eni najlepših resnic. Bog je ljubezen.
VEČ ...|26. 5. 2025
Zgodbe za otroke
VEČ ... |
25. dan šmarnic: Prava ljubezen
Pa smo končno tam. Pri bistvu naukov in Božje besede, pri Ljubezni.
Zgodbe za otroke
25. dan šmarnic: Prava ljubezen
Pa smo končno tam. Pri bistvu naukov in Božje besede, pri Ljubezni.
VEČ ...|25. 5. 2025
Zgodbe za otroke
VEČ ... |
24. dan šmarnic: V Marijinem varstvu
Na god Marije Pomagaj tudi naša zgodba ne more mimo Pomočnice kristjanov in Marijinega varstva.
Priporočamo
|
Aktualno
Komentar tedna
VEČ ... |
Milan Knep: Človek in šimpanz
Kristjani se vedno znova čudimo, zakaj je iz sekularne kulture izginil pojem greha, še bolj pa nas boli nevzdržna logika, da imajo nekateri naši sodržavljani odstrel živali, ki prihajajo v naselja in vdirajo na pašnike ter rušijo prehransko verigo, za večje zlo, kot medicinsko prekinitev življenja najbolj nemočnih, nerojenih otrok in težko bolnih.
Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.
Sol in luč
VEČ ... |
Predstavljamo knjigo p. Anselma Grüna - Ko ne veš več, kako naprej.
Kriza je za vsakogar nekaj popolnoma osebnega. Situacije so si morda podobne, a vsakdo jih doživlja na povsem svoj, njemu lasten način, zato je tudi reševanje za vsakogar drugačno. O tem piše p. Anselm Grün v knjigi Ko ne veš več, kako naprej, ki je izšla pri založbi Ognjišče. Nekaj odlomkov smo predstavili v tokratni oddaji Sol in čuč.
Naš gost
VEČ ... |
Vinogradnik in vinar Franc Tomše Martinov
Na Martinovo soboto je bil z nami Franc Tomše, po domače Martinov iz Globočic, mizar po poklicu, odličen vinogradnik in vinar, ki je bil leta 2012 tudi kralj cvička. Spoznali smo njegovo zanimivo življenjsko pot, slišali, kako sta se z ženo odločila za turizem na kmetiji in ga razvijala na poseben, sebi lasten način, ki pozornost namenja tudi domači družini in vrednotam.
Duhovna misel
VEČ ... |
Lastovka in žabe
Sredi gozda je bil v goščavi skrit zapuščen vodnjak. Sonce ni moglo prodreti skozi drevje in zato je bil vodnjak mračen in v njem so ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Svetovalnica
VEČ ... |
Kuhajmo s sestro Nikolino
Ajdov kruh, krompirjevo pecivo, kruh brez glutena, čokoladna glazura, šipek za čaj ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.
Slovencem po svetu in domovini
VEČ ... |
Jubilej Zveze Slovencev na Madžarskem
Zveza Slovencev na Madžarskem je v Monoštru pripravila osrednjo slovesnost ob 35-letnici svojega delovanja. Slavnostni govornik, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, je poudaril, da je porabska slovenska skupnost v tem času dokazala povezanost, vztrajnost in razvojno usmerjenost. Zvezi, ki je ob jubileju izdala zbornik, je podelil priznanje in zahvalo, priznanje pa je ob 40-letnici podelil tudi folklorni skupini iz Gornjega Senika. Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs je poudarila ključne mejnike 35-letnega delovanja. Kot prvega je izpostavila ustanovitev časopisa Porabje, s katerim so povezali skupnost ter slovenščino in narečje. Omenila je tudi rast števila kulturnih skupin, pridobitev Slovenskega doma in ustanovitev razvojne agencije ter programa spodbujanja gospodarske osnove. Med glavnimi izzivi prihodnosti pa je izpostavila zlasti delo z mladimi. No, jutri bodo v Novi Gorici podpisali pismo o nameri o nadaljevanju sodelovanja med Slovenijo in Madžarsko pri gospodarskem in družbenem razvoju narodnostno mešanega območja na obeh straneh meje. Slovenskima ministroma Arčonu in Aleksandru Jevšku se bo pridružil madžarski zunanji minister Péter Szijjártó, skupaj se bodo na Sveti Gori udeležili maše, ki jo bo za padle madžarske vojake na Soški fronti daroval škof Peter Štumpf.
Spoznanje več, predsodek manj
VEČ ... |
Minulo desetletje skozi oči dr. Aleša Mavra
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj je bil še zadnjič z nami zgodovinar in politični analitik dr. Aleš Maver. Dobro desetletje nam je s svojim bogatim znanjem in z izkušnjami pomagal razumeti pomembnejše aktualne dogodke na tujem in doma. Kako sta se v tem času spremenila svet in Slovenija?
Kulturni utrinki
VEČ ... |
Simpozij 800 let Manjših bratov v Gorici
Konec tedna, v petek 14. novembra, bo na Kostanjevici v Novi Gorici potekal Mednarodni simpozij ob 800 letnici prihoda Manjših bratov v Gorico. Razpravljavci različnih strok in zanimanj iz Italije, Hrvaške in Slovenije, bodo govorili o začetkih delovanja Frančiškovih bratov na Goriškem in v Istri, o minoritih in frančiškanih na Goriškem od 16. do 19. stoletja in tudi o frančiškanih in kapucinih na Goriškem od 19. stoletja do danes.
Komentar Zanima.me
VEČ ... |
Martin Nahtigal: Ko zmanjka argumentov za asistiran samomor, iz vitrine potegnejo preverjeno sovraštvo
Smo v referendumski kampanji o evtanaziji, govorimo o življenju in smrti, o pravu in medicini, o tem, kaj naj država sme, kdaj mora in kje se mora umakniti. In kaj je prva reakcija politične levice, ko se ji v tem okvirju začne lomiti pero? Ne razprava o kazenski in zdravstveni zakonodaji, ne soočenje z opozorili stroke, temveč – starodavna strategije kulturnega boja. Iz vitrine potegnejo »Cerkev«, zraven zreta še »domobranci«, »denacionalizacija«, za posladek pa ena sveža anatema na račun vojaškega vikariata in »pokristjanjevanja«. Spomenka Hribar je v tem tednu šla celo tja, kjer je polemika že dolgo zamenjala resničnost: problematizirala je, da je Cerkev sploh – Cerkev. Dobrodošli v muzeju starih orožij, v katerem se strelja s topovi, ki so že nekaj časa brez smodnika.