Is podcast
Zaradi spremenjenih razmer na Veliki planini, ki so posledica trajnostnega principa ravnanja s prostorom, razvojnih interesov uporabnikov in lastnikov zemljišč, je treba proučiti, izbrati in uskladiti koncept prostorskega razvoja tega izjemno pomembnega prostora. Na podlagi temeljitega strokovnega dela in komunikacije z javnostjo so pri podjetju LOCUS, prostorske informacijske rešitve d.o.o., pripravili temelje za ohranjanje in razvoj Velike planine. Na osnovi temeljev so oblikovali trije različne scenarije s ključnimi ukrepi. Pogovarjali smo se z vodjo projekta Velika planina - velik izziv Nušo Britovšek, univ.dipl.inž.kraj.arh., za projekt so v letu 2021 prejeli nagrado Maks Fabiani, nagrada se podeli za izjemna dela na področju urbanističnega in prostorskega načrtovanja. Omenjeni projekt o Veliki planini pa je tudi predlog Slovenije za evropsko nagrado ECTP.
Zaradi spremenjenih razmer na Veliki planini, ki so posledica trajnostnega principa ravnanja s prostorom, razvojnih interesov uporabnikov in lastnikov zemljišč, je treba proučiti, izbrati in uskladiti koncept prostorskega razvoja tega izjemno pomembnega prostora. Na podlagi temeljitega strokovnega dela in komunikacije z javnostjo so pri podjetju LOCUS, prostorske informacijske rešitve d.o.o., pripravili temelje za ohranjanje in razvoj Velike planine. Na osnovi temeljev so oblikovali trije različne scenarije s ključnimi ukrepi. Pogovarjali smo se z vodjo projekta Velika planina - velik izziv Nušo Britovšek, univ.dipl.inž.kraj.arh., za projekt so v letu 2021 prejeli nagrado Maks Fabiani, nagrada se podeli za izjemna dela na področju urbanističnega in prostorskega načrtovanja. Omenjeni projekt o Veliki planini pa je tudi predlog Slovenije za evropsko nagrado ECTP.
Zaradi spremenjenih razmer na Veliki planini, ki so posledica trajnostnega principa ravnanja s prostorom, razvojnih interesov uporabnikov in lastnikov zemljišč, je treba proučiti, izbrati in uskladiti koncept prostorskega razvoja tega izjemno pomembnega prostora. Na podlagi temeljitega strokovnega dela in komunikacije z javnostjo so pri podjetju LOCUS, prostorske informacijske rešitve d.o.o., pripravili temelje za ohranjanje in razvoj Velike planine. Na osnovi temeljev so oblikovali trije različne scenarije s ključnimi ukrepi. Pogovarjali smo se z vodjo projekta Velika planina - velik izziv Nušo Britovšek, univ.dipl.inž.kraj.arh., za projekt so v letu 2021 prejeli nagrado Maks Fabiani, nagrada se podeli za izjemna dela na področju urbanističnega in prostorskega načrtovanja. Omenjeni projekt o Veliki planini pa je tudi predlog Slovenije za evropsko nagrado ECTP.
Zakladi naše dediščine
Polona Lovšin iz Zavoda za kulturo in okolje Coknpok je predstavila brošuro o okusih suhorobarske dežele, ki jih spet odkrivajo in predstavljajo na inovativen način sodobnim kulinaričnim navdušenem. Na njihovi spletni strani je zapis: Kulturna dediščina je odsev narodove identitete, znanj, prepričanj in tradicije. Narod je bogat, ko ima bogato kulturno dediščino, ki se lahko odraža tako v človekovih stvaritvah kot v narodnih običajih. Brošura je izšla v sklopu projekta Obedi ter obredi.
Zakladi naše dediščine
Polona Lovšin iz Zavoda za kulturo in okolje Coknpok je predstavila brošuro o okusih suhorobarske dežele, ki jih spet odkrivajo in predstavljajo na inovativen način sodobnim kulinaričnim navdušenem. Na njihovi spletni strani je zapis: Kulturna dediščina je odsev narodove identitete, znanj, prepričanj in tradicije. Narod je bogat, ko ima bogato kulturno dediščino, ki se lahko odraža tako v človekovih stvaritvah kot v narodnih običajih. Brošura je izšla v sklopu projekta Obedi ter obredi.
Zakladi naše dediščine
Kmečki praznik na Medvedjem Brdu je tradicionalna prireditev z bogatim programom, ki se vsako leto odvija prvo nedeljo v avgustu. Predstavitev gorske mehanizacije za kmetovanje, življenje na kmetiji in različna dela ter obrti. Pogovarjali smo se z Matejo Gladek.
Zakladi naše dediščine
Kmečki praznik na Medvedjem Brdu je tradicionalna prireditev z bogatim programom, ki se vsako leto odvija prvo nedeljo v avgustu. Predstavitev gorske mehanizacije za kmetovanje, življenje na kmetiji in različna dela ter obrti. Pogovarjali smo se z Matejo Gladek.
Zakladi naše dediščine
Sv. Ema Krška, njen god obhajamo 27. junija, velja za prvo slovensko svetnico, v nekaterih zapisih beremo, da je bila najbogatejša ženska svojega časa. Natančnejše podatke o njej težko razbiramo, zaradi oddaljenosti in tudi skopih zgodovinskih poročil. Ne ve se točno kdaj, izročilo pa ve, kje se je rodila, približno leta 1000 oz. nekaj deset let prej, na gradu Pilštajn na Kozjanskem. Vsekakor je bila tudi slovenskega rodu. Globoko verna in ob gmotnem bogastvu, ki ji je bilo zaupano s poroko, bogata tudi v duhovnem življenju, zgradila je samostan benediktink v Krki na Koroškem, ki velja za njeno največje delo, zgraditi je dala tudi več cerkva, ena teh je v Šentrupertu na Dolenjskem, posvečena sv. Rupartu, kot izkazuje ime kraja, cerkev, ki velja za eno najlepših gotskih pri nas, z arhitekturno spomeniško vrednostjo. Ko smo pred več leti na radijskem kolesarjenju obiskalo omenjeni kraj, smo vstopili tudi v župnijsko cerkev in posneli pogovor s Stankom Okornom, ki smo ga znova obudili, mesec dni po godu sv. Eme, tudi kot namig za poletni izlet.
Zakladi naše dediščine
Sv. Ema Krška, njen god obhajamo 27. junija, velja za prvo slovensko svetnico, v nekaterih zapisih beremo, da je bila najbogatejša ženska svojega časa. Natančnejše podatke o njej težko razbiramo, zaradi oddaljenosti in tudi skopih zgodovinskih poročil. Ne ve se točno kdaj, izročilo pa ve, kje se je rodila, približno leta 1000 oz. nekaj deset let prej, na gradu Pilštajn na Kozjanskem. Vsekakor je bila tudi slovenskega rodu. Globoko verna in ob gmotnem bogastvu, ki ji je bilo zaupano s poroko, bogata tudi v duhovnem življenju, zgradila je samostan benediktink v Krki na Koroškem, ki velja za njeno največje delo, zgraditi je dala tudi več cerkva, ena teh je v Šentrupertu na Dolenjskem, posvečena sv. Rupartu, kot izkazuje ime kraja, cerkev, ki velja za eno najlepših gotskih pri nas, z arhitekturno spomeniško vrednostjo. Ko smo pred več leti na radijskem kolesarjenju obiskalo omenjeni kraj, smo vstopili tudi v župnijsko cerkev in posneli pogovor s Stankom Okornom, ki smo ga znova obudili, mesec dni po godu sv. Eme, tudi kot namig za poletni izlet.
Zakladi naše dediščine
Noah Charney je ustanovni član Arce - Združenja za raziskovanje kriminala na področju umetnin. ARCA pospešuje svoje poslanstvo s svojim izobraževalnim programom, raziskavami, publikacijami in osveščanjem javnosti. Kot interdisciplinarna skupina ARCA sodeluje z znanstveniki in sorodnimi strokovnjaki s področja prava, kazenskega pravosodja, varnosti, muzejskih študij, umetnostne zgodovine, arheologije in upravljanja kulturnih virov na nacionalni ter mednarodni ravni, v spodbudo izmenjavi znanja in napredka omenjenega specializiranega področja.
Zakladi naše dediščine
Noah Charney je ustanovni član Arce - Združenja za raziskovanje kriminala na področju umetnin. ARCA pospešuje svoje poslanstvo s svojim izobraževalnim programom, raziskavami, publikacijami in osveščanjem javnosti. Kot interdisciplinarna skupina ARCA sodeluje z znanstveniki in sorodnimi strokovnjaki s področja prava, kazenskega pravosodja, varnosti, muzejskih študij, umetnostne zgodovine, arheologije in upravljanja kulturnih virov na nacionalni ter mednarodni ravni, v spodbudo izmenjavi znanja in napredka omenjenega specializiranega področja.
Zakladi naše dediščine
V sklopu projekta “Obedi in obredi”, ki je bil namenjen raziskovanju kulinarične tradicije suhorobarske dežele in jo inovativno ter spoštljivo posodobiti za posebne ali pa povsem vsakodnevne priložnosti, je nastala tudi knjiga “Okusi suhorobarske dežele”, ki povzema aktivnosti projekta. Ustvarili so štiri menije, poimenovane po letnih časih, ki so sestavljeni iz lokalno pridelanih sestavin, značilnih za tisti čas, ter vse to zbrali in zapisali v slikovno bogatem in sodobnem katalogu. Pogovarjali smo se s pobudnico projekta Andrejo Škrabec.
Zakladi naše dediščine
V sklopu projekta “Obedi in obredi”, ki je bil namenjen raziskovanju kulinarične tradicije suhorobarske dežele in jo inovativno ter spoštljivo posodobiti za posebne ali pa povsem vsakodnevne priložnosti, je nastala tudi knjiga “Okusi suhorobarske dežele”, ki povzema aktivnosti projekta. Ustvarili so štiri menije, poimenovane po letnih časih, ki so sestavljeni iz lokalno pridelanih sestavin, značilnih za tisti čas, ter vse to zbrali in zapisali v slikovno bogatem in sodobnem katalogu. Pogovarjali smo se s pobudnico projekta Andrejo Škrabec.
Zakladi naše dediščine
Razstava Tolminskega muzeja Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci - »bazilika miru« prikazuje izjemen sakralni spomenik z globoko sporočilnostjo, ki je še kako aktualna tudi danes. »Bazilika miru« ohranja kolektivni spomin o solidarnosti in združevalni moči skupnega umetniškega ustvarjanja v času prve svetovne vojne. Od leta 2017 je nosilka prestižnega znaka evropske dediščine. Na razstavi Tolminskega muzeja avtorica mag. Damjana Fortunat Černilogar, ki je bila v rubrika naša sogovornica, predstavi izjemno zgodbo Spominske cerkve Sv. Duha v Javorci, njene graditelje ter arhitekturne in umetnostnozgodovinske posebnosti. Razstava je nastala leta 2016, ob stoti obletnici izgradnje »bazilike miru«, Tolminski muzej pa je z njo do sedaj gostoval tudi v Avstriji, Italiji, na Češkem in Hrvaškem. Spominsko cerkev so leta 1916 na robu soškega bojišča, v manj kot letu dni in z lastnimi sredstvi, zgradili vojaki 3. gorske brigade XV. avstro-ogrskega korpusa. Zgrajena je po načrtih dunajskega umetnika Remigiusa Geylinga. Vodja gradnje je bil Geza Jablonszky, pomembnejša rezbarska dela pa je opravil Anton Perathoner. Cerkev so z lastnimi sredstvi in prostovoljnim delom zgradili v spomin na padle vojake. Poseben pečat ji dajejo secesijsko obdelan notranji prostor in 2565 v hrastove plošče vžganih imen, ki pričajo o tragičnih usodah posameznikov različnih narodnosti in veroizpovedi. Danes Javorca, nosilka znaka evropske dediščine, ohranja kolektivni spomin o solidarnosti in združevalni moči skupnega umetniškega ustvarjanja in gradnje v času težkih preizkušenj ter predstavlja poziv k miru in spravi. Spominska cerkev v Javorci je leta 2017 pridobila znak evropske dediščine. Do 11. septembra 2022 je na ogled v Muzeju krščanstva na Slovenskem.
Zakladi naše dediščine
Razstava Tolminskega muzeja Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci - »bazilika miru« prikazuje izjemen sakralni spomenik z globoko sporočilnostjo, ki je še kako aktualna tudi danes. »Bazilika miru« ohranja kolektivni spomin o solidarnosti in združevalni moči skupnega umetniškega ustvarjanja v času prve svetovne vojne. Od leta 2017 je nosilka prestižnega znaka evropske dediščine. Na razstavi Tolminskega muzeja avtorica mag. Damjana Fortunat Černilogar, ki je bila v rubrika naša sogovornica, predstavi izjemno zgodbo Spominske cerkve Sv. Duha v Javorci, njene graditelje ter arhitekturne in umetnostnozgodovinske posebnosti. Razstava je nastala leta 2016, ob stoti obletnici izgradnje »bazilike miru«, Tolminski muzej pa je z njo do sedaj gostoval tudi v Avstriji, Italiji, na Češkem in Hrvaškem. Spominsko cerkev so leta 1916 na robu soškega bojišča, v manj kot letu dni in z lastnimi sredstvi, zgradili vojaki 3. gorske brigade XV. avstro-ogrskega korpusa. Zgrajena je po načrtih dunajskega umetnika Remigiusa Geylinga. Vodja gradnje je bil Geza Jablonszky, pomembnejša rezbarska dela pa je opravil Anton Perathoner. Cerkev so z lastnimi sredstvi in prostovoljnim delom zgradili v spomin na padle vojake. Poseben pečat ji dajejo secesijsko obdelan notranji prostor in 2565 v hrastove plošče vžganih imen, ki pričajo o tragičnih usodah posameznikov različnih narodnosti in veroizpovedi. Danes Javorca, nosilka znaka evropske dediščine, ohranja kolektivni spomin o solidarnosti in združevalni moči skupnega umetniškega ustvarjanja in gradnje v času težkih preizkušenj ter predstavlja poziv k miru in spravi. Spominska cerkev v Javorci je leta 2017 pridobila znak evropske dediščine. Do 11. septembra 2022 je na ogled v Muzeju krščanstva na Slovenskem.
Zakladi naše dediščine
V Zakladi naše dediščine smo z Mijo Bokal, ki prihaja iz Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije, govorili o novem zakonu za ureditev rokodelske dejavnosti.
Zakladi naše dediščine
V Zakladi naše dediščine smo z Mijo Bokal, ki prihaja iz Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije, govorili o novem zakonu za ureditev rokodelske dejavnosti.
Zakladi naše dediščine
Pri KUD Sejalec Besnica je aprila 2022 izšel priročnik za vezenje z naslovom UMETNOST VEZENJA, avtorice Marije Šolar. V pogovoru za naš radio je opisala od kod ji veselje do vezenja, koliko tehnik, tudi iz svetovne dediščine vezenja, je zaobjela v priročniku, komu je namenjen in kaj ji vezenje pomeni. Njeni izdelki in umetnine iz vezenja ostalih mojstric iz skupine Sejalčevih vezilj, Marije Sušnik, Angelce Sušnik, Marije Bertoncelj, Marije Skvarča, Valentine Grad in Silve Šifrer, so bile večkrat tudi razstavljene.
Zakladi naše dediščine
Pri KUD Sejalec Besnica je aprila 2022 izšel priročnik za vezenje z naslovom UMETNOST VEZENJA, avtorice Marije Šolar. V pogovoru za naš radio je opisala od kod ji veselje do vezenja, koliko tehnik, tudi iz svetovne dediščine vezenja, je zaobjela v priročniku, komu je namenjen in kaj ji vezenje pomeni. Njeni izdelki in umetnine iz vezenja ostalih mojstric iz skupine Sejalčevih vezilj, Marije Sušnik, Angelce Sušnik, Marije Bertoncelj, Marije Skvarča, Valentine Grad in Silve Šifrer, so bile večkrat tudi razstavljene.
Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.
Glasbeni medgeneracijski večer
Glasbena medgeneracijska oddaja je tokrat prinesla ravno pravšnjo vsebino. Z nami sta bila oče in hči, tenorist in sopranistka. Janez in Maja Triler sta povabila na lep koncert in spregovorila o glasbi, družini, skupnem ustvarjanju in različnosti generacij. Šli pa bsmo tudi v disko. Ne z njima, s pravim DJ-em.
Globine
Tokrat smo pripravili mozaične Globine, ki so sestavljene iz krajših odlomkov preteklih oddaj. V njih smo se dotaknili raznolikih tem: od upanja in zaupanja, spremljanja na poti duhovniškega poslanstva do vprašanja, kdo so angeli ter kakšna je vloga ženske v Cerkvi. Z nami so bili zanimivi sogovorniki: dr. Janez Vodičar, Peter Kokotec, dr. Marjan Turnšek, br. Luka Modic, s. Romana Kocjančič, dr. Roman Globokar in Jože Plut.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 16. avgust 2022 ob 05-ih
Doživetja narave
Najprej smo se razgledali po planinskih poteh in preverili, kako deluje sistem rezervacij po planinskih kočah pred enim najbolj obremenjenih koncev tedna (generalni sekretar PZS Damjan Omerzu) v planinski sezoni, preverili smo tudi utrip v treh kočah: Koča na Uskovnici (Jaka Zupan), Frischafov dom na Okrešlju (Boštjan Zajc) in Triglavski dom na Kredarici (Herman Uranič). Nato smo se podali na kolo: O lansko leto ustanovljenem Društvu kolesarska Jakobova pot Slovenija - Camino sta spregovorila zakonca Helena in Franc Štefanič.
Dogodki
Sodelovali so:
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
S svetnikom na ti
Ti si simpatičen in neproblematičen svetnik in nisem še doživel, da bi zaradi tebe od sramu …
Pevci zapojte, godci zagodte
Na največji Marijin praznik, v cerkvenem koledarju imenovan Marijino vnebovzétje, na Slovenskem poznan tudi kot vélika maša, vélika gospójnica, šmarna maša, šmarna miša, róžnica, velíka Marija, velíka mati božja so v navadi romanja k Marijinim cerkvam, ki so na gosto posejane po naši deželi. Številni kraji so dobili ime po Mariji, legende so se spletale okrog nje in ljudska pesem, v kateri odseva vse, kar je naše ljudstvo v stoletjih doživljalo, mislilo in čutilo, ni moglo mimo Marije. Praznik velikega šmarna, spomin Marijine smrti in njenega vnebovzetja smo z napevi o Mariji obeležili v oddaji o ljudski glasbi.