Zaščita netopirjev v zaščitenih stavbah kulturne dediščine

Biologa in strokovnjaka za varstvo netopirjev Primož Presetnik in Aja Zamolo sta izdala prvo publikacijo o netopirjih v stavbah kulturne dediščine, ki je del LIFE integriranega projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji. Analizirala sta popise netopirjev v zadnjih 20 letih, predstavljata najpomembnejše dele stavb za zatočišča netopirjev in njihovo tesno povezanost z zgodovinsko in kulturno pomembnimi objekti naše zgodovine. Naslovnico je oblikovala ilustratorka Hana Stupica po delu freske Stvarjenja sveta v hrastoveljski cerkvi Svete trojice, ki predstavlja nastanek živalstva in med upodobljenimi živalmi iz leta 1490 najdemo tudi netopirja.

 

6. 7. 2021
Zaščita netopirjev v zaščitenih stavbah kulturne dediščine

Biologa in strokovnjaka za varstvo netopirjev Primož Presetnik in Aja Zamolo sta izdala prvo publikacijo o netopirjih v stavbah kulturne dediščine, ki je del LIFE integriranega projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji. Analizirala sta popise netopirjev v zadnjih 20 letih, predstavljata najpomembnejše dele stavb za zatočišča netopirjev in njihovo tesno povezanost z zgodovinsko in kulturno pomembnimi objekti naše zgodovine. Naslovnico je oblikovala ilustratorka Hana Stupica po delu freske Stvarjenja sveta v hrastoveljski cerkvi Svete trojice, ki predstavlja nastanek živalstva in med upodobljenimi živalmi iz leta 1490 najdemo tudi netopirja.

 

Nataša Ličen

VEČ ...|6. 7. 2021
Zaščita netopirjev v zaščitenih stavbah kulturne dediščine

Biologa in strokovnjaka za varstvo netopirjev Primož Presetnik in Aja Zamolo sta izdala prvo publikacijo o netopirjih v stavbah kulturne dediščine, ki je del LIFE integriranega projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji. Analizirala sta popise netopirjev v zadnjih 20 letih, predstavljata najpomembnejše dele stavb za zatočišča netopirjev in njihovo tesno povezanost z zgodovinsko in kulturno pomembnimi objekti naše zgodovine. Naslovnico je oblikovala ilustratorka Hana Stupica po delu freske Stvarjenja sveta v hrastoveljski cerkvi Svete trojice, ki predstavlja nastanek živalstva in med upodobljenimi živalmi iz leta 1490 najdemo tudi netopirja.

 

Nataša Ličen

kulturanaravadružbadediščinazgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Stanko Vitez, mizar in restavrator 

Stanko Vitez je na Miklavžev dan na radio prinesel v dar sadeže, ki ravnokar dozorevajo. Izučeni mizar, ki se je v beneški šoli učil restavriranja. 

Stanko Vitez, mizar in restavrator 

Stanko Vitez je na Miklavžev dan na radio prinesel v dar sadeže, ki ravnokar dozorevajo. Izučeni mizar, ki se je v beneški šoli učil restavriranja. 

kulturadediščinaizročilozgodovina

Zakladi naše dediščine

Stanko Vitez, mizar in restavrator 

Stanko Vitez je na Miklavžev dan na radio prinesel v dar sadeže, ki ravnokar dozorevajo. Izučeni mizar, ki se je v beneški šoli učil restavriranja. 

VEČ ...|9. 12. 2025
Stanko Vitez, mizar in restavrator 

Stanko Vitez je na Miklavžev dan na radio prinesel v dar sadeže, ki ravnokar dozorevajo. Izučeni mizar, ki se je v beneški šoli učil restavriranja. 

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročilozgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Center odličnosti za zeleno dediščinsko znanost

Center odličnosti GreenHer je vzpostavljen v sklopu Univerze v Ljubljani, povezuje vrhunske domače in mednarodne raziskovalce z najrazličnejših področij – od arheologije, konservatorstva in restavratorstva do kemije, računalniških znanosti, digitalizacije, družboslovja in upravljanja kulturne dediščine. Razvija  interdisciplinarne rešitve za bolj trajnostno razumevanje, ohranjanje in upravljanje kulturne dediščine, kar predstavlja ključno razvojno področje Slovenije in Evropske unije. Pogovarjali smo se z vodjo prof. dr. Matijo Strličem.  

Center odličnosti za zeleno dediščinsko znanost

Center odličnosti GreenHer je vzpostavljen v sklopu Univerze v Ljubljani, povezuje vrhunske domače in mednarodne raziskovalce z najrazličnejših področij – od arheologije, konservatorstva in restavratorstva do kemije, računalniških znanosti, digitalizacije, družboslovja in upravljanja kulturne dediščine. Razvija  interdisciplinarne rešitve za bolj trajnostno razumevanje, ohranjanje in upravljanje kulturne dediščine, kar predstavlja ključno razvojno področje Slovenije in Evropske unije. Pogovarjali smo se z vodjo prof. dr. Matijo Strličem.  

kulturanaravadediščinazgodovinadružbaizročilo

Zakladi naše dediščine

Center odličnosti za zeleno dediščinsko znanost

Center odličnosti GreenHer je vzpostavljen v sklopu Univerze v Ljubljani, povezuje vrhunske domače in mednarodne raziskovalce z najrazličnejših področij – od arheologije, konservatorstva in restavratorstva do kemije, računalniških znanosti, digitalizacije, družboslovja in upravljanja kulturne dediščine. Razvija  interdisciplinarne rešitve za bolj trajnostno razumevanje, ohranjanje in upravljanje kulturne dediščine, kar predstavlja ključno razvojno področje Slovenije in Evropske unije. Pogovarjali smo se z vodjo prof. dr. Matijo Strličem.  

VEČ ...|2. 12. 2025
Center odličnosti za zeleno dediščinsko znanost

Center odličnosti GreenHer je vzpostavljen v sklopu Univerze v Ljubljani, povezuje vrhunske domače in mednarodne raziskovalce z najrazličnejših področij – od arheologije, konservatorstva in restavratorstva do kemije, računalniških znanosti, digitalizacije, družboslovja in upravljanja kulturne dediščine. Razvija  interdisciplinarne rešitve za bolj trajnostno razumevanje, ohranjanje in upravljanje kulturne dediščine, kar predstavlja ključno razvojno področje Slovenije in Evropske unije. Pogovarjali smo se z vodjo prof. dr. Matijo Strličem.  

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinazgodovinadružbaizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Umetnost prepletanja nitk

Klekljanje je v Sloveniji ena od najbolj razširjenih domačih obrti, pred devetimi leti razglašeno za živo mojstrovino državnega pomena. Od leta 2018 je klekljanje slovenske čipke vpisano tudi na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Med priznanimi ustvarjalkami iz čipk je tudi Afrodita Hebar Kljun, ki deluje tudi v Združenju slovenskih klekljaric 

Umetnost prepletanja nitk

Klekljanje je v Sloveniji ena od najbolj razširjenih domačih obrti, pred devetimi leti razglašeno za živo mojstrovino državnega pomena. Od leta 2018 je klekljanje slovenske čipke vpisano tudi na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Med priznanimi ustvarjalkami iz čipk je tudi Afrodita Hebar Kljun, ki deluje tudi v Združenju slovenskih klekljaric 

kulturanaravadediščinaobrtpodjetništvo

Zakladi naše dediščine

Umetnost prepletanja nitk

Klekljanje je v Sloveniji ena od najbolj razširjenih domačih obrti, pred devetimi leti razglašeno za živo mojstrovino državnega pomena. Od leta 2018 je klekljanje slovenske čipke vpisano tudi na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Med priznanimi ustvarjalkami iz čipk je tudi Afrodita Hebar Kljun, ki deluje tudi v Združenju slovenskih klekljaric 

VEČ ...|25. 11. 2025
Umetnost prepletanja nitk

Klekljanje je v Sloveniji ena od najbolj razširjenih domačih obrti, pred devetimi leti razglašeno za živo mojstrovino državnega pomena. Od leta 2018 je klekljanje slovenske čipke vpisano tudi na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Med priznanimi ustvarjalkami iz čipk je tudi Afrodita Hebar Kljun, ki deluje tudi v Združenju slovenskih klekljaric 

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaobrtpodjetništvo

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Afrodita Hebar Kljun in ustvarjanje iz čipk

Afrodita Hebar Kljun že trideset let ustvarja s čipkami. Povedla bo, kako se je srečala z njo in zakaj jo še vedno navdihuje. Vključena je tudi v Združenje slovenskih klekljaric. Njegovo osnovno poslanstvo je ohranjanje čipkarstva, širjenje znanja in spodbujanje razvoja na tem področju. S tem namenom organiziramo razstave, klekljarske natečaje in izdajamo klekljarsko revijo Čipkarski bilten.

Afrodita Hebar Kljun in ustvarjanje iz čipk

Afrodita Hebar Kljun že trideset let ustvarja s čipkami. Povedla bo, kako se je srečala z njo in zakaj jo še vedno navdihuje. Vključena je tudi v Združenje slovenskih klekljaric. Njegovo osnovno poslanstvo je ohranjanje čipkarstva, širjenje znanja in spodbujanje razvoja na tem področju. S tem namenom organiziramo razstave, klekljarske natečaje in izdajamo klekljarsko revijo Čipkarski bilten.

kulturanaravadediščinazgodovina

Zakladi naše dediščine

Afrodita Hebar Kljun in ustvarjanje iz čipk

Afrodita Hebar Kljun že trideset let ustvarja s čipkami. Povedla bo, kako se je srečala z njo in zakaj jo še vedno navdihuje. Vključena je tudi v Združenje slovenskih klekljaric. Njegovo osnovno poslanstvo je ohranjanje čipkarstva, širjenje znanja in spodbujanje razvoja na tem področju. S tem namenom organiziramo razstave, klekljarske natečaje in izdajamo klekljarsko revijo Čipkarski bilten.

VEČ ...|18. 11. 2025
Afrodita Hebar Kljun in ustvarjanje iz čipk

Afrodita Hebar Kljun že trideset let ustvarja s čipkami. Povedla bo, kako se je srečala z njo in zakaj jo še vedno navdihuje. Vključena je tudi v Združenje slovenskih klekljaric. Njegovo osnovno poslanstvo je ohranjanje čipkarstva, širjenje znanja in spodbujanje razvoja na tem področju. S tem namenom organiziramo razstave, klekljarske natečaje in izdajamo klekljarsko revijo Čipkarski bilten.

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinazgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Klet Semiške penine

Ob godu sv. Martina smo bili na obisku v kleti Semiške penine, kjer oče in sin, Ivan in Gregor Simonič, pridelujeta peneča vina po klasični šampanjski metodi. Na svetovnih tekmovanjih dosegajo najvišje in prestižne ocene ter nagrade. 

Klet Semiške penine

Ob godu sv. Martina smo bili na obisku v kleti Semiške penine, kjer oče in sin, Ivan in Gregor Simonič, pridelujeta peneča vina po klasični šampanjski metodi. Na svetovnih tekmovanjih dosegajo najvišje in prestižne ocene ter nagrade. 

kulturanaravadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Klet Semiške penine

Ob godu sv. Martina smo bili na obisku v kleti Semiške penine, kjer oče in sin, Ivan in Gregor Simonič, pridelujeta peneča vina po klasični šampanjski metodi. Na svetovnih tekmovanjih dosegajo najvišje in prestižne ocene ter nagrade. 

VEČ ...|11. 11. 2025
Klet Semiške penine

Ob godu sv. Martina smo bili na obisku v kleti Semiške penine, kjer oče in sin, Ivan in Gregor Simonič, pridelujeta peneča vina po klasični šampanjski metodi. Na svetovnih tekmovanjih dosegajo najvišje in prestižne ocene ter nagrade. 

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Časovna kapsula

Časovne kapsule so dragocena vez s preteklostjo. V njih najdemo listine, predmete, pogosto denar. Ob obnovi zvonika župnijske cerkve so jo našli tudi v Slovenski Bistrici, o vsebini smo se pogovarjali z go. Simono Kostanjšek Brglez, umetnostno zgodovinarko. 

Časovna kapsula

Časovne kapsule so dragocena vez s preteklostjo. V njih najdemo listine, predmete, pogosto denar. Ob obnovi zvonika župnijske cerkve so jo našli tudi v Slovenski Bistrici, o vsebini smo se pogovarjali z go. Simono Kostanjšek Brglez, umetnostno zgodovinarko. 

kulturadediščinaizročilozgodovina

Zakladi naše dediščine

Časovna kapsula

Časovne kapsule so dragocena vez s preteklostjo. V njih najdemo listine, predmete, pogosto denar. Ob obnovi zvonika župnijske cerkve so jo našli tudi v Slovenski Bistrici, o vsebini smo se pogovarjali z go. Simono Kostanjšek Brglez, umetnostno zgodovinarko. 

VEČ ...|4. 11. 2025
Časovna kapsula

Časovne kapsule so dragocena vez s preteklostjo. V njih najdemo listine, predmete, pogosto denar. Ob obnovi zvonika župnijske cerkve so jo našli tudi v Slovenski Bistrici, o vsebini smo se pogovarjali z go. Simono Kostanjšek Brglez, umetnostno zgodovinarko. 

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročilozgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Obnova Piranskega svetilnika

Na skrajnem rtu piranskega polotoka, tam, kjer se morje sreča z nebom, stoji Piranski svetilnik – tihi čuvaj morja in del kulturne krajine, ki jo domačini in obiskovalci že stoletja povezujejo s toplino in orientacijo. Piranski svetilnik na skrajnem delu piranskega rta je del zanimive celote – kompleksa dveh spomenikov, ki ju sestavljajo posamezne stavbe, med seboj neločljivo povezane. O obnovi piranskega svetilnika smo se pogovarjali z Vanjo Prohinar.  Po zaključeni obnovi lahko spet vstopimo v nekdanji dom svetilničarja in izkusimo utrip vsakdana, ki ga je oblikovalo morje. 

Obnova Piranskega svetilnika

Na skrajnem rtu piranskega polotoka, tam, kjer se morje sreča z nebom, stoji Piranski svetilnik – tihi čuvaj morja in del kulturne krajine, ki jo domačini in obiskovalci že stoletja povezujejo s toplino in orientacijo. Piranski svetilnik na skrajnem delu piranskega rta je del zanimive celote – kompleksa dveh spomenikov, ki ju sestavljajo posamezne stavbe, med seboj neločljivo povezane. O obnovi piranskega svetilnika smo se pogovarjali z Vanjo Prohinar.  Po zaključeni obnovi lahko spet vstopimo v nekdanji dom svetilničarja in izkusimo utrip vsakdana, ki ga je oblikovalo morje. 

kulturanaravadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Obnova Piranskega svetilnika

Na skrajnem rtu piranskega polotoka, tam, kjer se morje sreča z nebom, stoji Piranski svetilnik – tihi čuvaj morja in del kulturne krajine, ki jo domačini in obiskovalci že stoletja povezujejo s toplino in orientacijo. Piranski svetilnik na skrajnem delu piranskega rta je del zanimive celote – kompleksa dveh spomenikov, ki ju sestavljajo posamezne stavbe, med seboj neločljivo povezane. O obnovi piranskega svetilnika smo se pogovarjali z Vanjo Prohinar.  Po zaključeni obnovi lahko spet vstopimo v nekdanji dom svetilničarja in izkusimo utrip vsakdana, ki ga je oblikovalo morje. 

VEČ ...|28. 10. 2025
Obnova Piranskega svetilnika

Na skrajnem rtu piranskega polotoka, tam, kjer se morje sreča z nebom, stoji Piranski svetilnik – tihi čuvaj morja in del kulturne krajine, ki jo domačini in obiskovalci že stoletja povezujejo s toplino in orientacijo. Piranski svetilnik na skrajnem delu piranskega rta je del zanimive celote – kompleksa dveh spomenikov, ki ju sestavljajo posamezne stavbe, med seboj neločljivo povezane. O obnovi piranskega svetilnika smo se pogovarjali z Vanjo Prohinar.  Po zaključeni obnovi lahko spet vstopimo v nekdanji dom svetilničarja in izkusimo utrip vsakdana, ki ga je oblikovalo morje. 

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Odkritje, ki razkriva neznano poglavje evropske prazgodovine

Slovenski arheologi so odkrili prazgodovinske lovske megastrukture, ki razkrivajo neznano poglavje evropske prazgodovine. Kamnite strukture so takratne skupnosti najverjetneje uporabljale za množični lov. Velike kamnite formacije so strateško postavljene za usmerjanje ali zadrževanje divjadi med lovom. Njihova velikost in kompleksnost kažeta na visoko stopnjo organizacije in sodelovanja med prazgodovinskimi ljudmi. Odkritje razkriva doslej nepoznano poglavje evropske prazgodovine, saj tovrstne strukture niso bile značilne za ta del Evrope – bolj so bile znane iz Bližnjega vzhoda ali Severne Amerike. Študijo sta izvedla dr. Dimitrij Mlekuž Vrhovnik in dr. Tomaž Fabec

Odkritje, ki razkriva neznano poglavje evropske prazgodovine

Slovenski arheologi so odkrili prazgodovinske lovske megastrukture, ki razkrivajo neznano poglavje evropske prazgodovine. Kamnite strukture so takratne skupnosti najverjetneje uporabljale za množični lov. Velike kamnite formacije so strateško postavljene za usmerjanje ali zadrževanje divjadi med lovom. Njihova velikost in kompleksnost kažeta na visoko stopnjo organizacije in sodelovanja med prazgodovinskimi ljudmi. Odkritje razkriva doslej nepoznano poglavje evropske prazgodovine, saj tovrstne strukture niso bile značilne za ta del Evrope – bolj so bile znane iz Bližnjega vzhoda ali Severne Amerike. Študijo sta izvedla dr. Dimitrij Mlekuž Vrhovnik in dr. Tomaž Fabec

dediščinazgodovina

Zakladi naše dediščine

Odkritje, ki razkriva neznano poglavje evropske prazgodovine

Slovenski arheologi so odkrili prazgodovinske lovske megastrukture, ki razkrivajo neznano poglavje evropske prazgodovine. Kamnite strukture so takratne skupnosti najverjetneje uporabljale za množični lov. Velike kamnite formacije so strateško postavljene za usmerjanje ali zadrževanje divjadi med lovom. Njihova velikost in kompleksnost kažeta na visoko stopnjo organizacije in sodelovanja med prazgodovinskimi ljudmi. Odkritje razkriva doslej nepoznano poglavje evropske prazgodovine, saj tovrstne strukture niso bile značilne za ta del Evrope – bolj so bile znane iz Bližnjega vzhoda ali Severne Amerike. Študijo sta izvedla dr. Dimitrij Mlekuž Vrhovnik in dr. Tomaž Fabec

VEČ ...|21. 10. 2025
Odkritje, ki razkriva neznano poglavje evropske prazgodovine

Slovenski arheologi so odkrili prazgodovinske lovske megastrukture, ki razkrivajo neznano poglavje evropske prazgodovine. Kamnite strukture so takratne skupnosti najverjetneje uporabljale za množični lov. Velike kamnite formacije so strateško postavljene za usmerjanje ali zadrževanje divjadi med lovom. Njihova velikost in kompleksnost kažeta na visoko stopnjo organizacije in sodelovanja med prazgodovinskimi ljudmi. Odkritje razkriva doslej nepoznano poglavje evropske prazgodovine, saj tovrstne strukture niso bile značilne za ta del Evrope – bolj so bile znane iz Bližnjega vzhoda ali Severne Amerike. Študijo sta izvedla dr. Dimitrij Mlekuž Vrhovnik in dr. Tomaž Fabec

Nataša Ličen

dediščinazgodovina

Zakladi naše dediščine
Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.
Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ... |
Alenka Puhar: Puharca pod mizo

V mogočnih dveh knjigah o temnih in svetli strani Dela, ki ju je prejšnji mesec poslal na svetlo Igor Omerza, je tam proti koncu fotografija nasmejane ženske, ki ima za hrbtom napis: Nisu sve kurve iste. In ta ženska sem jaz, Alenka Puhar, v polovico mlajši izdaji. Le kaj mi je bilo?! Izjava, da vse kurbe niso enake, seveda pomeni, da so nekatere malo boljše, oziroma malo manj pokvarjene… Sem bila tako pijana, da sem padla pod mizo?! In to celo v službi?! 

Ne, to o Puharci pod mizo mi ni prišlo na misel zaradi možnosti, da bi se tako sramotno napila. Povezano je s starim pregovorom, da se lastna hvala pod mizo vala. In takšne hvale, toliko pozitivnih besed, kot se jih najde v tistem koncu knjige, ki je posvečen svetli strani Dela in meni osebno, zlepa nisem deležna. Že res, začne se s hudo negativno oznako, ki pravi …

Komentar je pripravila prevajalka in publicistka, Alenka Puhar.

Alenka Puhar: Puharca pod mizo

V mogočnih dveh knjigah o temnih in svetli strani Dela, ki ju je prejšnji mesec poslal na svetlo Igor Omerza, je tam proti koncu fotografija nasmejane ženske, ki ima za hrbtom napis: Nisu sve kurve iste. In ta ženska sem jaz, Alenka Puhar, v polovico mlajši izdaji. Le kaj mi je bilo?! Izjava, da vse kurbe niso enake, seveda pomeni, da so nekatere malo boljše, oziroma malo manj pokvarjene… Sem bila tako pijana, da sem padla pod mizo?! In to celo v službi?! 

Ne, to o Puharci pod mizo mi ni prišlo na misel zaradi možnosti, da bi se tako sramotno napila. Povezano je s starim pregovorom, da se lastna hvala pod mizo vala. In takšne hvale, toliko pozitivnih besed, kot se jih najde v tistem koncu knjige, ki je posvečen svetli strani Dela in meni osebno, zlepa nisem deležna. Že res, začne se s hudo negativno oznako, ki pravi …

Komentar je pripravila prevajalka in publicistka, Alenka Puhar.

Alenka Puhar

komentardružbapolitikaspomin

Kmetijska oddaja

VEČ ... |
Bomo priča največjim kmečkim protestom zadnjih desetletij?

V četrtek v Bruslu pričakujejo več kot 10.000 kmetov iz vse EU. Nova administrativna bremena, napovedano hudo zmanjševanje sredstev za Skupno kmetijsko politiko, trgovinske vojne ter za kmetijstvo škodljivi sporazumi so le glavni razlogi...

Bomo priča največjim kmečkim protestom zadnjih desetletij?

V četrtek v Bruslu pričakujejo več kot 10.000 kmetov iz vse EU. Nova administrativna bremena, napovedano hudo zmanjševanje sredstev za Skupno kmetijsko politiko, trgovinske vojne ter za kmetijstvo škodljivi sporazumi so le glavni razlogi...

Robert Božič

kmetijstvoprotesti kmetovBruseljSKP

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Prvo leto Zamejske športne koordinacije

Zamejska športna koordinacija (Zaško) je preko regijskih pisarn Olimpijskega komiteja Slovenije v Celovcu, Trstu, Monoštru in Zagrebu odprla možnosti razvoja in pridobivanje mladih v zamejske skupnosti, kjer je bilo teh dejavnosti v preteklosti zelo malo. »Šport je edinstveno sredstvo, da se ohranja jezik in identiteta. Ko mladim nekaj vcepiš v srce in če je to v slovenskem jeziku, to nese naprej v zrela leta,« je prepričan Ivan Peterlin, predsednik Zveze slovenskih športnih društev v Italiji. »Kar se je zgodilo v zadnjem času, je preseglo naša pričakovanja. Prej smo sodelovali na posameznih projektih, zdaj so postavljeni novi temelji, imamo strnjene moči. Regijski centri so izjemno pomembni za zavest skupnosti,« je o projektu Zamejske športne koordinacije povedal predsednik Slovenske športne zveze v Celovcu Marijan Velik. Delovanje koordinacije so pozitivno ocenili tudi predstavniki iz Hrvaške in Madžarske, saj omogoča, da se mladi, kjer ni dvojezičnega šolstva, aktivno vključijo v delovanje slovenske manjšine, kjer so trenutno v kulturnih društvih v večini zbrani starejši.

Prvo leto Zamejske športne koordinacije

Zamejska športna koordinacija (Zaško) je preko regijskih pisarn Olimpijskega komiteja Slovenije v Celovcu, Trstu, Monoštru in Zagrebu odprla možnosti razvoja in pridobivanje mladih v zamejske skupnosti, kjer je bilo teh dejavnosti v preteklosti zelo malo. »Šport je edinstveno sredstvo, da se ohranja jezik in identiteta. Ko mladim nekaj vcepiš v srce in če je to v slovenskem jeziku, to nese naprej v zrela leta,« je prepričan Ivan Peterlin, predsednik Zveze slovenskih športnih društev v Italiji. »Kar se je zgodilo v zadnjem času, je preseglo naša pričakovanja. Prej smo sodelovali na posameznih projektih, zdaj so postavljeni novi temelji, imamo strnjene moči. Regijski centri so izjemno pomembni za zavest skupnosti,« je o projektu Zamejske športne koordinacije povedal predsednik Slovenske športne zveze v Celovcu Marijan Velik. Delovanje koordinacije so pozitivno ocenili tudi predstavniki iz Hrvaške in Madžarske, saj omogoča, da se mladi, kjer ni dvojezičnega šolstva, aktivno vključijo v delovanje slovenske manjšine, kjer so trenutno v kulturnih društvih v večini zbrani starejši.

Matjaž Merljak

družbarojakišport

Program zadnjega tedna

VEČ ... |
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 15. december 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 15. december 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Doživetja narave

VEČ ... |
Po Nebeški poti k Očetu - Žarko Mlekuž

Stopili smo na enajstdnevno romanje po Nebeški poti in slišali, kako jo je doživel in opisal Žarko Mlekuž. Od otoka Barbana do Svetih Višarij in naprej v Log pod Mangartom - skozi z vasi in mesta, kjer govorijo slovensko, italijansko, furlansko in nemško. Z nami je bil avtor, ki je v svojo romarsko pripoved spretno vpletel osebno zgodbo vračanja k Očetu. V nagradni igri (nagrada je bila Žarkova knjiga) so sodelovali številni - na vprašanje, katera je najdaljša etapa Nebeške poti in koliko meri, je pravilno odgovorila poslušalka iz Grosuplja,.

Po Nebeški poti k Očetu - Žarko Mlekuž

Stopili smo na enajstdnevno romanje po Nebeški poti in slišali, kako jo je doživel in opisal Žarko Mlekuž. Od otoka Barbana do Svetih Višarij in naprej v Log pod Mangartom - skozi z vasi in mesta, kjer govorijo slovensko, italijansko, furlansko in nemško. Z nami je bil avtor, ki je v svojo romarsko pripoved spretno vpletel osebno zgodbo vračanja k Očetu. V nagradni igri (nagrada je bila Žarkova knjiga) so sodelovali številni - na vprašanje, katera je najdaljša etapa Nebeške poti in koliko meri, je pravilno odgovorila poslušalka iz Grosuplja,.

Blaž Lesnik

romanjepohodništvocaminodan goraTriglav

Adventna spodbuda

VEČ ... |
Za svojo vero sem pripravljen trpeti

Br. Miha Majetič je misijonar, ki deluje v Kazahstanu. Piše o fantu, ki je spoznal Kristusa in bil zato preganjan. S strani svojih domačih, v tem našem času. V adventni spodbudi nam naroča: “Če te vprašajo, pogumno povej, zakaj si veren in koliko ti pomeni Bog.”

Za svojo vero sem pripravljen trpeti

Br. Miha Majetič je misijonar, ki deluje v Kazahstanu. Piše o fantu, ki je spoznal Kristusa in bil zato preganjan. S strani svojih domačih, v tem našem času. V adventni spodbudi nam naroča: “Če te vprašajo, pogumno povej, zakaj si veren in koliko ti pomeni Bog.”

Radio Ognjišče

duhovnostZgodbe upanjaAdventni koledar Misijonskega središča Slovenijemiha majetičKazahstan

Zgodbe za otroke

VEČ ... |
Obiskovalci očka Martina

Nov dan, nova adventna zgodba na zvočnem koledarju radia Ognjišče! Danes v zgodbi obiščemo starega očka Martina, ki božič že dolgo praznuje sam. Bo tudi letos tako? Prisluhnite očku Martinu!

Obiskovalci očka Martina

Nov dan, nova adventna zgodba na zvočnem koledarju radia Ognjišče! Danes v zgodbi obiščemo starega očka Martina, ki božič že dolgo praznuje sam. Bo tudi letos tako? Prisluhnite očku Martinu!

Nika Mandelj

otrocizgodbe za otrokepravljiceadventni koledar 2025

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 15. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 15. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Življenje išče pot

VEČ ... |
Stiske mladih in otrok - Odgovor je pogovor

Pred 35. leti je začel delovati TOM telefon za otroke in mladostnike, ki se znajdejo v stiski in potrebujejo sogovornika. Njihovo geslo Odgovor je pogovor še kako dobro razume svetovalec telefona Nace Breitenberger iz Idrije. Spregovoril je  o začetkih tega telefona in vrednotah, na katerih deluje.

Stiske mladih in otrok - Odgovor je pogovor

Pred 35. leti je začel delovati TOM telefon za otroke in mladostnike, ki se znajdejo v stiski in potrebujejo sogovornika. Njihovo geslo Odgovor je pogovor še kako dobro razume svetovalec telefona Nace Breitenberger iz Idrije. Spregovoril je  o začetkih tega telefona in vrednotah, na katerih deluje.

s. Meta Potočnik

TOM telefonpogovormladi in otroci

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ... |
Anton Medved SKS: V četrtek se v Bruslju obetajo najhujši kmečki protesti doslej!

Potem ko so konec novembra vodilni v Združenju evropskih kmetijskih organizacij in Konfederacije evropskih kmetijskih zadrug COPA-COGECA sprejeli odločitev o pripravi demonstracij proti nerazumnim korakom Evropske komisije na področju kmetijstva in preskrbe s hrano, se je v samo nekaj urah odzvalo več kot štirideset kmetijskih organizacij iz vse Evrope in napovedalo udeležbo. V Bruslju tako v četrtek 18. decembra pričakujejo več kot 10.000 kmetov, mobilizacija po državah članicah pa nakazuje, da bi tam lahko protestiralo celo še nekajkrat več ljudi. Udeležbo napoveduje tudi KGZS, ZZS in Sindikat kmetov Slovenije.

Anton Medved SKS: V četrtek se v Bruslju obetajo najhujši kmečki protesti doslej!

Potem ko so konec novembra vodilni v Združenju evropskih kmetijskih organizacij in Konfederacije evropskih kmetijskih zadrug COPA-COGECA sprejeli odločitev o pripravi demonstracij proti nerazumnim korakom Evropske komisije na področju kmetijstva in preskrbe s hrano, se je v samo nekaj urah odzvalo več kot štirideset kmetijskih organizacij iz vse Evrope in napovedalo udeležbo. V Bruslju tako v četrtek 18. decembra pričakujejo več kot 10.000 kmetov, mobilizacija po državah članicah pa nakazuje, da bi tam lahko protestiralo celo še nekajkrat več ljudi. Udeležbo napoveduje tudi KGZS, ZZS in Sindikat kmetov Slovenije.

Robert Božič

protestBruselj18. decemberpolitikakmetijstvo

Svetovalnica

VEČ ... |
Kuhajmo s sestro Nikolino

Potice, nadevi za potice, brezglutenska potratna potica, čokoladna potica, testo za pico, spravljanje orehov v skrinjo ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino

Kuhajmo s sestro Nikolino

Potice, nadevi za potice, brezglutenska potratna potica, čokoladna potica, testo za pico, spravljanje orehov v skrinjo ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino

Matjaž Merljak

svetovanjekuhajmo