Dan teric v Davči
Minuli konec tedna se je v Davči odvila ena od odmevnejših etnografskih prireditev v Selški dolini, ki prikaže celoten postopek predelave lanu. V oddaji je več o ozadju prireditve ter o številnih izivih, s katerimi se soočajo, novinarki Petri Stopar povedal predsednik TD Davča Lojze Jelenc.
20. 8. 2019
Dan teric v Davči
Minuli konec tedna se je v Davči odvila ena od odmevnejših etnografskih prireditev v Selški dolini, ki prikaže celoten postopek predelave lanu. V oddaji je več o ozadju prireditve ter o številnih izivih, s katerimi se soočajo, novinarki Petri Stopar povedal predsednik TD Davča Lojze Jelenc.
VEČ ...|20. 8. 2019
Dan teric v Davči
Minuli konec tedna se je v Davči odvila ena od odmevnejših etnografskih prireditev v Selški dolini, ki prikaže celoten postopek predelave lanu. V oddaji je več o ozadju prireditve ter o številnih izivih, s katerimi se soočajo, novinarki Petri Stopar povedal predsednik TD Davča Lojze Jelenc.
VEČ ...|17. 9. 2019
Oljarna Središče ob Dravi
V Središču ob Dravi omamno diši po tradiciji. Ta je pričakovana glede na častitljivo zgodovino kraja, predvsem pa v oljarni, ki že več kot stoletje predeluje bučnice v bučno olje. K pogovoru smo povabili direktorico Sonjo Krabonja.
Oljarna Središče ob Dravi
V Središču ob Dravi omamno diši po tradiciji. Ta je pričakovana glede na častitljivo zgodovino kraja, predvsem pa v oljarni, ki že več kot stoletje predeluje bučnice v bučno olje. K pogovoru smo povabili direktorico Sonjo Krabonja.
Oljarna Središče ob Dravi
V Središču ob Dravi omamno diši po tradiciji. Ta je pričakovana glede na častitljivo zgodovino kraja, predvsem pa v oljarni, ki že več kot stoletje predeluje bučnice v bučno olje. K pogovoru smo povabili direktorico Sonjo Krabonja.
VEČ ...|17. 9. 2019
Oljarna Središče ob Dravi
V Središču ob Dravi omamno diši po tradiciji. Ta je pričakovana glede na častitljivo zgodovino kraja, predvsem pa v oljarni, ki že več kot stoletje predeluje bučnice v bučno olje. K pogovoru smo povabili direktorico Sonjo Krabonja.
VEČ ...|10. 9. 2019
Dvorec Lisičje
Na Škofljici stoji dvorec, ki kraljuje nad okolico že od 16-ega stoletja naprej, vse od renesanse. Po dvorcu obiskovalce popelje preoblečena v baronico go. Darja Kenik Gregorič, članica dramske skupine KUD Škofljica.
Dvorec Lisičje
Na Škofljici stoji dvorec, ki kraljuje nad okolico že od 16-ega stoletja naprej, vse od renesanse. Po dvorcu obiskovalce popelje preoblečena v baronico go. Darja Kenik Gregorič, članica dramske skupine KUD Škofljica.
Dvorec Lisičje
Na Škofljici stoji dvorec, ki kraljuje nad okolico že od 16-ega stoletja naprej, vse od renesanse. Po dvorcu obiskovalce popelje preoblečena v baronico go. Darja Kenik Gregorič, članica dramske skupine KUD Škofljica.
VEČ ...|10. 9. 2019
Dvorec Lisičje
Na Škofljici stoji dvorec, ki kraljuje nad okolico že od 16-ega stoletja naprej, vse od renesanse. Po dvorcu obiskovalce popelje preoblečena v baronico go. Darja Kenik Gregorič, članica dramske skupine KUD Škofljica.
VEČ ...|3. 9. 2019
Mokronožci
Stane Peček je avtor hudomušnik pripovedi o Mokronožcih. Vanje spretno vnaša tudi tradicijo in odnos domačih ljudi do življenja. Pogovor z njim je nastal ob Evropskem letu kulturne dediščine, leta 2018, na radijskem kolesarjenju.
Mokronožci
Stane Peček je avtor hudomušnik pripovedi o Mokronožcih. Vanje spretno vnaša tudi tradicijo in odnos domačih ljudi do življenja. Pogovor z njim je nastal ob Evropskem letu kulturne dediščine, leta 2018, na radijskem kolesarjenju.
Mokronožci
Stane Peček je avtor hudomušnik pripovedi o Mokronožcih. Vanje spretno vnaša tudi tradicijo in odnos domačih ljudi do življenja. Pogovor z njim je nastal ob Evropskem letu kulturne dediščine, leta 2018, na radijskem kolesarjenju.
VEČ ...|3. 9. 2019
Mokronožci
Stane Peček je avtor hudomušnik pripovedi o Mokronožcih. Vanje spretno vnaša tudi tradicijo in odnos domačih ljudi do življenja. Pogovor z njim je nastal ob Evropskem letu kulturne dediščine, leta 2018, na radijskem kolesarjenju.
VEČ ...|27. 8. 2019
Medičarstvo s tradicijo
Družina Perger v Slovenj Gradcu ustvarja medeni raj že od leta 1757. Stoletja ustvarjajo dobrote iz medu, tudi sveče in ostale izdelke, na osnovi starih receptov. Med je ključen, tudi vse ostale sestavine v izdelkih so naravne, brez umetnih barvil in konzervansov. Delajo z ljubeznijo, predano in kot so to delali stoletja nazaj.
Medičarstvo s tradicijo
Družina Perger v Slovenj Gradcu ustvarja medeni raj že od leta 1757. Stoletja ustvarjajo dobrote iz medu, tudi sveče in ostale izdelke, na osnovi starih receptov. Med je ključen, tudi vse ostale sestavine v izdelkih so naravne, brez umetnih barvil in konzervansov. Delajo z ljubeznijo, predano in kot so to delali stoletja nazaj.
Medičarstvo s tradicijo
Družina Perger v Slovenj Gradcu ustvarja medeni raj že od leta 1757. Stoletja ustvarjajo dobrote iz medu, tudi sveče in ostale izdelke, na osnovi starih receptov. Med je ključen, tudi vse ostale sestavine v izdelkih so naravne, brez umetnih barvil in konzervansov. Delajo z ljubeznijo, predano in kot so to delali stoletja nazaj.
VEČ ...|27. 8. 2019
Medičarstvo s tradicijo
Družina Perger v Slovenj Gradcu ustvarja medeni raj že od leta 1757. Stoletja ustvarjajo dobrote iz medu, tudi sveče in ostale izdelke, na osnovi starih receptov. Med je ključen, tudi vse ostale sestavine v izdelkih so naravne, brez umetnih barvil in konzervansov. Delajo z ljubeznijo, predano in kot so to delali stoletja nazaj.
VEČ ...|13. 8. 2019
Kako so kljub nenaklonjenemu družbenemu sistemu uspeli ohraniti Slomškovo rojstno hišo?
France Marolt je desetletja deloval v sadjarskem obratu na Slomu, kjer so se trudili za ohranjanje inventarja na Slomu, v Slomškovi rojstni hiši. Če obratovodja v prejšnjem družbenem sistemu ne bi imel posluha za dragocenost spominskih predmetov v rojstni hiši blaženega škofa, bi se ti porazgubili. In, danes verjetno ne bi imeli edinstvene duhovne zapuščine.
Kako so kljub nenaklonjenemu družbenemu sistemu uspeli ohraniti Slomškovo rojstno hišo?
France Marolt je desetletja deloval v sadjarskem obratu na Slomu, kjer so se trudili za ohranjanje inventarja na Slomu, v Slomškovi rojstni hiši. Če obratovodja v prejšnjem družbenem sistemu ne bi imel posluha za dragocenost spominskih predmetov v rojstni hiši blaženega škofa, bi se ti porazgubili. In, danes verjetno ne bi imeli edinstvene duhovne zapuščine.
izročilo kultura dediščina duhovnost umetnost romarski turizem
Kako so kljub nenaklonjenemu družbenemu sistemu uspeli ohraniti Slomškovo rojstno hišo?
France Marolt je desetletja deloval v sadjarskem obratu na Slomu, kjer so se trudili za ohranjanje inventarja na Slomu, v Slomškovi rojstni hiši. Če obratovodja v prejšnjem družbenem sistemu ne bi imel posluha za dragocenost spominskih predmetov v rojstni hiši blaženega škofa, bi se ti porazgubili. In, danes verjetno ne bi imeli edinstvene duhovne zapuščine.
VEČ ...|13. 8. 2019
Kako so kljub nenaklonjenemu družbenemu sistemu uspeli ohraniti Slomškovo rojstno hišo?
France Marolt je desetletja deloval v sadjarskem obratu na Slomu, kjer so se trudili za ohranjanje inventarja na Slomu, v Slomškovi rojstni hiši. Če obratovodja v prejšnjem družbenem sistemu ne bi imel posluha za dragocenost spominskih predmetov v rojstni hiši blaženega škofa, bi se ti porazgubili. In, danes verjetno ne bi imeli edinstvene duhovne zapuščine.
izročilo kultura dediščina duhovnost umetnost romarski turizem
VEČ ...|6. 8. 2019
Bovška dolina
Domačin z Bovca, Peter Domevšček, je opisal življenje v dolini Soče, razlike nekoč in danes. V dolini, pravi, je najočitnejša sprememba v pokrajini, veliko pašnikov se je zaraslo.
Bovška dolina
Domačin z Bovca, Peter Domevšček, je opisal življenje v dolini Soče, razlike nekoč in danes. V dolini, pravi, je najočitnejša sprememba v pokrajini, veliko pašnikov se je zaraslo.
VEČ ...|6. 8. 2019
VEČ ...|30. 7. 2019
Dediščina doline Soče
Gaj Rosič je vodja projektov Zavoda za turizem doline Soče. Strnil je osnovne informacije o dolini, o porastu tujih gostov, o ponudbi in razvoju lokalnih posebnosti.
Dediščina doline Soče
Gaj Rosič je vodja projektov Zavoda za turizem doline Soče. Strnil je osnovne informacije o dolini, o porastu tujih gostov, o ponudbi in razvoju lokalnih posebnosti.
Dediščina doline Soče
Gaj Rosič je vodja projektov Zavoda za turizem doline Soče. Strnil je osnovne informacije o dolini, o porastu tujih gostov, o ponudbi in razvoju lokalnih posebnosti.
VEČ ...|30. 7. 2019
Dediščina doline Soče
Gaj Rosič je vodja projektov Zavoda za turizem doline Soče. Strnil je osnovne informacije o dolini, o porastu tujih gostov, o ponudbi in razvoju lokalnih posebnosti.
VEČ ...|23. 7. 2019
Kamnosekinja Špela Šedivy
Na Krasu tradicionalno vsaki dve leti pripravijo Festival kamna, na enem od teh smo spoznali mlado, uspešno, inovativno kamnosekinjo Špelo Šedivy in jo povabili k pogovoru.
Kamnosekinja Špela Šedivy
Na Krasu tradicionalno vsaki dve leti pripravijo Festival kamna, na enem od teh smo spoznali mlado, uspešno, inovativno kamnosekinjo Špelo Šedivy in jo povabili k pogovoru.
Kamnosekinja Špela Šedivy
Na Krasu tradicionalno vsaki dve leti pripravijo Festival kamna, na enem od teh smo spoznali mlado, uspešno, inovativno kamnosekinjo Špelo Šedivy in jo povabili k pogovoru.
VEČ ...|23. 7. 2019
Kamnosekinja Špela Šedivy
Na Krasu tradicionalno vsaki dve leti pripravijo Festival kamna, na enem od teh smo spoznali mlado, uspešno, inovativno kamnosekinjo Špelo Šedivy in jo povabili k pogovoru.
VEČ ...|16. 7. 2019
Tri najlepše ledeniške doline
Na Solčavskem so. Blanka Kovačič iz Centra Rinka je bila naša sogovornica.
Tri najlepše ledeniške doline
Na Solčavskem so. Blanka Kovačič iz Centra Rinka je bila naša sogovornica.
Tri najlepše ledeniške doline
Na Solčavskem so. Blanka Kovačič iz Centra Rinka je bila naša sogovornica.
VEČ ...|16. 7. 2019
Tri najlepše ledeniške doline
Na Solčavskem so. Blanka Kovačič iz Centra Rinka je bila naša sogovornica.
VEČ ...|9. 7. 2019
Benediktinski samostan v Ankaranu pravi biser z zaščitenim parkom
Večkrat se izkaže, da v Sloveniji bolje poznamo tuje od domačega. Veste, da imamo v Ankaranu biser, benediktinski samostan z zaščitenim parkom več kot 1000 mediteranskih dreves, starih več sto let? Maruša Kokalj s hotela in resort Adria Ankaran je navdušila za obisk obmorskega kraja vzdolž naše obale.
Benediktinski samostan v Ankaranu pravi biser z zaščitenim parkom
Večkrat se izkaže, da v Sloveniji bolje poznamo tuje od domačega. Veste, da imamo v Ankaranu biser, benediktinski samostan z zaščitenim parkom več kot 1000 mediteranskih dreves, starih več sto let? Maruša Kokalj s hotela in resort Adria Ankaran je navdušila za obisk obmorskega kraja vzdolž naše obale.
izročilo kultura dediščina duhovnost umetnost turizem narava
Benediktinski samostan v Ankaranu pravi biser z zaščitenim parkom
Večkrat se izkaže, da v Sloveniji bolje poznamo tuje od domačega. Veste, da imamo v Ankaranu biser, benediktinski samostan z zaščitenim parkom več kot 1000 mediteranskih dreves, starih več sto let? Maruša Kokalj s hotela in resort Adria Ankaran je navdušila za obisk obmorskega kraja vzdolž naše obale.
VEČ ...|9. 7. 2019
Benediktinski samostan v Ankaranu pravi biser z zaščitenim parkom
Večkrat se izkaže, da v Sloveniji bolje poznamo tuje od domačega. Veste, da imamo v Ankaranu biser, benediktinski samostan z zaščitenim parkom več kot 1000 mediteranskih dreves, starih več sto let? Maruša Kokalj s hotela in resort Adria Ankaran je navdušila za obisk obmorskega kraja vzdolž naše obale.
izročilo kultura dediščina duhovnost umetnost turizem narava
VEČ ...|2. 7. 2019
Raketiranje Krvavca med osamosvojitveno vojno
Drugega julija leta 1991 je bil v osamosvojitveni vojni dvakrat z letali raketiran oddajnik Krvavec. Tega se je posebej za naš radio spominjal takrat oskrbovalec na oddajniku, Mitja Zatler.
Raketiranje Krvavca med osamosvojitveno vojno
Drugega julija leta 1991 je bil v osamosvojitveni vojni dvakrat z letali raketiran oddajnik Krvavec. Tega se je posebej za naš radio spominjal takrat oskrbovalec na oddajniku, Mitja Zatler.
Raketiranje Krvavca med osamosvojitveno vojno
Drugega julija leta 1991 je bil v osamosvojitveni vojni dvakrat z letali raketiran oddajnik Krvavec. Tega se je posebej za naš radio spominjal takrat oskrbovalec na oddajniku, Mitja Zatler.
VEČ ...|2. 7. 2019
Raketiranje Krvavca med osamosvojitveno vojno
Drugega julija leta 1991 je bil v osamosvojitveni vojni dvakrat z letali raketiran oddajnik Krvavec. Tega se je posebej za naš radio spominjal takrat oskrbovalec na oddajniku, Mitja Zatler.
VEČ ...|18. 6. 2019
Ruska dača
V Zgornjih Gameljnah stoji prenovljena Ruska dača, kulturni spomenik. Po temeljiti prenovi ta podeželjska vila iz začetka prejšnjega stoletja dobiva nove priložnosti za oživitev. V njej boste lahko začutili življenje, skozi vse čute, iz časov cesarja. Nekdanjega lastnika meščana Francija Petriča bo igral Jernej Kuntner.
Ruska dača
V Zgornjih Gameljnah stoji prenovljena Ruska dača, kulturni spomenik. Po temeljiti prenovi ta podeželjska vila iz začetka prejšnjega stoletja dobiva nove priložnosti za oživitev. V njej boste lahko začutili življenje, skozi vse čute, iz časov cesarja. Nekdanjega lastnika meščana Francija Petriča bo igral Jernej Kuntner.
Ruska dača
V Zgornjih Gameljnah stoji prenovljena Ruska dača, kulturni spomenik. Po temeljiti prenovi ta podeželjska vila iz začetka prejšnjega stoletja dobiva nove priložnosti za oživitev. V njej boste lahko začutili življenje, skozi vse čute, iz časov cesarja. Nekdanjega lastnika meščana Francija Petriča bo igral Jernej Kuntner.
VEČ ...|18. 6. 2019
Ruska dača
V Zgornjih Gameljnah stoji prenovljena Ruska dača, kulturni spomenik. Po temeljiti prenovi ta podeželjska vila iz začetka prejšnjega stoletja dobiva nove priložnosti za oživitev. V njej boste lahko začutili življenje, skozi vse čute, iz časov cesarja. Nekdanjega lastnika meščana Francija Petriča bo igral Jernej Kuntner.
VEČ ...|11. 6. 2019
Kamen, material naše tradicije
Kamen je v tradicijo našega naroda in ljudi globoko vsidran. Znova se vrača in mlade generacije v kamnoseštvu iščejo svoj izraz, med njimi je tudi Neža Bevc, ki iz kamna ali z njim najraje oblikuje nakit z nežnimi graviranimi vzorci.
Kamen, material naše tradicije
Kamen je v tradicijo našega naroda in ljudi globoko vsidran. Znova se vrača in mlade generacije v kamnoseštvu iščejo svoj izraz, med njimi je tudi Neža Bevc, ki iz kamna ali z njim najraje oblikuje nakit z nežnimi graviranimi vzorci.
Kamen, material naše tradicije
Kamen je v tradicijo našega naroda in ljudi globoko vsidran. Znova se vrača in mlade generacije v kamnoseštvu iščejo svoj izraz, med njimi je tudi Neža Bevc, ki iz kamna ali z njim najraje oblikuje nakit z nežnimi graviranimi vzorci.
VEČ ...|11. 6. 2019
Kamen, material naše tradicije
Kamen je v tradicijo našega naroda in ljudi globoko vsidran. Znova se vrača in mlade generacije v kamnoseštvu iščejo svoj izraz, med njimi je tudi Neža Bevc, ki iz kamna ali z njim najraje oblikuje nakit z nežnimi graviranimi vzorci.
VEČ ...|4. 6. 2019
Kaznilnice na Ljubljanskem gradu
V zgodovini Ljubljanskega gradu se odraža preteklost celotnega naroda in naše domovine. Dolgoletna je tudi zgodba kaznilnic in ječ na gradu. Med grajskimi stenami je kot politični zapornik čakal obrat usode Erazem Predjamski in v novejši zgodovini tudi pisatelj Ivan Cankar. Marko Brunskole, zgodovinar in vodja programa na Ljubljanskem gradu je pripovedoval o tem.
Kaznilnice na Ljubljanskem gradu
V zgodovini Ljubljanskega gradu se odraža preteklost celotnega naroda in naše domovine. Dolgoletna je tudi zgodba kaznilnic in ječ na gradu. Med grajskimi stenami je kot politični zapornik čakal obrat usode Erazem Predjamski in v novejši zgodovini tudi pisatelj Ivan Cankar. Marko Brunskole, zgodovinar in vodja programa na Ljubljanskem gradu je pripovedoval o tem.
Kaznilnice na Ljubljanskem gradu
V zgodovini Ljubljanskega gradu se odraža preteklost celotnega naroda in naše domovine. Dolgoletna je tudi zgodba kaznilnic in ječ na gradu. Med grajskimi stenami je kot politični zapornik čakal obrat usode Erazem Predjamski in v novejši zgodovini tudi pisatelj Ivan Cankar. Marko Brunskole, zgodovinar in vodja programa na Ljubljanskem gradu je pripovedoval o tem.
VEČ ...|4. 6. 2019
Kaznilnice na Ljubljanskem gradu
V zgodovini Ljubljanskega gradu se odraža preteklost celotnega naroda in naše domovine. Dolgoletna je tudi zgodba kaznilnic in ječ na gradu. Med grajskimi stenami je kot politični zapornik čakal obrat usode Erazem Predjamski in v novejši zgodovini tudi pisatelj Ivan Cankar. Marko Brunskole, zgodovinar in vodja programa na Ljubljanskem gradu je pripovedoval o tem.
VEČ ...|28. 5. 2019
Šance in Plečnikova ureditev grajskega griča
V sklopu srebrnega jubileja oddajanja našega radia smo v maju obiskali oddajnik na Šancah. Spoznali zgodbe ljubljanskega grajskega griča z okolico, posebej pa ureditev Šanc po zamislih arhitekta Jožeta Plečnika. Govorili smo z Markom Bronskuletom, vodjo programa na Ljubljanskem gradu.
Šance in Plečnikova ureditev grajskega griča
V sklopu srebrnega jubileja oddajanja našega radia smo v maju obiskali oddajnik na Šancah. Spoznali zgodbe ljubljanskega grajskega griča z okolico, posebej pa ureditev Šanc po zamislih arhitekta Jožeta Plečnika. Govorili smo z Markom Bronskuletom, vodjo programa na Ljubljanskem gradu.
Šance in Plečnikova ureditev grajskega griča
V sklopu srebrnega jubileja oddajanja našega radia smo v maju obiskali oddajnik na Šancah. Spoznali zgodbe ljubljanskega grajskega griča z okolico, posebej pa ureditev Šanc po zamislih arhitekta Jožeta Plečnika. Govorili smo z Markom Bronskuletom, vodjo programa na Ljubljanskem gradu.
VEČ ...|28. 5. 2019
Šance in Plečnikova ureditev grajskega griča
V sklopu srebrnega jubileja oddajanja našega radia smo v maju obiskali oddajnik na Šancah. Spoznali zgodbe ljubljanskega grajskega griča z okolico, posebej pa ureditev Šanc po zamislih arhitekta Jožeta Plečnika. Govorili smo z Markom Bronskuletom, vodjo programa na Ljubljanskem gradu.
VEČ ...|21. 5. 2019
Gasilci so vedno pripravljeni
V maju goduje zavetnik gasilcev sv. Florjan. Praznik je priložnost za še večje mednarodno povezovanje prostovoljnih gasilcev, med njihovimi vrstami sta tudi Zvonko in Saša. S skupino mednarodno zastopanih prostovoljnih gasilcev so obiskali naše radijske prostore in povedali, kaj jih povezuje.
Gasilci so vedno pripravljeni
V maju goduje zavetnik gasilcev sv. Florjan. Praznik je priložnost za še večje mednarodno povezovanje prostovoljnih gasilcev, med njihovimi vrstami sta tudi Zvonko in Saša. S skupino mednarodno zastopanih prostovoljnih gasilcev so obiskali naše radijske prostore in povedali, kaj jih povezuje.
Gasilci so vedno pripravljeni
V maju goduje zavetnik gasilcev sv. Florjan. Praznik je priložnost za še večje mednarodno povezovanje prostovoljnih gasilcev, med njihovimi vrstami sta tudi Zvonko in Saša. S skupino mednarodno zastopanih prostovoljnih gasilcev so obiskali naše radijske prostore in povedali, kaj jih povezuje.
VEČ ...|21. 5. 2019
Gasilci so vedno pripravljeni
V maju goduje zavetnik gasilcev sv. Florjan. Praznik je priložnost za še večje mednarodno povezovanje prostovoljnih gasilcev, med njihovimi vrstami sta tudi Zvonko in Saša. S skupino mednarodno zastopanih prostovoljnih gasilcev so obiskali naše radijske prostore in povedali, kaj jih povezuje.
VEČ ...|14. 5. 2019
Pletenje z vrbovimi šibami
Na kmetijski šoli Ptuj se Mirko Lovrec ukvarja s pletarstvom, uči plesti iz vrbovih šib, kot so to počeli naši predniki. zanimanje med mladimi je presenetljivo in obetajoče.
Pletenje z vrbovimi šibami
Na kmetijski šoli Ptuj se Mirko Lovrec ukvarja s pletarstvom, uči plesti iz vrbovih šib, kot so to počeli naši predniki. zanimanje med mladimi je presenetljivo in obetajoče.
Pletenje z vrbovimi šibami
Na kmetijski šoli Ptuj se Mirko Lovrec ukvarja s pletarstvom, uči plesti iz vrbovih šib, kot so to počeli naši predniki. zanimanje med mladimi je presenetljivo in obetajoče.
VEČ ...|14. 5. 2019
Pletenje z vrbovimi šibami
Na kmetijski šoli Ptuj se Mirko Lovrec ukvarja s pletarstvom, uči plesti iz vrbovih šib, kot so to počeli naši predniki. zanimanje med mladimi je presenetljivo in obetajoče.
VEČ ...|7. 5. 2019
Stari način izdelovanja vrvi
Franc Senekovič je svetovalec na kmetijah, pri svojem delu včasih na kmetijah še opazi ohranjene stare stroje ali kaj drugega zanimivega iz nekdanjega časa. Tako je odkril tudi leseni stroj za izdelovanje vrvi. Zdaj s pomočjo omenjenega stroja navdušuje mlajše generacije za obuditev nekdanjega znanja.
Stari način izdelovanja vrvi
Franc Senekovič je svetovalec na kmetijah, pri svojem delu včasih na kmetijah še opazi ohranjene stare stroje ali kaj drugega zanimivega iz nekdanjega časa. Tako je odkril tudi leseni stroj za izdelovanje vrvi. Zdaj s pomočjo omenjenega stroja navdušuje mlajše generacije za obuditev nekdanjega znanja.
Stari način izdelovanja vrvi
Franc Senekovič je svetovalec na kmetijah, pri svojem delu včasih na kmetijah še opazi ohranjene stare stroje ali kaj drugega zanimivega iz nekdanjega časa. Tako je odkril tudi leseni stroj za izdelovanje vrvi. Zdaj s pomočjo omenjenega stroja navdušuje mlajše generacije za obuditev nekdanjega znanja.
VEČ ...|7. 5. 2019
Stari način izdelovanja vrvi
Franc Senekovič je svetovalec na kmetijah, pri svojem delu včasih na kmetijah še opazi ohranjene stare stroje ali kaj drugega zanimivega iz nekdanjega časa. Tako je odkril tudi leseni stroj za izdelovanje vrvi. Zdaj s pomočjo omenjenega stroja navdušuje mlajše generacije za obuditev nekdanjega znanja.
VEČ ...|30. 4. 2019
Tehniška in filmska dediščina doline Baška grapa
Osvežili smo spomin na tretji vzpon iz serije obiskovanj oddajniških točk, šli smo na Kup, v sklopu radijskega srebrnega jubileja. Dolino Baške grape zaznamuje železniška ali tehniška dediščina, o tem je govoril Cveto Zgaga iz Društva Baška dediščina, pa tudi o njihovi edini tematski filmski poti v Evropi.
Tehniška in filmska dediščina doline Baška grapa
Osvežili smo spomin na tretji vzpon iz serije obiskovanj oddajniških točk, šli smo na Kup, v sklopu radijskega srebrnega jubileja. Dolino Baške grape zaznamuje železniška ali tehniška dediščina, o tem je govoril Cveto Zgaga iz Društva Baška dediščina, pa tudi o njihovi edini tematski filmski poti v Evropi.
Tehniška in filmska dediščina doline Baška grapa
Osvežili smo spomin na tretji vzpon iz serije obiskovanj oddajniških točk, šli smo na Kup, v sklopu radijskega srebrnega jubileja. Dolino Baške grape zaznamuje železniška ali tehniška dediščina, o tem je govoril Cveto Zgaga iz Društva Baška dediščina, pa tudi o njihovi edini tematski filmski poti v Evropi.
VEČ ...|30. 4. 2019
Tehniška in filmska dediščina doline Baška grapa
Osvežili smo spomin na tretji vzpon iz serije obiskovanj oddajniških točk, šli smo na Kup, v sklopu radijskega srebrnega jubileja. Dolino Baške grape zaznamuje železniška ali tehniška dediščina, o tem je govoril Cveto Zgaga iz Društva Baška dediščina, pa tudi o njihovi edini tematski filmski poti v Evropi.
VEČ ...|23. 4. 2019
Grajska kapela sv. Jurija
Ljubljanski grad ima kapelo, ki je posvečena sv. Juriju. Kot goreča in veri predana svetniška osebnost v simbolnem pomenu bedi nad prestolnico in s tem nad celotnim slovenskim narodom. O grajski kapeli in sv. Juriju smo na godovni dan svetnika govorili z jezuitom p. Jožetom Kokaljem.
Grajska kapela sv. Jurija
Ljubljanski grad ima kapelo, ki je posvečena sv. Juriju. Kot goreča in veri predana svetniška osebnost v simbolnem pomenu bedi nad prestolnico in s tem nad celotnim slovenskim narodom. O grajski kapeli in sv. Juriju smo na godovni dan svetnika govorili z jezuitom p. Jožetom Kokaljem.
Grajska kapela sv. Jurija
Ljubljanski grad ima kapelo, ki je posvečena sv. Juriju. Kot goreča in veri predana svetniška osebnost v simbolnem pomenu bedi nad prestolnico in s tem nad celotnim slovenskim narodom. O grajski kapeli in sv. Juriju smo na godovni dan svetnika govorili z jezuitom p. Jožetom Kokaljem.
VEČ ...|23. 4. 2019
Grajska kapela sv. Jurija
Ljubljanski grad ima kapelo, ki je posvečena sv. Juriju. Kot goreča in veri predana svetniška osebnost v simbolnem pomenu bedi nad prestolnico in s tem nad celotnim slovenskim narodom. O grajski kapeli in sv. Juriju smo na godovni dan svetnika govorili z jezuitom p. Jožetom Kokaljem.
VEČ ...|9. 4. 2019
Umetnost dviguje duha
Pravijo, da manjši narodi slabo poznajo odličnost svojih ljudi in njihovih del. To se velikokrat kaže tudi na področju dediščine. Stolnico Marijinega vnebovzetja v Kopru krasijo tudi tri vrhunska Carpaccieva slikarska dela. Umetnost je namenjena molitvi in kontemplaciji, pravi župnik dr. Primož Krečič. O lepotah Carpaccijevih del je govorila tudi slikarka in restavratorka Barbka Gosar Hirci.
Umetnost dviguje duha
Pravijo, da manjši narodi slabo poznajo odličnost svojih ljudi in njihovih del. To se velikokrat kaže tudi na področju dediščine. Stolnico Marijinega vnebovzetja v Kopru krasijo tudi tri vrhunska Carpaccieva slikarska dela. Umetnost je namenjena molitvi in kontemplaciji, pravi župnik dr. Primož Krečič. O lepotah Carpaccijevih del je govorila tudi slikarka in restavratorka Barbka Gosar Hirci.
Umetnost dviguje duha
Pravijo, da manjši narodi slabo poznajo odličnost svojih ljudi in njihovih del. To se velikokrat kaže tudi na področju dediščine. Stolnico Marijinega vnebovzetja v Kopru krasijo tudi tri vrhunska Carpaccieva slikarska dela. Umetnost je namenjena molitvi in kontemplaciji, pravi župnik dr. Primož Krečič. O lepotah Carpaccijevih del je govorila tudi slikarka in restavratorka Barbka Gosar Hirci.
VEČ ...|9. 4. 2019
Umetnost dviguje duha
Pravijo, da manjši narodi slabo poznajo odličnost svojih ljudi in njihovih del. To se velikokrat kaže tudi na področju dediščine. Stolnico Marijinega vnebovzetja v Kopru krasijo tudi tri vrhunska Carpaccieva slikarska dela. Umetnost je namenjena molitvi in kontemplaciji, pravi župnik dr. Primož Krečič. O lepotah Carpaccijevih del je govorila tudi slikarka in restavratorka Barbka Gosar Hirci.
VEČ ...|2. 4. 2019
Inovativno navduševanje otrok za dediščino
Otroci nas posnemajo, tudi v odnosu do naravne in kulturne dediščine. Milena Brusnjak in Karin Lavin na izviren način v dediščino, ki je ne moremo ločevati na kulturno in naravno pravita, vpeljujeta mlade. Dediščina nas določa, zaradi nje smo, kar smo. Kako poglobljeno živeti z dediščino, kako jo prepoznati kot priložnost, sta povedali v kratkem pogovoru.
Inovativno navduševanje otrok za dediščino
Otroci nas posnemajo, tudi v odnosu do naravne in kulturne dediščine. Milena Brusnjak in Karin Lavin na izviren način v dediščino, ki je ne moremo ločevati na kulturno in naravno pravita, vpeljujeta mlade. Dediščina nas določa, zaradi nje smo, kar smo. Kako poglobljeno živeti z dediščino, kako jo prepoznati kot priložnost, sta povedali v kratkem pogovoru.
Inovativno navduševanje otrok za dediščino
Otroci nas posnemajo, tudi v odnosu do naravne in kulturne dediščine. Milena Brusnjak in Karin Lavin na izviren način v dediščino, ki je ne moremo ločevati na kulturno in naravno pravita, vpeljujeta mlade. Dediščina nas določa, zaradi nje smo, kar smo. Kako poglobljeno živeti z dediščino, kako jo prepoznati kot priložnost, sta povedali v kratkem pogovoru.
VEČ ...|2. 4. 2019
Inovativno navduševanje otrok za dediščino
Otroci nas posnemajo, tudi v odnosu do naravne in kulturne dediščine. Milena Brusnjak in Karin Lavin na izviren način v dediščino, ki je ne moremo ločevati na kulturno in naravno pravita, vpeljujeta mlade. Dediščina nas določa, zaradi nje smo, kar smo. Kako poglobljeno živeti z dediščino, kako jo prepoznati kot priložnost, sta povedali v kratkem pogovoru.
VEČ ...|26. 3. 2019
Lepote Boča
Velikonočnice in cerkev sv. Miklavža iz 16. stoletja sta vidnejši znamenitosti Boča z okoliškimi travniki in gozdovi. O tem so spregovorili domačin, varuhinja velikonočnic in tamkajšnji župnik.
Lepote Boča
Velikonočnice in cerkev sv. Miklavža iz 16. stoletja sta vidnejši znamenitosti Boča z okoliškimi travniki in gozdovi. O tem so spregovorili domačin, varuhinja velikonočnic in tamkajšnji župnik.
Lepote Boča
Velikonočnice in cerkev sv. Miklavža iz 16. stoletja sta vidnejši znamenitosti Boča z okoliškimi travniki in gozdovi. O tem so spregovorili domačin, varuhinja velikonočnic in tamkajšnji župnik.
VEČ ...|26. 3. 2019
Lepote Boča
Velikonočnice in cerkev sv. Miklavža iz 16. stoletja sta vidnejši znamenitosti Boča z okoliškimi travniki in gozdovi. O tem so spregovorili domačin, varuhinja velikonočnic in tamkajšnji župnik.
VEČ ...|19. 3. 2019
Izročilo Slovencev tik za mejo, v Trstu in okolici
Boris Pangerc je o dediščini Slovencev, ki živijo v Trstu in okolici, dejal, da jo morajo živeti, če je ne bi, bi jo izgubili, ker so obkroženi vsakodnevno z drugo kulturo. V rubriki je predstavil ozadja in in predstavil projekt, ki privablja tudi mlade generacije.
Izročilo Slovencev tik za mejo, v Trstu in okolici
Boris Pangerc je o dediščini Slovencev, ki živijo v Trstu in okolici, dejal, da jo morajo živeti, če je ne bi, bi jo izgubili, ker so obkroženi vsakodnevno z drugo kulturo. V rubriki je predstavil ozadja in in predstavil projekt, ki privablja tudi mlade generacije.
Izročilo Slovencev tik za mejo, v Trstu in okolici
Boris Pangerc je o dediščini Slovencev, ki živijo v Trstu in okolici, dejal, da jo morajo živeti, če je ne bi, bi jo izgubili, ker so obkroženi vsakodnevno z drugo kulturo. V rubriki je predstavil ozadja in in predstavil projekt, ki privablja tudi mlade generacije.
VEČ ...|19. 3. 2019
Izročilo Slovencev tik za mejo, v Trstu in okolici
Boris Pangerc je o dediščini Slovencev, ki živijo v Trstu in okolici, dejal, da jo morajo živeti, če je ne bi, bi jo izgubili, ker so obkroženi vsakodnevno z drugo kulturo. V rubriki je predstavil ozadja in in predstavil projekt, ki privablja tudi mlade generacije.
VEČ ...|12. 3. 2019
Gregorjevo
Na Gregorjevo se po starem ljudskem izročilu ženijo ptice. Dušica Kunaver, zbirateljica ljudskega gradiva, je nanizala nekaj najoprijemljivejših vsebin omenjenega dneva, ki je med prvimi znanilci pomladi.
Gregorjevo
Na Gregorjevo se po starem ljudskem izročilu ženijo ptice. Dušica Kunaver, zbirateljica ljudskega gradiva, je nanizala nekaj najoprijemljivejših vsebin omenjenega dneva, ki je med prvimi znanilci pomladi.
Gregorjevo
Na Gregorjevo se po starem ljudskem izročilu ženijo ptice. Dušica Kunaver, zbirateljica ljudskega gradiva, je nanizala nekaj najoprijemljivejših vsebin omenjenega dneva, ki je med prvimi znanilci pomladi.
VEČ ...|12. 3. 2019
Gregorjevo
Na Gregorjevo se po starem ljudskem izročilu ženijo ptice. Dušica Kunaver, zbirateljica ljudskega gradiva, je nanizala nekaj najoprijemljivejših vsebin omenjenega dneva, ki je med prvimi znanilci pomladi.
VEČ ...|5. 3. 2019
Globja ozadja pustnih obredov
Dr. Verena Perko je razložila ozadje pusta, ki sega daleč nazaj in izvira iz želje prednikov preseči temne sile.
Globja ozadja pustnih obredov
Dr. Verena Perko je razložila ozadje pusta, ki sega daleč nazaj in izvira iz želje prednikov preseči temne sile.
Globja ozadja pustnih obredov
Dr. Verena Perko je razložila ozadje pusta, ki sega daleč nazaj in izvira iz želje prednikov preseči temne sile.
VEČ ...|5. 3. 2019
Globja ozadja pustnih obredov
Dr. Verena Perko je razložila ozadje pusta, ki sega daleč nazaj in izvira iz želje prednikov preseči temne sile.
VEČ ...|26. 2. 2019
Muzej analogne tehnike na Nanosu
Stojan Vitežnik je eden od tehnikov vzdrževalcev na oddajniški točki Nanos, kjer je urejen tudi Muzej analogne tehnike.
Muzej analogne tehnike na Nanosu
Stojan Vitežnik je eden od tehnikov vzdrževalcev na oddajniški točki Nanos, kjer je urejen tudi Muzej analogne tehnike.
Muzej analogne tehnike na Nanosu
Stojan Vitežnik je eden od tehnikov vzdrževalcev na oddajniški točki Nanos, kjer je urejen tudi Muzej analogne tehnike.
VEČ ...|26. 2. 2019
Muzej analogne tehnike na Nanosu
Stojan Vitežnik je eden od tehnikov vzdrževalcev na oddajniški točki Nanos, kjer je urejen tudi Muzej analogne tehnike.
VEČ ...|19. 2. 2019
Slovenska himna
Zgodovinar prof. Jurij Rosa je predstavil ozadje nastanka slovenske himne in izpostavil avtorja glasbe Stanka Premrla.
Slovenska himna
Zgodovinar prof. Jurij Rosa je predstavil ozadje nastanka slovenske himne in izpostavil avtorja glasbe Stanka Premrla.
Slovenska himna
Zgodovinar prof. Jurij Rosa je predstavil ozadje nastanka slovenske himne in izpostavil avtorja glasbe Stanka Premrla.
VEČ ...|19. 2. 2019
Slovenska himna
Zgodovinar prof. Jurij Rosa je predstavil ozadje nastanka slovenske himne in izpostavil avtorja glasbe Stanka Premrla.
VEČ ...|12. 2. 2019
Dediščina povezuje
Nataša Gorenc, koordinatorica Dnevov evropske kulturne dediščine pri na,s je povabila k razvijanju lokalnih dogodkov na temo izročila in obenem pohvalila množico že obstoječih izvirnih idej posameznikov, organizacij in društev lokalnih območij, pri vključevanju dediščine v ožje okolje.
Dediščina povezuje
Nataša Gorenc, koordinatorica Dnevov evropske kulturne dediščine pri na,s je povabila k razvijanju lokalnih dogodkov na temo izročila in obenem pohvalila množico že obstoječih izvirnih idej posameznikov, organizacij in društev lokalnih območij, pri vključevanju dediščine v ožje okolje.
Dediščina povezuje
Nataša Gorenc, koordinatorica Dnevov evropske kulturne dediščine pri na,s je povabila k razvijanju lokalnih dogodkov na temo izročila in obenem pohvalila množico že obstoječih izvirnih idej posameznikov, organizacij in društev lokalnih območij, pri vključevanju dediščine v ožje okolje.
VEČ ...|12. 2. 2019
Dediščina povezuje
Nataša Gorenc, koordinatorica Dnevov evropske kulturne dediščine pri na,s je povabila k razvijanju lokalnih dogodkov na temo izročila in obenem pohvalila množico že obstoječih izvirnih idej posameznikov, organizacij in društev lokalnih območij, pri vključevanju dediščine v ožje okolje.
VEČ ...|5. 2. 2019
Zanimanje za izročilo poveže ljudi
Daca Perne, predsednica KD Tabor Podbrezje, je ena od številnih vaščanov Podbrezij, ki si prizadevajo za prepoznavnost kraja, za ohranjanje spomina znamenitih osebnosti njihove vasi in seveda za obujanje vseh ostalih plati dediščine. Opisala je širši vpliv tovrstnega zanimanja in ohranjanja dediščine vasi za lepše sobivanje sokrajanov.
Zanimanje za izročilo poveže ljudi
Daca Perne, predsednica KD Tabor Podbrezje, je ena od številnih vaščanov Podbrezij, ki si prizadevajo za prepoznavnost kraja, za ohranjanje spomina znamenitih osebnosti njihove vasi in seveda za obujanje vseh ostalih plati dediščine. Opisala je širši vpliv tovrstnega zanimanja in ohranjanja dediščine vasi za lepše sobivanje sokrajanov.
Zanimanje za izročilo poveže ljudi
Daca Perne, predsednica KD Tabor Podbrezje, je ena od številnih vaščanov Podbrezij, ki si prizadevajo za prepoznavnost kraja, za ohranjanje spomina znamenitih osebnosti njihove vasi in seveda za obujanje vseh ostalih plati dediščine. Opisala je širši vpliv tovrstnega zanimanja in ohranjanja dediščine vasi za lepše sobivanje sokrajanov.
VEČ ...|5. 2. 2019
Zanimanje za izročilo poveže ljudi
Daca Perne, predsednica KD Tabor Podbrezje, je ena od številnih vaščanov Podbrezij, ki si prizadevajo za prepoznavnost kraja, za ohranjanje spomina znamenitih osebnosti njihove vasi in seveda za obujanje vseh ostalih plati dediščine. Opisala je širši vpliv tovrstnega zanimanja in ohranjanja dediščine vasi za lepše sobivanje sokrajanov.
VEČ ...|29. 1. 2019
Uspešnost Evropskega leta kulturne dediščine
Še vedno odmeva leto 2018 in v njem razglašeno Evropsko leto kulturne dediščine. O najvidnejših projektih pri nas smo govorili z nekdanjo sekretarko na Ministrstvu za kulturo, Damjano Pečnik.
Uspešnost Evropskega leta kulturne dediščine
Še vedno odmeva leto 2018 in v njem razglašeno Evropsko leto kulturne dediščine. O najvidnejših projektih pri nas smo govorili z nekdanjo sekretarko na Ministrstvu za kulturo, Damjano Pečnik.
Uspešnost Evropskega leta kulturne dediščine
Še vedno odmeva leto 2018 in v njem razglašeno Evropsko leto kulturne dediščine. O najvidnejših projektih pri nas smo govorili z nekdanjo sekretarko na Ministrstvu za kulturo, Damjano Pečnik.
VEČ ...|29. 1. 2019
Uspešnost Evropskega leta kulturne dediščine
Še vedno odmeva leto 2018 in v njem razglašeno Evropsko leto kulturne dediščine. O najvidnejših projektih pri nas smo govorili z nekdanjo sekretarko na Ministrstvu za kulturo, Damjano Pečnik.
VEČ ...|22. 1. 2019
Sevnica in njeni zakladi
Zoran Oskar Zelič je v Sevnici priznani lokalni poznavalec, zbiratelj in kronist. Opisal je nekaj značilnosti sevniškega kraja.
Sevnica in njeni zakladi
Zoran Oskar Zelič je v Sevnici priznani lokalni poznavalec, zbiratelj in kronist. Opisal je nekaj značilnosti sevniškega kraja.
Sevnica in njeni zakladi
Zoran Oskar Zelič je v Sevnici priznani lokalni poznavalec, zbiratelj in kronist. Opisal je nekaj značilnosti sevniškega kraja.
VEČ ...|22. 1. 2019
Sevnica in njeni zakladi
Zoran Oskar Zelič je v Sevnici priznani lokalni poznavalec, zbiratelj in kronist. Opisal je nekaj značilnosti sevniškega kraja.
VEČ ...|15. 1. 2019
Monografija o Mostovih
Z arhitektom in umetnostnim zgodovinarjem dr. Igorjem Sapačem smo opozorili na Monografijo o Mostovih, ki je izšla pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine kot prva iz nove knjižne zbirke Naša dediščina.
Monografija o Mostovih
Z arhitektom in umetnostnim zgodovinarjem dr. Igorjem Sapačem smo opozorili na Monografijo o Mostovih, ki je izšla pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine kot prva iz nove knjižne zbirke Naša dediščina.
Monografija o Mostovih
Z arhitektom in umetnostnim zgodovinarjem dr. Igorjem Sapačem smo opozorili na Monografijo o Mostovih, ki je izšla pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine kot prva iz nove knjižne zbirke Naša dediščina.
VEČ ...|15. 1. 2019
Monografija o Mostovih
Z arhitektom in umetnostnim zgodovinarjem dr. Igorjem Sapačem smo opozorili na Monografijo o Mostovih, ki je izšla pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine kot prva iz nove knjižne zbirke Naša dediščina.
VEČ ...|8. 1. 2019
Devetsto letnica od omembe Smlednika
Marjeta Žebovec je predstavila zgodovino Smlednika in okoliških krajev, zbrano v Zborniku ob 900-to letnici omembe kraja.
Devetsto letnica od omembe Smlednika
Marjeta Žebovec je predstavila zgodovino Smlednika in okoliških krajev, zbrano v Zborniku ob 900-to letnici omembe kraja.
Devetsto letnica od omembe Smlednika
Marjeta Žebovec je predstavila zgodovino Smlednika in okoliških krajev, zbrano v Zborniku ob 900-to letnici omembe kraja.
VEČ ...|8. 1. 2019
Devetsto letnica od omembe Smlednika
Marjeta Žebovec je predstavila zgodovino Smlednika in okoliških krajev, zbrano v Zborniku ob 900-to letnici omembe kraja.
VEČ ...|1. 1. 2019
Jernej Hudolin ob letu evropske kulturne dediščine
Generalni direktor Zavoda za varstvo slovenske kulturne dediščine Jernej Hudolin je z nami delil nekaj misli o pomenu ohranjanja dediščine in ozaveščanju ter pomenu izobraževanja na tem področju.
Jernej Hudolin ob letu evropske kulturne dediščine
Generalni direktor Zavoda za varstvo slovenske kulturne dediščine Jernej Hudolin je z nami delil nekaj misli o pomenu ohranjanja dediščine in ozaveščanju ter pomenu izobraževanja na tem področju.
Jernej Hudolin ob letu evropske kulturne dediščine
Generalni direktor Zavoda za varstvo slovenske kulturne dediščine Jernej Hudolin je z nami delil nekaj misli o pomenu ohranjanja dediščine in ozaveščanju ter pomenu izobraževanja na tem področju.
VEČ ...|1. 1. 2019
Jernej Hudolin ob letu evropske kulturne dediščine
Generalni direktor Zavoda za varstvo slovenske kulturne dediščine Jernej Hudolin je z nami delil nekaj misli o pomenu ohranjanja dediščine in ozaveščanju ter pomenu izobraževanja na tem področju.
VEČ ...|25. 12. 2018
Najstarejše kolisne jaslice
Rok Valjavec je obnovil Layerjeve jaslice, ki so najstarejše kulisne jaslice pri nas. Po 300-to urah restavratorskih posegov so zdaj na ogled v Muzeju jaslic na Brezjah.
Najstarejše kolisne jaslice
Rok Valjavec je obnovil Layerjeve jaslice, ki so najstarejše kulisne jaslice pri nas. Po 300-to urah restavratorskih posegov so zdaj na ogled v Muzeju jaslic na Brezjah.
Najstarejše kolisne jaslice
Rok Valjavec je obnovil Layerjeve jaslice, ki so najstarejše kulisne jaslice pri nas. Po 300-to urah restavratorskih posegov so zdaj na ogled v Muzeju jaslic na Brezjah.
VEČ ...|25. 12. 2018
Najstarejše kolisne jaslice
Rok Valjavec je obnovil Layerjeve jaslice, ki so najstarejše kulisne jaslice pri nas. Po 300-to urah restavratorskih posegov so zdaj na ogled v Muzeju jaslic na Brezjah.
VEČ ...|18. 12. 2018
Peka piškotov
O peki piškotov smo govorili z Mojco Stojanovič iz družinskega podjetja Lotos Gourmet.
Peka piškotov
O peki piškotov smo govorili z Mojco Stojanovič iz družinskega podjetja Lotos Gourmet.
Peka piškotov
O peki piškotov smo govorili z Mojco Stojanovič iz družinskega podjetja Lotos Gourmet.
VEČ ...|18. 12. 2018
Peka piškotov
O peki piškotov smo govorili z Mojco Stojanovič iz družinskega podjetja Lotos Gourmet.
VEČ ...|11. 12. 2018
Športna novinarka, ki s potovanj prinaša jaslice
Športna novinarka Meta Zoran s službenih in zasebnih potovanj domov prinaša spominke posebne vrste, zbira jaslice. Povedala je, kje je izvor njenega veselja in zanimanja, ter v katerih delih sveta vse jih je našla, kakšne so in katere med njimi so posebej zanimive.
Športna novinarka, ki s potovanj prinaša jaslice
Športna novinarka Meta Zoran s službenih in zasebnih potovanj domov prinaša spominke posebne vrste, zbira jaslice. Povedala je, kje je izvor njenega veselja in zanimanja, ter v katerih delih sveta vse jih je našla, kakšne so in katere med njimi so posebej zanimive.
Športna novinarka, ki s potovanj prinaša jaslice
Športna novinarka Meta Zoran s službenih in zasebnih potovanj domov prinaša spominke posebne vrste, zbira jaslice. Povedala je, kje je izvor njenega veselja in zanimanja, ter v katerih delih sveta vse jih je našla, kakšne so in katere med njimi so posebej zanimive.
VEČ ...|11. 12. 2018
Športna novinarka, ki s potovanj prinaša jaslice
Športna novinarka Meta Zoran s službenih in zasebnih potovanj domov prinaša spominke posebne vrste, zbira jaslice. Povedala je, kje je izvor njenega veselja in zanimanja, ter v katerih delih sveta vse jih je našla, kakšne so in katere med njimi so posebej zanimive.
VEČ ...|4. 12. 2018
Klekljanje je na seznamu Unesca
Anica Jankovec z Žirov je dolgoletna klekljarica. Čipke so svojevrsten izraz ljudske umetnosti. Klekljanje čipk v Sloveniji je uvrščeno na seznam Unesco nesnovne kulturne dediščine. Zibelka klekljanja je v Idriji, obrt pa je razširjena tudi v Žireh in Železnikih.
Klekljanje je na seznamu Unesca
Anica Jankovec z Žirov je dolgoletna klekljarica. Čipke so svojevrsten izraz ljudske umetnosti. Klekljanje čipk v Sloveniji je uvrščeno na seznam Unesco nesnovne kulturne dediščine. Zibelka klekljanja je v Idriji, obrt pa je razširjena tudi v Žireh in Železnikih.
Klekljanje je na seznamu Unesca
Anica Jankovec z Žirov je dolgoletna klekljarica. Čipke so svojevrsten izraz ljudske umetnosti. Klekljanje čipk v Sloveniji je uvrščeno na seznam Unesco nesnovne kulturne dediščine. Zibelka klekljanja je v Idriji, obrt pa je razširjena tudi v Žireh in Železnikih.
VEČ ...|4. 12. 2018
Klekljanje je na seznamu Unesca
Anica Jankovec z Žirov je dolgoletna klekljarica. Čipke so svojevrsten izraz ljudske umetnosti. Klekljanje čipk v Sloveniji je uvrščeno na seznam Unesco nesnovne kulturne dediščine. Zibelka klekljanja je v Idriji, obrt pa je razširjena tudi v Žireh in Železnikih.
VEČ ...|27. 11. 2018
Izbrana Pinela, avtohtona vipavska vrsta trte
Iz družine bogate vinogradniške tradicije prihaja Peter Ferjančič, izbran zaradi svojih vin Pinela, ki je vipavska avtohtona vrsta. Pogovarjali smo se o zvestobi tradiciji, o pristopih novih rodov in o sodobni kulturi pitja vina, ki je hrana, ustvarjeno za uživanje ob jedi in dobri družbi.
Izbrana Pinela, avtohtona vipavska vrsta trte
Iz družine bogate vinogradniške tradicije prihaja Peter Ferjančič, izbran zaradi svojih vin Pinela, ki je vipavska avtohtona vrsta. Pogovarjali smo se o zvestobi tradiciji, o pristopih novih rodov in o sodobni kulturi pitja vina, ki je hrana, ustvarjeno za uživanje ob jedi in dobri družbi.
Izbrana Pinela, avtohtona vipavska vrsta trte
Iz družine bogate vinogradniške tradicije prihaja Peter Ferjančič, izbran zaradi svojih vin Pinela, ki je vipavska avtohtona vrsta. Pogovarjali smo se o zvestobi tradiciji, o pristopih novih rodov in o sodobni kulturi pitja vina, ki je hrana, ustvarjeno za uživanje ob jedi in dobri družbi.
VEČ ...|27. 11. 2018
Izbrana Pinela, avtohtona vipavska vrsta trte
Iz družine bogate vinogradniške tradicije prihaja Peter Ferjančič, izbran zaradi svojih vin Pinela, ki je vipavska avtohtona vrsta. Pogovarjali smo se o zvestobi tradiciji, o pristopih novih rodov in o sodobni kulturi pitja vina, ki je hrana, ustvarjeno za uživanje ob jedi in dobri družbi.
VEČ ...|20. 11. 2018
Dediščina Tržišča
Tržišče je kraj, kjer smo na radijskem kolesarjenju opazili precej toplarjev, po domačijah in v njihovi okolici pa tudi veliko ostalega razstavljenega starega orodja in drugih predmetov, ki so bili nekoč v vsakodnevni uporabi. Vincenc Sitar nam je etnologijo Tržišča na kratko predstavil.
Dediščina Tržišča
Tržišče je kraj, kjer smo na radijskem kolesarjenju opazili precej toplarjev, po domačijah in v njihovi okolici pa tudi veliko ostalega razstavljenega starega orodja in drugih predmetov, ki so bili nekoč v vsakodnevni uporabi. Vincenc Sitar nam je etnologijo Tržišča na kratko predstavil.
Dediščina Tržišča
Tržišče je kraj, kjer smo na radijskem kolesarjenju opazili precej toplarjev, po domačijah in v njihovi okolici pa tudi veliko ostalega razstavljenega starega orodja in drugih predmetov, ki so bili nekoč v vsakodnevni uporabi. Vincenc Sitar nam je etnologijo Tržišča na kratko predstavil.
VEČ ...|20. 11. 2018
Dediščina Tržišča
Tržišče je kraj, kjer smo na radijskem kolesarjenju opazili precej toplarjev, po domačijah in v njihovi okolici pa tudi veliko ostalega razstavljenega starega orodja in drugih predmetov, ki so bili nekoč v vsakodnevni uporabi. Vincenc Sitar nam je etnologijo Tržišča na kratko predstavil.
VEČ ...|13. 11. 2018
Janez Levstik - dediščina Boštanja
Govorili smo o Boštanju ob Savi. Kraj z bogato sadjarsko zgodovino, kulturo, zanimiva je bila tudi kultura ribolova, danes žal stojijo le še ruševine kar dveh gradov, ima pa Boštanj tudi vinogradniške korenine.
Janez Levstik - dediščina Boštanja
Govorili smo o Boštanju ob Savi. Kraj z bogato sadjarsko zgodovino, kulturo, zanimiva je bila tudi kultura ribolova, danes žal stojijo le še ruševine kar dveh gradov, ima pa Boštanj tudi vinogradniške korenine.
Janez Levstik - dediščina Boštanja
Govorili smo o Boštanju ob Savi. Kraj z bogato sadjarsko zgodovino, kulturo, zanimiva je bila tudi kultura ribolova, danes žal stojijo le še ruševine kar dveh gradov, ima pa Boštanj tudi vinogradniške korenine.
VEČ ...|13. 11. 2018
Janez Levstik - dediščina Boštanja
Govorili smo o Boštanju ob Savi. Kraj z bogato sadjarsko zgodovino, kulturo, zanimiva je bila tudi kultura ribolova, danes žal stojijo le še ruševine kar dveh gradov, ima pa Boštanj tudi vinogradniške korenine.
VEČ ...|6. 11. 2018
Družinska vinogradniška dediščina
Lojze Kerin, z Vinske kleti Kerin iz Straže pri Krškem, je obudil vinogradniško tradicijo svojega pradeda, proučuje in razvija modro frankinjo, iz katere pridela osem različnih vin, tudi penino rose.
Družinska vinogradniška dediščina
Lojze Kerin, z Vinske kleti Kerin iz Straže pri Krškem, je obudil vinogradniško tradicijo svojega pradeda, proučuje in razvija modro frankinjo, iz katere pridela osem različnih vin, tudi penino rose.
Družinska vinogradniška dediščina
Lojze Kerin, z Vinske kleti Kerin iz Straže pri Krškem, je obudil vinogradniško tradicijo svojega pradeda, proučuje in razvija modro frankinjo, iz katere pridela osem različnih vin, tudi penino rose.
VEČ ...|6. 11. 2018
Družinska vinogradniška dediščina
Lojze Kerin, z Vinske kleti Kerin iz Straže pri Krškem, je obudil vinogradniško tradicijo svojega pradeda, proučuje in razvija modro frankinjo, iz katere pridela osem različnih vin, tudi penino rose.
VEČ ...|30. 10. 2018
Mirna in sv. Ema Krška
Mestna zgodovina se običajno začne z gradom, pravi zgodovinar Marko Kapus, ki nam je v Mirni povedal nekaj več o knjeginji Emi Krški, ki je pustila svoj pečat tudi v naši deželi.
Mirna in sv. Ema Krška
Mestna zgodovina se običajno začne z gradom, pravi zgodovinar Marko Kapus, ki nam je v Mirni povedal nekaj več o knjeginji Emi Krški, ki je pustila svoj pečat tudi v naši deželi.
Mirna in sv. Ema Krška
Mestna zgodovina se običajno začne z gradom, pravi zgodovinar Marko Kapus, ki nam je v Mirni povedal nekaj več o knjeginji Emi Krški, ki je pustila svoj pečat tudi v naši deželi.
VEČ ...|30. 10. 2018
Mirna in sv. Ema Krška
Mestna zgodovina se običajno začne z gradom, pravi zgodovinar Marko Kapus, ki nam je v Mirni povedal nekaj več o knjeginji Emi Krški, ki je pustila svoj pečat tudi v naši deželi.
VEČ ...|23. 10. 2018
Geometrično središče in Vaška situla
Z Zvonimirjem Kolencem smo v tednu obeležitve državnega praznika Dneva suverenosti namenili pozornost geometričnemu središču naše domovine, kjer so našli tudi najpomembnejšo arheološko najdbo pri nas, Situlo z Vač.
Geometrično središče in Vaška situla
Z Zvonimirjem Kolencem smo v tednu obeležitve državnega praznika Dneva suverenosti namenili pozornost geometričnemu središču naše domovine, kjer so našli tudi najpomembnejšo arheološko najdbo pri nas, Situlo z Vač.
Geometrično središče in Vaška situla
Z Zvonimirjem Kolencem smo v tednu obeležitve državnega praznika Dneva suverenosti namenili pozornost geometričnemu središču naše domovine, kjer so našli tudi najpomembnejšo arheološko najdbo pri nas, Situlo z Vač.
VEČ ...|23. 10. 2018
Geometrično središče in Vaška situla
Z Zvonimirjem Kolencem smo v tednu obeležitve državnega praznika Dneva suverenosti namenili pozornost geometričnemu središču naše domovine, kjer so našli tudi najpomembnejšo arheološko najdbo pri nas, Situlo z Vač.
VEČ ...|16. 10. 2018
Gimnazijski maturant, ki je odkril restavratorstvo
V Evropskem letu kulturne dediščine smo še posebej veseli mladih, ki ohranjanjo znanja prednikov in mojstrstvo starejših obrti. V restavriranje ter v delo z lesom je skoraj po naključju vstopil Jošt Stojko, ki je drugače gimnazijski maturant.
Gimnazijski maturant, ki je odkril restavratorstvo
V Evropskem letu kulturne dediščine smo še posebej veseli mladih, ki ohranjanjo znanja prednikov in mojstrstvo starejših obrti. V restavriranje ter v delo z lesom je skoraj po naključju vstopil Jošt Stojko, ki je drugače gimnazijski maturant.
Gimnazijski maturant, ki je odkril restavratorstvo
V Evropskem letu kulturne dediščine smo še posebej veseli mladih, ki ohranjanjo znanja prednikov in mojstrstvo starejših obrti. V restavriranje ter v delo z lesom je skoraj po naključju vstopil Jošt Stojko, ki je drugače gimnazijski maturant.
VEČ ...|16. 10. 2018
Gimnazijski maturant, ki je odkril restavratorstvo
V Evropskem letu kulturne dediščine smo še posebej veseli mladih, ki ohranjanjo znanja prednikov in mojstrstvo starejših obrti. V restavriranje ter v delo z lesom je skoraj po naključju vstopil Jošt Stojko, ki je drugače gimnazijski maturant.
VEČ ...|9. 10. 2018
Mlin na veter
Mlin na veter na Stari Gori je kopija Bečevega mlina z vsemi prvinskimi elementi. Je spomenik izvirne vaške kulturne dediščine SV Slovenije. Edi Sedmak je povedal, kako podobo mlina, njegovo posebnost ter delovanje, predstavljajo obiskovalcem kraja.
Mlin na veter
Mlin na veter na Stari Gori je kopija Bečevega mlina z vsemi prvinskimi elementi. Je spomenik izvirne vaške kulturne dediščine SV Slovenije. Edi Sedmak je povedal, kako podobo mlina, njegovo posebnost ter delovanje, predstavljajo obiskovalcem kraja.
Mlin na veter
Mlin na veter na Stari Gori je kopija Bečevega mlina z vsemi prvinskimi elementi. Je spomenik izvirne vaške kulturne dediščine SV Slovenije. Edi Sedmak je povedal, kako podobo mlina, njegovo posebnost ter delovanje, predstavljajo obiskovalcem kraja.
VEČ ...|9. 10. 2018
Mlin na veter
Mlin na veter na Stari Gori je kopija Bečevega mlina z vsemi prvinskimi elementi. Je spomenik izvirne vaške kulturne dediščine SV Slovenije. Edi Sedmak je povedal, kako podobo mlina, njegovo posebnost ter delovanje, predstavljajo obiskovalcem kraja.
VEČ ...|2. 10. 2018
Dnevi evropske kulturne dediščine 2018
Dnevi evropske kulturne dediščine in Teden kulturne dediščine se letos odvijajo pod naslovom Kjer preteklost sreča prihodnost. S koordinatorica iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Natašo Gorenc smo govorili o veliki odzivnosti lokalnih skupnosti in organizacij vseh generacijskih skupin.
Dnevi evropske kulturne dediščine 2018
Dnevi evropske kulturne dediščine in Teden kulturne dediščine se letos odvijajo pod naslovom Kjer preteklost sreča prihodnost. S koordinatorica iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Natašo Gorenc smo govorili o veliki odzivnosti lokalnih skupnosti in organizacij vseh generacijskih skupin.
Dnevi evropske kulturne dediščine 2018
Dnevi evropske kulturne dediščine in Teden kulturne dediščine se letos odvijajo pod naslovom Kjer preteklost sreča prihodnost. S koordinatorica iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Natašo Gorenc smo govorili o veliki odzivnosti lokalnih skupnosti in organizacij vseh generacijskih skupin.
VEČ ...|2. 10. 2018
Dnevi evropske kulturne dediščine 2018
Dnevi evropske kulturne dediščine in Teden kulturne dediščine se letos odvijajo pod naslovom Kjer preteklost sreča prihodnost. S koordinatorica iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Natašo Gorenc smo govorili o veliki odzivnosti lokalnih skupnosti in organizacij vseh generacijskih skupin.
VEČ ...|25. 9. 2018
Kulturno izročilo gradu Tuštanj tudi v dramski igri
Na gradu Tuštanj, ki smo ga obiskali radijski sodelavci na kolesarskem romanju, smo srečali tudi Ljudmilo Novak, ki zgodbo omenjenega gradu dobro pozna, saj je napisala in režirala dramsko igro o eni izmed najodmevnejših ljubezenskih zgodb moravške doline.
Kulturno izročilo gradu Tuštanj tudi v dramski igri
Na gradu Tuštanj, ki smo ga obiskali radijski sodelavci na kolesarskem romanju, smo srečali tudi Ljudmilo Novak, ki zgodbo omenjenega gradu dobro pozna, saj je napisala in režirala dramsko igro o eni izmed najodmevnejših ljubezenskih zgodb moravške doline.
Kulturno izročilo gradu Tuštanj tudi v dramski igri
Na gradu Tuštanj, ki smo ga obiskali radijski sodelavci na kolesarskem romanju, smo srečali tudi Ljudmilo Novak, ki zgodbo omenjenega gradu dobro pozna, saj je napisala in režirala dramsko igro o eni izmed najodmevnejših ljubezenskih zgodb moravške doline.
VEČ ...|25. 9. 2018
Kulturno izročilo gradu Tuštanj tudi v dramski igri
Na gradu Tuštanj, ki smo ga obiskali radijski sodelavci na kolesarskem romanju, smo srečali tudi Ljudmilo Novak, ki zgodbo omenjenega gradu dobro pozna, saj je napisala in režirala dramsko igro o eni izmed najodmevnejših ljubezenskih zgodb moravške doline.
Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.
Priporočamo
|
Aktualno
Moja zgodba
VEČ ...|15. 9. 2019
Branko Rebozov - Spomini in misli
V oddaji Moja zgodba smo predstavili knjigo z naslovom Spomini in misli Branka Rebozova. Avtor se spominja svojih doživetij iz vojnega časa in prvih povojnih let. Kritično razmišlja o revoluciji, partizanstvu, domobranstvu, pa tudi o britanski prevari ob vračanju domobrancev in civilistov v Jugoslavijo ter nemoči slovenskih voditeljev, da bi to preprečili. Knjigo so predstavili publicist Ivo Jevnikar, mladostni prijatelj Božidar Trefalt in bibliotekarka ter zgodovinarka dr. Rozina Švent.
Globine
VEČ ...|10. 9. 2019
O izpuščanju
Zakaj je včasih (ali vedno) tako težko nekaj izpustiti? Menda bo na oni svet vse nagrabljeno premoženje težko prinesti, a se ga kljub temu otepamo. Kot bogati mladenič, ki se je ob srečanju z Jezusom pohvalil, da izpolnjuje vse zapovedi, le bogastvu se ne bi odpovedal. Z nami je bil idrijski župnik Marko Rijavec.
Kmetijska oddaja
VEČ ...|15. 9. 2019
Zgodbe, edinstvenost in komunikacija
V kmetijski oddaji smo gostili Andrejo Krt, vodjo službe za dopolnilne dejavnosti in družbene storitve na podeželju pri KGZS .Spregovorila je o zgodbah, edinstvenosti, komunikaciji na kmetijah in omenila tudi akcijo S kmetije za vas. Vse seveda v luči trženja in prodaje na kmetijah.
Sol in luč
VEČ ...|10. 9. 2019
Deiric McCann; o smislu življenja, o krivici, o vzorcih.
Deiric McCann, predsednik podjetja Profiles International, na Radiu Ognjišče o smislu življenja:Kot ljudje smo narejeni tako, da želimo biti del večjega sistema, biti del nečesa, kar nas presega.Na svetu je zelo veliko ljudi, ki imajo občutek, da se jim dela krivica. Ko prideš do take točke, se ne moreš osredotočiti na nič drugega, kar se dogaja v tvojem življenju, tudi če je pozitivno. Ko imaš občutek, da si potegnil kratko slamico, potem ne moreš najti sonca v svojem življenju. Vse to poveča stres. Da smo lahko preživeli, smo bili vedno bolj osredotočeni na negativne stvari, ki se dogajajo okrog nas. Zaradi tega opazimo pomankanje smisla. Opazimo probleme, ki jih imamo na svetu ampak zraven ne opazimo dobrih stvari. Kot ljudje moramo stopiti korak nazaj in se zavedati, da sami opazimo najprej negativne stvari.
Naš pogled
VEČ ...|10. 9. 2019
Marija, hvala za kolo in prijatelje
Jure Sešek je v komentarju razmišljal o duhovnih darovih nedavnega kolesarskega romanja Od Marije k Mariji, ki je letos potekalo v luči obiskovanja radijskih poslušalcev in prijateljev.
Kulturni utrinki
VEČ ...|17. 9. 2019
Ddr. Marija Stanonik o mednarodnemu simpoziju ob 100 letnici akademika Milka Matičetovega
Zakladi naše dediščine
VEČ ...|17. 9. 2019
Oljarna Središče ob Dravi
V Središču ob Dravi omamno diši po tradiciji. Ta je pričakovana glede na častitljivo zgodovino kraja, predvsem pa v oljarni, ki že več kot stoletje predeluje bučnice v bučno olje. K pogovoru smo povabili direktorico Sonjo Krabonja.
Svetovalnica
VEČ ...|17. 9. 2019
Bonton
Naša redna gostja Bojana Košnik, strokovnjakinja za kulturo vedenja, je odgovarjala na različna vrpašanja poslušalcev. Med drugim se je dotaknila vedenja v prometu, poslovnega bontona pa nekaj o zamujanju, nenapovedanih obiskih ipd.
Duhovna misel
VEČ ...|17. 9. 2019
Ne jokaj!
Ko se je približal mestnim vratom, glej, so nesli ven mrliča, edinega sina matere, ki je bila vdova; in z njo je bilo mnogo ljudi iz mesta. Ko jo je Jezus videl, se mu je v srce zasmilila in ji je rekel: Ne jokaj! (Lk 7, 12-13)
