Umetnost dviguje duha
Pravijo, da manjši narodi slabo poznajo odličnost svojih ljudi in njihovih del. To se velikokrat kaže tudi na področju dediščine. Stolnico Marijinega vnebovzetja v Kopru krasijo tudi tri vrhunska Carpaccieva slikarska dela. Umetnost je namenjena molitvi in kontemplaciji, pravi župnik dr. Primož Krečič. O lepotah Carpaccijevih del je govorila tudi slikarka in restavratorka Barbka Gosar Hirci.
9. 4. 2019
Umetnost dviguje duha
Pravijo, da manjši narodi slabo poznajo odličnost svojih ljudi in njihovih del. To se velikokrat kaže tudi na področju dediščine. Stolnico Marijinega vnebovzetja v Kopru krasijo tudi tri vrhunska Carpaccieva slikarska dela. Umetnost je namenjena molitvi in kontemplaciji, pravi župnik dr. Primož Krečič. O lepotah Carpaccijevih del je govorila tudi slikarka in restavratorka Barbka Gosar Hirci.
VEČ ...|9. 4. 2019
Umetnost dviguje duha
Pravijo, da manjši narodi slabo poznajo odličnost svojih ljudi in njihovih del. To se velikokrat kaže tudi na področju dediščine. Stolnico Marijinega vnebovzetja v Kopru krasijo tudi tri vrhunska Carpaccieva slikarska dela. Umetnost je namenjena molitvi in kontemplaciji, pravi župnik dr. Primož Krečič. O lepotah Carpaccijevih del je govorila tudi slikarka in restavratorka Barbka Gosar Hirci.
VEČ ...|5. 11. 2019
Ambrus
Skoraj vsaka slovenska vas ima svojo zgodbo. O Ambrusu smo se pogovarjali z domačinko Francko Žnidaršič.
Ambrus
Skoraj vsaka slovenska vas ima svojo zgodbo. O Ambrusu smo se pogovarjali z domačinko Francko Žnidaršič.
Ambrus
Skoraj vsaka slovenska vas ima svojo zgodbo. O Ambrusu smo se pogovarjali z domačinko Francko Žnidaršič.
VEČ ...|5. 11. 2019
Ambrus
Skoraj vsaka slovenska vas ima svojo zgodbo. O Ambrusu smo se pogovarjali z domačinko Francko Žnidaršič.
VEČ ...|29. 10. 2019
Leseni glavniki
Lestetikom je blagovna znamka, del nje so tudi leseni glavniki. Slobodana Slak skupaj z možem širi drugačno kakovost bivanja. Njena družina se je lotila tudi gradnje svojega doma.
Leseni glavniki
Lestetikom je blagovna znamka, del nje so tudi leseni glavniki. Slobodana Slak skupaj z možem širi drugačno kakovost bivanja. Njena družina se je lotila tudi gradnje svojega doma.
Leseni glavniki
Lestetikom je blagovna znamka, del nje so tudi leseni glavniki. Slobodana Slak skupaj z možem širi drugačno kakovost bivanja. Njena družina se je lotila tudi gradnje svojega doma.
VEČ ...|29. 10. 2019
Leseni glavniki
Lestetikom je blagovna znamka, del nje so tudi leseni glavniki. Slobodana Slak skupaj z možem širi drugačno kakovost bivanja. Njena družina se je lotila tudi gradnje svojega doma.
VEČ ...|22. 10. 2019
Kranjska čebela je doma v Višnji Gori
Marsikdo ne ve, da je Kranjska čebela tesno povezana z Višnjo Goro? Svoje ime in svetovno popularnost med čebelarji je pridobila predvsem z delovanjem Emila Rotschutza iz Podsmreke pri Višnji Gori. O tem je govoril Jože Gros, predsednik TD Višnja gora.
Kranjska čebela je doma v Višnji Gori
Marsikdo ne ve, da je Kranjska čebela tesno povezana z Višnjo Goro? Svoje ime in svetovno popularnost med čebelarji je pridobila predvsem z delovanjem Emila Rotschutza iz Podsmreke pri Višnji Gori. O tem je govoril Jože Gros, predsednik TD Višnja gora.
Kranjska čebela je doma v Višnji Gori
Marsikdo ne ve, da je Kranjska čebela tesno povezana z Višnjo Goro? Svoje ime in svetovno popularnost med čebelarji je pridobila predvsem z delovanjem Emila Rotschutza iz Podsmreke pri Višnji Gori. O tem je govoril Jože Gros, predsednik TD Višnja gora.
VEČ ...|22. 10. 2019
Kranjska čebela je doma v Višnji Gori
Marsikdo ne ve, da je Kranjska čebela tesno povezana z Višnjo Goro? Svoje ime in svetovno popularnost med čebelarji je pridobila predvsem z delovanjem Emila Rotschutza iz Podsmreke pri Višnji Gori. O tem je govoril Jože Gros, predsednik TD Višnja gora.
VEČ ...|15. 10. 2019
Ivančna Gorica
Vsak kraj ima svojo zgodbo. Marinka in Darinka sta govorili o Ivančni Gorici. Kraj se danes skokovito razvija, postaja sodoben in dinamičen, včasih pa so bila le polja in komaj sedem hiš. Okoliške znamenitosti pa vendarle govore o bogatem dogajanju v teh koncih tudi nekoč.
Ivančna Gorica
Vsak kraj ima svojo zgodbo. Marinka in Darinka sta govorili o Ivančni Gorici. Kraj se danes skokovito razvija, postaja sodoben in dinamičen, včasih pa so bila le polja in komaj sedem hiš. Okoliške znamenitosti pa vendarle govore o bogatem dogajanju v teh koncih tudi nekoč.
Ivančna Gorica
Vsak kraj ima svojo zgodbo. Marinka in Darinka sta govorili o Ivančni Gorici. Kraj se danes skokovito razvija, postaja sodoben in dinamičen, včasih pa so bila le polja in komaj sedem hiš. Okoliške znamenitosti pa vendarle govore o bogatem dogajanju v teh koncih tudi nekoč.
VEČ ...|15. 10. 2019
Ivančna Gorica
Vsak kraj ima svojo zgodbo. Marinka in Darinka sta govorili o Ivančni Gorici. Kraj se danes skokovito razvija, postaja sodoben in dinamičen, včasih pa so bila le polja in komaj sedem hiš. Okoliške znamenitosti pa vendarle govore o bogatem dogajanju v teh koncih tudi nekoč.
VEČ ...|8. 10. 2019
Župnija Šmarje-Sap
800 let nazaj je bil kraj Šmarje-Sap gospodarsko in politično pomemben kraj. Zaradi izgradnje avtoceste so se razmere v kraju spremenile. O tem David Tomažin.
Župnija Šmarje-Sap
800 let nazaj je bil kraj Šmarje-Sap gospodarsko in politično pomemben kraj. Zaradi izgradnje avtoceste so se razmere v kraju spremenile. O tem David Tomažin.
Župnija Šmarje-Sap
800 let nazaj je bil kraj Šmarje-Sap gospodarsko in politično pomemben kraj. Zaradi izgradnje avtoceste so se razmere v kraju spremenile. O tem David Tomažin.
VEČ ...|8. 10. 2019
Župnija Šmarje-Sap
800 let nazaj je bil kraj Šmarje-Sap gospodarsko in politično pomemben kraj. Zaradi izgradnje avtoceste so se razmere v kraju spremenile. O tem David Tomažin.
VEČ ...|1. 10. 2019
Dnevi evropske kulturne dediščine
V rubriki smo v pogovoru z Natašo Gorenc spomnili na začetek letošnjih Dnevov evropske kulturne dediščine, v sklopu katerih se bo do 12. oktobra po vsej Sloveniji odvilo 400 dogodkov.
Dnevi evropske kulturne dediščine
V rubriki smo v pogovoru z Natašo Gorenc spomnili na začetek letošnjih Dnevov evropske kulturne dediščine, v sklopu katerih se bo do 12. oktobra po vsej Sloveniji odvilo 400 dogodkov.
Dnevi evropske kulturne dediščine
V rubriki smo v pogovoru z Natašo Gorenc spomnili na začetek letošnjih Dnevov evropske kulturne dediščine, v sklopu katerih se bo do 12. oktobra po vsej Sloveniji odvilo 400 dogodkov.
VEČ ...|1. 10. 2019
Dnevi evropske kulturne dediščine
V rubriki smo v pogovoru z Natašo Gorenc spomnili na začetek letošnjih Dnevov evropske kulturne dediščine, v sklopu katerih se bo do 12. oktobra po vsej Sloveniji odvilo 400 dogodkov.
VEČ ...|24. 9. 2019
Romarski turizem v Šmarjah pri Jelšah
Včasih je bil zelo razširjen romarski turizem. Med kraji, kamor so naši predniki pogosto romali in s tem spodbudili razvoj mesta, je bilo tudi Šmarje pri Jelšah. Več je povedala Melita Bevc.
Romarski turizem v Šmarjah pri Jelšah
Včasih je bil zelo razširjen romarski turizem. Med kraji, kamor so naši predniki pogosto romali in s tem spodbudili razvoj mesta, je bilo tudi Šmarje pri Jelšah. Več je povedala Melita Bevc.
izročilo izobraževanje kultura dediščina družba vzgoja kulinarika duhovnost
Romarski turizem v Šmarjah pri Jelšah
Včasih je bil zelo razširjen romarski turizem. Med kraji, kamor so naši predniki pogosto romali in s tem spodbudili razvoj mesta, je bilo tudi Šmarje pri Jelšah. Več je povedala Melita Bevc.
VEČ ...|24. 9. 2019
Romarski turizem v Šmarjah pri Jelšah
Včasih je bil zelo razširjen romarski turizem. Med kraji, kamor so naši predniki pogosto romali in s tem spodbudili razvoj mesta, je bilo tudi Šmarje pri Jelšah. Več je povedala Melita Bevc.
izročilo izobraževanje kultura dediščina družba vzgoja kulinarika duhovnost
VEČ ...|17. 9. 2019
Oljarna Središče ob Dravi
V Središču ob Dravi omamno diši po tradiciji. Ta je pričakovana glede na častitljivo zgodovino kraja, predvsem pa v oljarni, ki že več kot stoletje predeluje bučnice v bučno olje. K pogovoru smo povabili direktorico Sonjo Krabonja.
Oljarna Središče ob Dravi
V Središču ob Dravi omamno diši po tradiciji. Ta je pričakovana glede na častitljivo zgodovino kraja, predvsem pa v oljarni, ki že več kot stoletje predeluje bučnice v bučno olje. K pogovoru smo povabili direktorico Sonjo Krabonja.
Oljarna Središče ob Dravi
V Središču ob Dravi omamno diši po tradiciji. Ta je pričakovana glede na častitljivo zgodovino kraja, predvsem pa v oljarni, ki že več kot stoletje predeluje bučnice v bučno olje. K pogovoru smo povabili direktorico Sonjo Krabonja.
VEČ ...|17. 9. 2019
Oljarna Središče ob Dravi
V Središču ob Dravi omamno diši po tradiciji. Ta je pričakovana glede na častitljivo zgodovino kraja, predvsem pa v oljarni, ki že več kot stoletje predeluje bučnice v bučno olje. K pogovoru smo povabili direktorico Sonjo Krabonja.
VEČ ...|10. 9. 2019
Dvorec Lisičje
Na Škofljici stoji dvorec, ki kraljuje nad okolico že od 16-ega stoletja naprej, vse od renesanse. Po dvorcu obiskovalce popelje preoblečena v baronico go. Darja Kenik Gregorič, članica dramske skupine KUD Škofljica.
Dvorec Lisičje
Na Škofljici stoji dvorec, ki kraljuje nad okolico že od 16-ega stoletja naprej, vse od renesanse. Po dvorcu obiskovalce popelje preoblečena v baronico go. Darja Kenik Gregorič, članica dramske skupine KUD Škofljica.
Dvorec Lisičje
Na Škofljici stoji dvorec, ki kraljuje nad okolico že od 16-ega stoletja naprej, vse od renesanse. Po dvorcu obiskovalce popelje preoblečena v baronico go. Darja Kenik Gregorič, članica dramske skupine KUD Škofljica.
VEČ ...|10. 9. 2019
Dvorec Lisičje
Na Škofljici stoji dvorec, ki kraljuje nad okolico že od 16-ega stoletja naprej, vse od renesanse. Po dvorcu obiskovalce popelje preoblečena v baronico go. Darja Kenik Gregorič, članica dramske skupine KUD Škofljica.
VEČ ...|3. 9. 2019
Mokronožci
Stane Peček je avtor hudomušnik pripovedi o Mokronožcih. Vanje spretno vnaša tudi tradicijo in odnos domačih ljudi do življenja. Pogovor z njim je nastal ob Evropskem letu kulturne dediščine, leta 2018, na radijskem kolesarjenju.
Mokronožci
Stane Peček je avtor hudomušnik pripovedi o Mokronožcih. Vanje spretno vnaša tudi tradicijo in odnos domačih ljudi do življenja. Pogovor z njim je nastal ob Evropskem letu kulturne dediščine, leta 2018, na radijskem kolesarjenju.
Mokronožci
Stane Peček je avtor hudomušnik pripovedi o Mokronožcih. Vanje spretno vnaša tudi tradicijo in odnos domačih ljudi do življenja. Pogovor z njim je nastal ob Evropskem letu kulturne dediščine, leta 2018, na radijskem kolesarjenju.
VEČ ...|3. 9. 2019
Mokronožci
Stane Peček je avtor hudomušnik pripovedi o Mokronožcih. Vanje spretno vnaša tudi tradicijo in odnos domačih ljudi do življenja. Pogovor z njim je nastal ob Evropskem letu kulturne dediščine, leta 2018, na radijskem kolesarjenju.
VEČ ...|27. 8. 2019
Medičarstvo s tradicijo
Družina Perger v Slovenj Gradcu ustvarja medeni raj že od leta 1757. Stoletja ustvarjajo dobrote iz medu, tudi sveče in ostale izdelke, na osnovi starih receptov. Med je ključen, tudi vse ostale sestavine v izdelkih so naravne, brez umetnih barvil in konzervansov. Delajo z ljubeznijo, predano in kot so to delali stoletja nazaj.
Medičarstvo s tradicijo
Družina Perger v Slovenj Gradcu ustvarja medeni raj že od leta 1757. Stoletja ustvarjajo dobrote iz medu, tudi sveče in ostale izdelke, na osnovi starih receptov. Med je ključen, tudi vse ostale sestavine v izdelkih so naravne, brez umetnih barvil in konzervansov. Delajo z ljubeznijo, predano in kot so to delali stoletja nazaj.
Medičarstvo s tradicijo
Družina Perger v Slovenj Gradcu ustvarja medeni raj že od leta 1757. Stoletja ustvarjajo dobrote iz medu, tudi sveče in ostale izdelke, na osnovi starih receptov. Med je ključen, tudi vse ostale sestavine v izdelkih so naravne, brez umetnih barvil in konzervansov. Delajo z ljubeznijo, predano in kot so to delali stoletja nazaj.
VEČ ...|27. 8. 2019
Medičarstvo s tradicijo
Družina Perger v Slovenj Gradcu ustvarja medeni raj že od leta 1757. Stoletja ustvarjajo dobrote iz medu, tudi sveče in ostale izdelke, na osnovi starih receptov. Med je ključen, tudi vse ostale sestavine v izdelkih so naravne, brez umetnih barvil in konzervansov. Delajo z ljubeznijo, predano in kot so to delali stoletja nazaj.
VEČ ...|20. 8. 2019
Dan teric v Davči
Minuli konec tedna se je v Davči odvila ena od odmevnejših etnografskih prireditev v Selški dolini, ki prikaže celoten postopek predelave lanu. V oddaji je več o ozadju prireditve ter o številnih izivih, s katerimi se soočajo, novinarki Petri Stopar povedal predsednik TD Davča Lojze Jelenc.
Dan teric v Davči
Minuli konec tedna se je v Davči odvila ena od odmevnejših etnografskih prireditev v Selški dolini, ki prikaže celoten postopek predelave lanu. V oddaji je več o ozadju prireditve ter o številnih izivih, s katerimi se soočajo, novinarki Petri Stopar povedal predsednik TD Davča Lojze Jelenc.
Dan teric v Davči
Minuli konec tedna se je v Davči odvila ena od odmevnejših etnografskih prireditev v Selški dolini, ki prikaže celoten postopek predelave lanu. V oddaji je več o ozadju prireditve ter o številnih izivih, s katerimi se soočajo, novinarki Petri Stopar povedal predsednik TD Davča Lojze Jelenc.
VEČ ...|20. 8. 2019
Dan teric v Davči
Minuli konec tedna se je v Davči odvila ena od odmevnejših etnografskih prireditev v Selški dolini, ki prikaže celoten postopek predelave lanu. V oddaji je več o ozadju prireditve ter o številnih izivih, s katerimi se soočajo, novinarki Petri Stopar povedal predsednik TD Davča Lojze Jelenc.
VEČ ...|13. 8. 2019
Kako so kljub nenaklonjenemu družbenemu sistemu uspeli ohraniti Slomškovo rojstno hišo?
France Marolt je desetletja deloval v sadjarskem obratu na Slomu, kjer so se trudili za ohranjanje inventarja na Slomu, v Slomškovi rojstni hiši. Če obratovodja v prejšnjem družbenem sistemu ne bi imel posluha za dragocenost spominskih predmetov v rojstni hiši blaženega škofa, bi se ti porazgubili. In, danes verjetno ne bi imeli edinstvene duhovne zapuščine.
Kako so kljub nenaklonjenemu družbenemu sistemu uspeli ohraniti Slomškovo rojstno hišo?
France Marolt je desetletja deloval v sadjarskem obratu na Slomu, kjer so se trudili za ohranjanje inventarja na Slomu, v Slomškovi rojstni hiši. Če obratovodja v prejšnjem družbenem sistemu ne bi imel posluha za dragocenost spominskih predmetov v rojstni hiši blaženega škofa, bi se ti porazgubili. In, danes verjetno ne bi imeli edinstvene duhovne zapuščine.
izročilo kultura dediščina duhovnost umetnost romarski turizem
Kako so kljub nenaklonjenemu družbenemu sistemu uspeli ohraniti Slomškovo rojstno hišo?
France Marolt je desetletja deloval v sadjarskem obratu na Slomu, kjer so se trudili za ohranjanje inventarja na Slomu, v Slomškovi rojstni hiši. Če obratovodja v prejšnjem družbenem sistemu ne bi imel posluha za dragocenost spominskih predmetov v rojstni hiši blaženega škofa, bi se ti porazgubili. In, danes verjetno ne bi imeli edinstvene duhovne zapuščine.
VEČ ...|13. 8. 2019
Kako so kljub nenaklonjenemu družbenemu sistemu uspeli ohraniti Slomškovo rojstno hišo?
France Marolt je desetletja deloval v sadjarskem obratu na Slomu, kjer so se trudili za ohranjanje inventarja na Slomu, v Slomškovi rojstni hiši. Če obratovodja v prejšnjem družbenem sistemu ne bi imel posluha za dragocenost spominskih predmetov v rojstni hiši blaženega škofa, bi se ti porazgubili. In, danes verjetno ne bi imeli edinstvene duhovne zapuščine.
izročilo kultura dediščina duhovnost umetnost romarski turizem
VEČ ...|6. 8. 2019
Bovška dolina
Domačin z Bovca, Peter Domevšček, je opisal življenje v dolini Soče, razlike nekoč in danes. V dolini, pravi, je najočitnejša sprememba v pokrajini, veliko pašnikov se je zaraslo.
Bovška dolina
Domačin z Bovca, Peter Domevšček, je opisal življenje v dolini Soče, razlike nekoč in danes. V dolini, pravi, je najočitnejša sprememba v pokrajini, veliko pašnikov se je zaraslo.
VEČ ...|6. 8. 2019
VEČ ...|30. 7. 2019
Dediščina doline Soče
Gaj Rosič je vodja projektov Zavoda za turizem doline Soče. Strnil je osnovne informacije o dolini, o porastu tujih gostov, o ponudbi in razvoju lokalnih posebnosti.
Dediščina doline Soče
Gaj Rosič je vodja projektov Zavoda za turizem doline Soče. Strnil je osnovne informacije o dolini, o porastu tujih gostov, o ponudbi in razvoju lokalnih posebnosti.
Dediščina doline Soče
Gaj Rosič je vodja projektov Zavoda za turizem doline Soče. Strnil je osnovne informacije o dolini, o porastu tujih gostov, o ponudbi in razvoju lokalnih posebnosti.
VEČ ...|30. 7. 2019
Dediščina doline Soče
Gaj Rosič je vodja projektov Zavoda za turizem doline Soče. Strnil je osnovne informacije o dolini, o porastu tujih gostov, o ponudbi in razvoju lokalnih posebnosti.
VEČ ...|23. 7. 2019
Kamnosekinja Špela Šedivy
Na Krasu tradicionalno vsaki dve leti pripravijo Festival kamna, na enem od teh smo spoznali mlado, uspešno, inovativno kamnosekinjo Špelo Šedivy in jo povabili k pogovoru.
Kamnosekinja Špela Šedivy
Na Krasu tradicionalno vsaki dve leti pripravijo Festival kamna, na enem od teh smo spoznali mlado, uspešno, inovativno kamnosekinjo Špelo Šedivy in jo povabili k pogovoru.
Kamnosekinja Špela Šedivy
Na Krasu tradicionalno vsaki dve leti pripravijo Festival kamna, na enem od teh smo spoznali mlado, uspešno, inovativno kamnosekinjo Špelo Šedivy in jo povabili k pogovoru.
VEČ ...|23. 7. 2019
Kamnosekinja Špela Šedivy
Na Krasu tradicionalno vsaki dve leti pripravijo Festival kamna, na enem od teh smo spoznali mlado, uspešno, inovativno kamnosekinjo Špelo Šedivy in jo povabili k pogovoru.
VEČ ...|16. 7. 2019
Tri najlepše ledeniške doline
Na Solčavskem so. Blanka Kovačič iz Centra Rinka je bila naša sogovornica.
Tri najlepše ledeniške doline
Na Solčavskem so. Blanka Kovačič iz Centra Rinka je bila naša sogovornica.
Tri najlepše ledeniške doline
Na Solčavskem so. Blanka Kovačič iz Centra Rinka je bila naša sogovornica.
VEČ ...|16. 7. 2019
Tri najlepše ledeniške doline
Na Solčavskem so. Blanka Kovačič iz Centra Rinka je bila naša sogovornica.
VEČ ...|9. 7. 2019
Benediktinski samostan v Ankaranu pravi biser z zaščitenim parkom
Večkrat se izkaže, da v Sloveniji bolje poznamo tuje od domačega. Veste, da imamo v Ankaranu biser, benediktinski samostan z zaščitenim parkom več kot 1000 mediteranskih dreves, starih več sto let? Maruša Kokalj s hotela in resort Adria Ankaran je navdušila za obisk obmorskega kraja vzdolž naše obale.
Benediktinski samostan v Ankaranu pravi biser z zaščitenim parkom
Večkrat se izkaže, da v Sloveniji bolje poznamo tuje od domačega. Veste, da imamo v Ankaranu biser, benediktinski samostan z zaščitenim parkom več kot 1000 mediteranskih dreves, starih več sto let? Maruša Kokalj s hotela in resort Adria Ankaran je navdušila za obisk obmorskega kraja vzdolž naše obale.
izročilo kultura dediščina duhovnost umetnost turizem narava
Benediktinski samostan v Ankaranu pravi biser z zaščitenim parkom
Večkrat se izkaže, da v Sloveniji bolje poznamo tuje od domačega. Veste, da imamo v Ankaranu biser, benediktinski samostan z zaščitenim parkom več kot 1000 mediteranskih dreves, starih več sto let? Maruša Kokalj s hotela in resort Adria Ankaran je navdušila za obisk obmorskega kraja vzdolž naše obale.
VEČ ...|9. 7. 2019
Benediktinski samostan v Ankaranu pravi biser z zaščitenim parkom
Večkrat se izkaže, da v Sloveniji bolje poznamo tuje od domačega. Veste, da imamo v Ankaranu biser, benediktinski samostan z zaščitenim parkom več kot 1000 mediteranskih dreves, starih več sto let? Maruša Kokalj s hotela in resort Adria Ankaran je navdušila za obisk obmorskega kraja vzdolž naše obale.
izročilo kultura dediščina duhovnost umetnost turizem narava
VEČ ...|2. 7. 2019
Raketiranje Krvavca med osamosvojitveno vojno
Drugega julija leta 1991 je bil v osamosvojitveni vojni dvakrat z letali raketiran oddajnik Krvavec. Tega se je posebej za naš radio spominjal takrat oskrbovalec na oddajniku, Mitja Zatler.
Raketiranje Krvavca med osamosvojitveno vojno
Drugega julija leta 1991 je bil v osamosvojitveni vojni dvakrat z letali raketiran oddajnik Krvavec. Tega se je posebej za naš radio spominjal takrat oskrbovalec na oddajniku, Mitja Zatler.
Raketiranje Krvavca med osamosvojitveno vojno
Drugega julija leta 1991 je bil v osamosvojitveni vojni dvakrat z letali raketiran oddajnik Krvavec. Tega se je posebej za naš radio spominjal takrat oskrbovalec na oddajniku, Mitja Zatler.
VEČ ...|2. 7. 2019
Raketiranje Krvavca med osamosvojitveno vojno
Drugega julija leta 1991 je bil v osamosvojitveni vojni dvakrat z letali raketiran oddajnik Krvavec. Tega se je posebej za naš radio spominjal takrat oskrbovalec na oddajniku, Mitja Zatler.
VEČ ...|18. 6. 2019
Ruska dača
V Zgornjih Gameljnah stoji prenovljena Ruska dača, kulturni spomenik. Po temeljiti prenovi ta podeželjska vila iz začetka prejšnjega stoletja dobiva nove priložnosti za oživitev. V njej boste lahko začutili življenje, skozi vse čute, iz časov cesarja. Nekdanjega lastnika meščana Francija Petriča bo igral Jernej Kuntner.
Ruska dača
V Zgornjih Gameljnah stoji prenovljena Ruska dača, kulturni spomenik. Po temeljiti prenovi ta podeželjska vila iz začetka prejšnjega stoletja dobiva nove priložnosti za oživitev. V njej boste lahko začutili življenje, skozi vse čute, iz časov cesarja. Nekdanjega lastnika meščana Francija Petriča bo igral Jernej Kuntner.
Ruska dača
V Zgornjih Gameljnah stoji prenovljena Ruska dača, kulturni spomenik. Po temeljiti prenovi ta podeželjska vila iz začetka prejšnjega stoletja dobiva nove priložnosti za oživitev. V njej boste lahko začutili življenje, skozi vse čute, iz časov cesarja. Nekdanjega lastnika meščana Francija Petriča bo igral Jernej Kuntner.
VEČ ...|18. 6. 2019
Ruska dača
V Zgornjih Gameljnah stoji prenovljena Ruska dača, kulturni spomenik. Po temeljiti prenovi ta podeželjska vila iz začetka prejšnjega stoletja dobiva nove priložnosti za oživitev. V njej boste lahko začutili življenje, skozi vse čute, iz časov cesarja. Nekdanjega lastnika meščana Francija Petriča bo igral Jernej Kuntner.
VEČ ...|11. 6. 2019
Kamen, material naše tradicije
Kamen je v tradicijo našega naroda in ljudi globoko vsidran. Znova se vrača in mlade generacije v kamnoseštvu iščejo svoj izraz, med njimi je tudi Neža Bevc, ki iz kamna ali z njim najraje oblikuje nakit z nežnimi graviranimi vzorci.
Kamen, material naše tradicije
Kamen je v tradicijo našega naroda in ljudi globoko vsidran. Znova se vrača in mlade generacije v kamnoseštvu iščejo svoj izraz, med njimi je tudi Neža Bevc, ki iz kamna ali z njim najraje oblikuje nakit z nežnimi graviranimi vzorci.
Kamen, material naše tradicije
Kamen je v tradicijo našega naroda in ljudi globoko vsidran. Znova se vrača in mlade generacije v kamnoseštvu iščejo svoj izraz, med njimi je tudi Neža Bevc, ki iz kamna ali z njim najraje oblikuje nakit z nežnimi graviranimi vzorci.
VEČ ...|11. 6. 2019
Kamen, material naše tradicije
Kamen je v tradicijo našega naroda in ljudi globoko vsidran. Znova se vrača in mlade generacije v kamnoseštvu iščejo svoj izraz, med njimi je tudi Neža Bevc, ki iz kamna ali z njim najraje oblikuje nakit z nežnimi graviranimi vzorci.
VEČ ...|4. 6. 2019
Kaznilnice na Ljubljanskem gradu
V zgodovini Ljubljanskega gradu se odraža preteklost celotnega naroda in naše domovine. Dolgoletna je tudi zgodba kaznilnic in ječ na gradu. Med grajskimi stenami je kot politični zapornik čakal obrat usode Erazem Predjamski in v novejši zgodovini tudi pisatelj Ivan Cankar. Marko Brunskole, zgodovinar in vodja programa na Ljubljanskem gradu je pripovedoval o tem.
Kaznilnice na Ljubljanskem gradu
V zgodovini Ljubljanskega gradu se odraža preteklost celotnega naroda in naše domovine. Dolgoletna je tudi zgodba kaznilnic in ječ na gradu. Med grajskimi stenami je kot politični zapornik čakal obrat usode Erazem Predjamski in v novejši zgodovini tudi pisatelj Ivan Cankar. Marko Brunskole, zgodovinar in vodja programa na Ljubljanskem gradu je pripovedoval o tem.
Kaznilnice na Ljubljanskem gradu
V zgodovini Ljubljanskega gradu se odraža preteklost celotnega naroda in naše domovine. Dolgoletna je tudi zgodba kaznilnic in ječ na gradu. Med grajskimi stenami je kot politični zapornik čakal obrat usode Erazem Predjamski in v novejši zgodovini tudi pisatelj Ivan Cankar. Marko Brunskole, zgodovinar in vodja programa na Ljubljanskem gradu je pripovedoval o tem.
VEČ ...|4. 6. 2019
Kaznilnice na Ljubljanskem gradu
V zgodovini Ljubljanskega gradu se odraža preteklost celotnega naroda in naše domovine. Dolgoletna je tudi zgodba kaznilnic in ječ na gradu. Med grajskimi stenami je kot politični zapornik čakal obrat usode Erazem Predjamski in v novejši zgodovini tudi pisatelj Ivan Cankar. Marko Brunskole, zgodovinar in vodja programa na Ljubljanskem gradu je pripovedoval o tem.
VEČ ...|28. 5. 2019
Šance in Plečnikova ureditev grajskega griča
V sklopu srebrnega jubileja oddajanja našega radia smo v maju obiskali oddajnik na Šancah. Spoznali zgodbe ljubljanskega grajskega griča z okolico, posebej pa ureditev Šanc po zamislih arhitekta Jožeta Plečnika. Govorili smo z Markom Bronskuletom, vodjo programa na Ljubljanskem gradu.
Šance in Plečnikova ureditev grajskega griča
V sklopu srebrnega jubileja oddajanja našega radia smo v maju obiskali oddajnik na Šancah. Spoznali zgodbe ljubljanskega grajskega griča z okolico, posebej pa ureditev Šanc po zamislih arhitekta Jožeta Plečnika. Govorili smo z Markom Bronskuletom, vodjo programa na Ljubljanskem gradu.
Šance in Plečnikova ureditev grajskega griča
V sklopu srebrnega jubileja oddajanja našega radia smo v maju obiskali oddajnik na Šancah. Spoznali zgodbe ljubljanskega grajskega griča z okolico, posebej pa ureditev Šanc po zamislih arhitekta Jožeta Plečnika. Govorili smo z Markom Bronskuletom, vodjo programa na Ljubljanskem gradu.
VEČ ...|28. 5. 2019
Šance in Plečnikova ureditev grajskega griča
V sklopu srebrnega jubileja oddajanja našega radia smo v maju obiskali oddajnik na Šancah. Spoznali zgodbe ljubljanskega grajskega griča z okolico, posebej pa ureditev Šanc po zamislih arhitekta Jožeta Plečnika. Govorili smo z Markom Bronskuletom, vodjo programa na Ljubljanskem gradu.
VEČ ...|21. 5. 2019
Gasilci so vedno pripravljeni
V maju goduje zavetnik gasilcev sv. Florjan. Praznik je priložnost za še večje mednarodno povezovanje prostovoljnih gasilcev, med njihovimi vrstami sta tudi Zvonko in Saša. S skupino mednarodno zastopanih prostovoljnih gasilcev so obiskali naše radijske prostore in povedali, kaj jih povezuje.
Gasilci so vedno pripravljeni
V maju goduje zavetnik gasilcev sv. Florjan. Praznik je priložnost za še večje mednarodno povezovanje prostovoljnih gasilcev, med njihovimi vrstami sta tudi Zvonko in Saša. S skupino mednarodno zastopanih prostovoljnih gasilcev so obiskali naše radijske prostore in povedali, kaj jih povezuje.
Gasilci so vedno pripravljeni
V maju goduje zavetnik gasilcev sv. Florjan. Praznik je priložnost za še večje mednarodno povezovanje prostovoljnih gasilcev, med njihovimi vrstami sta tudi Zvonko in Saša. S skupino mednarodno zastopanih prostovoljnih gasilcev so obiskali naše radijske prostore in povedali, kaj jih povezuje.
VEČ ...|21. 5. 2019
Gasilci so vedno pripravljeni
V maju goduje zavetnik gasilcev sv. Florjan. Praznik je priložnost za še večje mednarodno povezovanje prostovoljnih gasilcev, med njihovimi vrstami sta tudi Zvonko in Saša. S skupino mednarodno zastopanih prostovoljnih gasilcev so obiskali naše radijske prostore in povedali, kaj jih povezuje.
VEČ ...|14. 5. 2019
Pletenje z vrbovimi šibami
Na kmetijski šoli Ptuj se Mirko Lovrec ukvarja s pletarstvom, uči plesti iz vrbovih šib, kot so to počeli naši predniki. zanimanje med mladimi je presenetljivo in obetajoče.
Pletenje z vrbovimi šibami
Na kmetijski šoli Ptuj se Mirko Lovrec ukvarja s pletarstvom, uči plesti iz vrbovih šib, kot so to počeli naši predniki. zanimanje med mladimi je presenetljivo in obetajoče.
Pletenje z vrbovimi šibami
Na kmetijski šoli Ptuj se Mirko Lovrec ukvarja s pletarstvom, uči plesti iz vrbovih šib, kot so to počeli naši predniki. zanimanje med mladimi je presenetljivo in obetajoče.
VEČ ...|14. 5. 2019
Pletenje z vrbovimi šibami
Na kmetijski šoli Ptuj se Mirko Lovrec ukvarja s pletarstvom, uči plesti iz vrbovih šib, kot so to počeli naši predniki. zanimanje med mladimi je presenetljivo in obetajoče.
VEČ ...|7. 5. 2019
Stari način izdelovanja vrvi
Franc Senekovič je svetovalec na kmetijah, pri svojem delu včasih na kmetijah še opazi ohranjene stare stroje ali kaj drugega zanimivega iz nekdanjega časa. Tako je odkril tudi leseni stroj za izdelovanje vrvi. Zdaj s pomočjo omenjenega stroja navdušuje mlajše generacije za obuditev nekdanjega znanja.
Stari način izdelovanja vrvi
Franc Senekovič je svetovalec na kmetijah, pri svojem delu včasih na kmetijah še opazi ohranjene stare stroje ali kaj drugega zanimivega iz nekdanjega časa. Tako je odkril tudi leseni stroj za izdelovanje vrvi. Zdaj s pomočjo omenjenega stroja navdušuje mlajše generacije za obuditev nekdanjega znanja.
Stari način izdelovanja vrvi
Franc Senekovič je svetovalec na kmetijah, pri svojem delu včasih na kmetijah še opazi ohranjene stare stroje ali kaj drugega zanimivega iz nekdanjega časa. Tako je odkril tudi leseni stroj za izdelovanje vrvi. Zdaj s pomočjo omenjenega stroja navdušuje mlajše generacije za obuditev nekdanjega znanja.
VEČ ...|7. 5. 2019
Stari način izdelovanja vrvi
Franc Senekovič je svetovalec na kmetijah, pri svojem delu včasih na kmetijah še opazi ohranjene stare stroje ali kaj drugega zanimivega iz nekdanjega časa. Tako je odkril tudi leseni stroj za izdelovanje vrvi. Zdaj s pomočjo omenjenega stroja navdušuje mlajše generacije za obuditev nekdanjega znanja.
VEČ ...|30. 4. 2019
Tehniška in filmska dediščina doline Baška grapa
Osvežili smo spomin na tretji vzpon iz serije obiskovanj oddajniških točk, šli smo na Kup, v sklopu radijskega srebrnega jubileja. Dolino Baške grape zaznamuje železniška ali tehniška dediščina, o tem je govoril Cveto Zgaga iz Društva Baška dediščina, pa tudi o njihovi edini tematski filmski poti v Evropi.
Tehniška in filmska dediščina doline Baška grapa
Osvežili smo spomin na tretji vzpon iz serije obiskovanj oddajniških točk, šli smo na Kup, v sklopu radijskega srebrnega jubileja. Dolino Baške grape zaznamuje železniška ali tehniška dediščina, o tem je govoril Cveto Zgaga iz Društva Baška dediščina, pa tudi o njihovi edini tematski filmski poti v Evropi.
Tehniška in filmska dediščina doline Baška grapa
Osvežili smo spomin na tretji vzpon iz serije obiskovanj oddajniških točk, šli smo na Kup, v sklopu radijskega srebrnega jubileja. Dolino Baške grape zaznamuje železniška ali tehniška dediščina, o tem je govoril Cveto Zgaga iz Društva Baška dediščina, pa tudi o njihovi edini tematski filmski poti v Evropi.
VEČ ...|30. 4. 2019
Tehniška in filmska dediščina doline Baška grapa
Osvežili smo spomin na tretji vzpon iz serije obiskovanj oddajniških točk, šli smo na Kup, v sklopu radijskega srebrnega jubileja. Dolino Baške grape zaznamuje železniška ali tehniška dediščina, o tem je govoril Cveto Zgaga iz Društva Baška dediščina, pa tudi o njihovi edini tematski filmski poti v Evropi.
VEČ ...|23. 4. 2019
Grajska kapela sv. Jurija
Ljubljanski grad ima kapelo, ki je posvečena sv. Juriju. Kot goreča in veri predana svetniška osebnost v simbolnem pomenu bedi nad prestolnico in s tem nad celotnim slovenskim narodom. O grajski kapeli in sv. Juriju smo na godovni dan svetnika govorili z jezuitom p. Jožetom Kokaljem.
Grajska kapela sv. Jurija
Ljubljanski grad ima kapelo, ki je posvečena sv. Juriju. Kot goreča in veri predana svetniška osebnost v simbolnem pomenu bedi nad prestolnico in s tem nad celotnim slovenskim narodom. O grajski kapeli in sv. Juriju smo na godovni dan svetnika govorili z jezuitom p. Jožetom Kokaljem.
Grajska kapela sv. Jurija
Ljubljanski grad ima kapelo, ki je posvečena sv. Juriju. Kot goreča in veri predana svetniška osebnost v simbolnem pomenu bedi nad prestolnico in s tem nad celotnim slovenskim narodom. O grajski kapeli in sv. Juriju smo na godovni dan svetnika govorili z jezuitom p. Jožetom Kokaljem.
VEČ ...|23. 4. 2019
Grajska kapela sv. Jurija
Ljubljanski grad ima kapelo, ki je posvečena sv. Juriju. Kot goreča in veri predana svetniška osebnost v simbolnem pomenu bedi nad prestolnico in s tem nad celotnim slovenskim narodom. O grajski kapeli in sv. Juriju smo na godovni dan svetnika govorili z jezuitom p. Jožetom Kokaljem.
VEČ ...|2. 4. 2019
Inovativno navduševanje otrok za dediščino
Otroci nas posnemajo, tudi v odnosu do naravne in kulturne dediščine. Milena Brusnjak in Karin Lavin na izviren način v dediščino, ki je ne moremo ločevati na kulturno in naravno pravita, vpeljujeta mlade. Dediščina nas določa, zaradi nje smo, kar smo. Kako poglobljeno živeti z dediščino, kako jo prepoznati kot priložnost, sta povedali v kratkem pogovoru.
Inovativno navduševanje otrok za dediščino
Otroci nas posnemajo, tudi v odnosu do naravne in kulturne dediščine. Milena Brusnjak in Karin Lavin na izviren način v dediščino, ki je ne moremo ločevati na kulturno in naravno pravita, vpeljujeta mlade. Dediščina nas določa, zaradi nje smo, kar smo. Kako poglobljeno živeti z dediščino, kako jo prepoznati kot priložnost, sta povedali v kratkem pogovoru.
Inovativno navduševanje otrok za dediščino
Otroci nas posnemajo, tudi v odnosu do naravne in kulturne dediščine. Milena Brusnjak in Karin Lavin na izviren način v dediščino, ki je ne moremo ločevati na kulturno in naravno pravita, vpeljujeta mlade. Dediščina nas določa, zaradi nje smo, kar smo. Kako poglobljeno živeti z dediščino, kako jo prepoznati kot priložnost, sta povedali v kratkem pogovoru.
VEČ ...|2. 4. 2019
Inovativno navduševanje otrok za dediščino
Otroci nas posnemajo, tudi v odnosu do naravne in kulturne dediščine. Milena Brusnjak in Karin Lavin na izviren način v dediščino, ki je ne moremo ločevati na kulturno in naravno pravita, vpeljujeta mlade. Dediščina nas določa, zaradi nje smo, kar smo. Kako poglobljeno živeti z dediščino, kako jo prepoznati kot priložnost, sta povedali v kratkem pogovoru.
VEČ ...|26. 3. 2019
Lepote Boča
Velikonočnice in cerkev sv. Miklavža iz 16. stoletja sta vidnejši znamenitosti Boča z okoliškimi travniki in gozdovi. O tem so spregovorili domačin, varuhinja velikonočnic in tamkajšnji župnik.
Lepote Boča
Velikonočnice in cerkev sv. Miklavža iz 16. stoletja sta vidnejši znamenitosti Boča z okoliškimi travniki in gozdovi. O tem so spregovorili domačin, varuhinja velikonočnic in tamkajšnji župnik.
Lepote Boča
Velikonočnice in cerkev sv. Miklavža iz 16. stoletja sta vidnejši znamenitosti Boča z okoliškimi travniki in gozdovi. O tem so spregovorili domačin, varuhinja velikonočnic in tamkajšnji župnik.
VEČ ...|26. 3. 2019
Lepote Boča
Velikonočnice in cerkev sv. Miklavža iz 16. stoletja sta vidnejši znamenitosti Boča z okoliškimi travniki in gozdovi. O tem so spregovorili domačin, varuhinja velikonočnic in tamkajšnji župnik.
VEČ ...|19. 3. 2019
Izročilo Slovencev tik za mejo, v Trstu in okolici
Boris Pangerc je o dediščini Slovencev, ki živijo v Trstu in okolici, dejal, da jo morajo živeti, če je ne bi, bi jo izgubili, ker so obkroženi vsakodnevno z drugo kulturo. V rubriki je predstavil ozadja in in predstavil projekt, ki privablja tudi mlade generacije.
Izročilo Slovencev tik za mejo, v Trstu in okolici
Boris Pangerc je o dediščini Slovencev, ki živijo v Trstu in okolici, dejal, da jo morajo živeti, če je ne bi, bi jo izgubili, ker so obkroženi vsakodnevno z drugo kulturo. V rubriki je predstavil ozadja in in predstavil projekt, ki privablja tudi mlade generacije.
Izročilo Slovencev tik za mejo, v Trstu in okolici
Boris Pangerc je o dediščini Slovencev, ki živijo v Trstu in okolici, dejal, da jo morajo živeti, če je ne bi, bi jo izgubili, ker so obkroženi vsakodnevno z drugo kulturo. V rubriki je predstavil ozadja in in predstavil projekt, ki privablja tudi mlade generacije.
VEČ ...|19. 3. 2019
Izročilo Slovencev tik za mejo, v Trstu in okolici
Boris Pangerc je o dediščini Slovencev, ki živijo v Trstu in okolici, dejal, da jo morajo živeti, če je ne bi, bi jo izgubili, ker so obkroženi vsakodnevno z drugo kulturo. V rubriki je predstavil ozadja in in predstavil projekt, ki privablja tudi mlade generacije.
VEČ ...|12. 3. 2019
Gregorjevo
Na Gregorjevo se po starem ljudskem izročilu ženijo ptice. Dušica Kunaver, zbirateljica ljudskega gradiva, je nanizala nekaj najoprijemljivejših vsebin omenjenega dneva, ki je med prvimi znanilci pomladi.
Gregorjevo
Na Gregorjevo se po starem ljudskem izročilu ženijo ptice. Dušica Kunaver, zbirateljica ljudskega gradiva, je nanizala nekaj najoprijemljivejših vsebin omenjenega dneva, ki je med prvimi znanilci pomladi.
Gregorjevo
Na Gregorjevo se po starem ljudskem izročilu ženijo ptice. Dušica Kunaver, zbirateljica ljudskega gradiva, je nanizala nekaj najoprijemljivejših vsebin omenjenega dneva, ki je med prvimi znanilci pomladi.
VEČ ...|12. 3. 2019
Gregorjevo
Na Gregorjevo se po starem ljudskem izročilu ženijo ptice. Dušica Kunaver, zbirateljica ljudskega gradiva, je nanizala nekaj najoprijemljivejših vsebin omenjenega dneva, ki je med prvimi znanilci pomladi.
VEČ ...|5. 3. 2019
Globja ozadja pustnih obredov
Dr. Verena Perko je razložila ozadje pusta, ki sega daleč nazaj in izvira iz želje prednikov preseči temne sile.
Globja ozadja pustnih obredov
Dr. Verena Perko je razložila ozadje pusta, ki sega daleč nazaj in izvira iz želje prednikov preseči temne sile.
Globja ozadja pustnih obredov
Dr. Verena Perko je razložila ozadje pusta, ki sega daleč nazaj in izvira iz želje prednikov preseči temne sile.
VEČ ...|5. 3. 2019
Globja ozadja pustnih obredov
Dr. Verena Perko je razložila ozadje pusta, ki sega daleč nazaj in izvira iz želje prednikov preseči temne sile.
VEČ ...|26. 2. 2019
Muzej analogne tehnike na Nanosu
Stojan Vitežnik je eden od tehnikov vzdrževalcev na oddajniški točki Nanos, kjer je urejen tudi Muzej analogne tehnike.
Muzej analogne tehnike na Nanosu
Stojan Vitežnik je eden od tehnikov vzdrževalcev na oddajniški točki Nanos, kjer je urejen tudi Muzej analogne tehnike.
Muzej analogne tehnike na Nanosu
Stojan Vitežnik je eden od tehnikov vzdrževalcev na oddajniški točki Nanos, kjer je urejen tudi Muzej analogne tehnike.
VEČ ...|26. 2. 2019
Muzej analogne tehnike na Nanosu
Stojan Vitežnik je eden od tehnikov vzdrževalcev na oddajniški točki Nanos, kjer je urejen tudi Muzej analogne tehnike.
VEČ ...|19. 2. 2019
Slovenska himna
Zgodovinar prof. Jurij Rosa je predstavil ozadje nastanka slovenske himne in izpostavil avtorja glasbe Stanka Premrla.
Slovenska himna
Zgodovinar prof. Jurij Rosa je predstavil ozadje nastanka slovenske himne in izpostavil avtorja glasbe Stanka Premrla.
Slovenska himna
Zgodovinar prof. Jurij Rosa je predstavil ozadje nastanka slovenske himne in izpostavil avtorja glasbe Stanka Premrla.
VEČ ...|19. 2. 2019
Slovenska himna
Zgodovinar prof. Jurij Rosa je predstavil ozadje nastanka slovenske himne in izpostavil avtorja glasbe Stanka Premrla.
VEČ ...|12. 2. 2019
Dediščina povezuje
Nataša Gorenc, koordinatorica Dnevov evropske kulturne dediščine pri na,s je povabila k razvijanju lokalnih dogodkov na temo izročila in obenem pohvalila množico že obstoječih izvirnih idej posameznikov, organizacij in društev lokalnih območij, pri vključevanju dediščine v ožje okolje.
Dediščina povezuje
Nataša Gorenc, koordinatorica Dnevov evropske kulturne dediščine pri na,s je povabila k razvijanju lokalnih dogodkov na temo izročila in obenem pohvalila množico že obstoječih izvirnih idej posameznikov, organizacij in društev lokalnih območij, pri vključevanju dediščine v ožje okolje.
Dediščina povezuje
Nataša Gorenc, koordinatorica Dnevov evropske kulturne dediščine pri na,s je povabila k razvijanju lokalnih dogodkov na temo izročila in obenem pohvalila množico že obstoječih izvirnih idej posameznikov, organizacij in društev lokalnih območij, pri vključevanju dediščine v ožje okolje.
VEČ ...|12. 2. 2019
Dediščina povezuje
Nataša Gorenc, koordinatorica Dnevov evropske kulturne dediščine pri na,s je povabila k razvijanju lokalnih dogodkov na temo izročila in obenem pohvalila množico že obstoječih izvirnih idej posameznikov, organizacij in društev lokalnih območij, pri vključevanju dediščine v ožje okolje.
VEČ ...|5. 2. 2019
Zanimanje za izročilo poveže ljudi
Daca Perne, predsednica KD Tabor Podbrezje, je ena od številnih vaščanov Podbrezij, ki si prizadevajo za prepoznavnost kraja, za ohranjanje spomina znamenitih osebnosti njihove vasi in seveda za obujanje vseh ostalih plati dediščine. Opisala je širši vpliv tovrstnega zanimanja in ohranjanja dediščine vasi za lepše sobivanje sokrajanov.
Zanimanje za izročilo poveže ljudi
Daca Perne, predsednica KD Tabor Podbrezje, je ena od številnih vaščanov Podbrezij, ki si prizadevajo za prepoznavnost kraja, za ohranjanje spomina znamenitih osebnosti njihove vasi in seveda za obujanje vseh ostalih plati dediščine. Opisala je širši vpliv tovrstnega zanimanja in ohranjanja dediščine vasi za lepše sobivanje sokrajanov.
Zanimanje za izročilo poveže ljudi
Daca Perne, predsednica KD Tabor Podbrezje, je ena od številnih vaščanov Podbrezij, ki si prizadevajo za prepoznavnost kraja, za ohranjanje spomina znamenitih osebnosti njihove vasi in seveda za obujanje vseh ostalih plati dediščine. Opisala je širši vpliv tovrstnega zanimanja in ohranjanja dediščine vasi za lepše sobivanje sokrajanov.
VEČ ...|5. 2. 2019
Zanimanje za izročilo poveže ljudi
Daca Perne, predsednica KD Tabor Podbrezje, je ena od številnih vaščanov Podbrezij, ki si prizadevajo za prepoznavnost kraja, za ohranjanje spomina znamenitih osebnosti njihove vasi in seveda za obujanje vseh ostalih plati dediščine. Opisala je širši vpliv tovrstnega zanimanja in ohranjanja dediščine vasi za lepše sobivanje sokrajanov.
VEČ ...|29. 1. 2019
Uspešnost Evropskega leta kulturne dediščine
Še vedno odmeva leto 2018 in v njem razglašeno Evropsko leto kulturne dediščine. O najvidnejših projektih pri nas smo govorili z nekdanjo sekretarko na Ministrstvu za kulturo, Damjano Pečnik.
Uspešnost Evropskega leta kulturne dediščine
Še vedno odmeva leto 2018 in v njem razglašeno Evropsko leto kulturne dediščine. O najvidnejših projektih pri nas smo govorili z nekdanjo sekretarko na Ministrstvu za kulturo, Damjano Pečnik.
Uspešnost Evropskega leta kulturne dediščine
Še vedno odmeva leto 2018 in v njem razglašeno Evropsko leto kulturne dediščine. O najvidnejših projektih pri nas smo govorili z nekdanjo sekretarko na Ministrstvu za kulturo, Damjano Pečnik.
VEČ ...|29. 1. 2019
Uspešnost Evropskega leta kulturne dediščine
Še vedno odmeva leto 2018 in v njem razglašeno Evropsko leto kulturne dediščine. O najvidnejših projektih pri nas smo govorili z nekdanjo sekretarko na Ministrstvu za kulturo, Damjano Pečnik.
VEČ ...|22. 1. 2019
Sevnica in njeni zakladi
Zoran Oskar Zelič je v Sevnici priznani lokalni poznavalec, zbiratelj in kronist. Opisal je nekaj značilnosti sevniškega kraja.
Sevnica in njeni zakladi
Zoran Oskar Zelič je v Sevnici priznani lokalni poznavalec, zbiratelj in kronist. Opisal je nekaj značilnosti sevniškega kraja.
Sevnica in njeni zakladi
Zoran Oskar Zelič je v Sevnici priznani lokalni poznavalec, zbiratelj in kronist. Opisal je nekaj značilnosti sevniškega kraja.
VEČ ...|22. 1. 2019
Sevnica in njeni zakladi
Zoran Oskar Zelič je v Sevnici priznani lokalni poznavalec, zbiratelj in kronist. Opisal je nekaj značilnosti sevniškega kraja.
VEČ ...|15. 1. 2019
Monografija o Mostovih
Z arhitektom in umetnostnim zgodovinarjem dr. Igorjem Sapačem smo opozorili na Monografijo o Mostovih, ki je izšla pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine kot prva iz nove knjižne zbirke Naša dediščina.
Monografija o Mostovih
Z arhitektom in umetnostnim zgodovinarjem dr. Igorjem Sapačem smo opozorili na Monografijo o Mostovih, ki je izšla pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine kot prva iz nove knjižne zbirke Naša dediščina.
Monografija o Mostovih
Z arhitektom in umetnostnim zgodovinarjem dr. Igorjem Sapačem smo opozorili na Monografijo o Mostovih, ki je izšla pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine kot prva iz nove knjižne zbirke Naša dediščina.
VEČ ...|15. 1. 2019
Monografija o Mostovih
Z arhitektom in umetnostnim zgodovinarjem dr. Igorjem Sapačem smo opozorili na Monografijo o Mostovih, ki je izšla pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine kot prva iz nove knjižne zbirke Naša dediščina.
VEČ ...|8. 1. 2019
Devetsto letnica od omembe Smlednika
Marjeta Žebovec je predstavila zgodovino Smlednika in okoliških krajev, zbrano v Zborniku ob 900-to letnici omembe kraja.
Devetsto letnica od omembe Smlednika
Marjeta Žebovec je predstavila zgodovino Smlednika in okoliških krajev, zbrano v Zborniku ob 900-to letnici omembe kraja.
Devetsto letnica od omembe Smlednika
Marjeta Žebovec je predstavila zgodovino Smlednika in okoliških krajev, zbrano v Zborniku ob 900-to letnici omembe kraja.
VEČ ...|8. 1. 2019
Devetsto letnica od omembe Smlednika
Marjeta Žebovec je predstavila zgodovino Smlednika in okoliških krajev, zbrano v Zborniku ob 900-to letnici omembe kraja.
VEČ ...|1. 1. 2019
Jernej Hudolin ob letu evropske kulturne dediščine
Generalni direktor Zavoda za varstvo slovenske kulturne dediščine Jernej Hudolin je z nami delil nekaj misli o pomenu ohranjanja dediščine in ozaveščanju ter pomenu izobraževanja na tem področju.
Jernej Hudolin ob letu evropske kulturne dediščine
Generalni direktor Zavoda za varstvo slovenske kulturne dediščine Jernej Hudolin je z nami delil nekaj misli o pomenu ohranjanja dediščine in ozaveščanju ter pomenu izobraževanja na tem področju.
Jernej Hudolin ob letu evropske kulturne dediščine
Generalni direktor Zavoda za varstvo slovenske kulturne dediščine Jernej Hudolin je z nami delil nekaj misli o pomenu ohranjanja dediščine in ozaveščanju ter pomenu izobraževanja na tem področju.
VEČ ...|1. 1. 2019
Jernej Hudolin ob letu evropske kulturne dediščine
Generalni direktor Zavoda za varstvo slovenske kulturne dediščine Jernej Hudolin je z nami delil nekaj misli o pomenu ohranjanja dediščine in ozaveščanju ter pomenu izobraževanja na tem področju.
VEČ ...|25. 12. 2018
Najstarejše kolisne jaslice
Rok Valjavec je obnovil Layerjeve jaslice, ki so najstarejše kulisne jaslice pri nas. Po 300-to urah restavratorskih posegov so zdaj na ogled v Muzeju jaslic na Brezjah.
Najstarejše kolisne jaslice
Rok Valjavec je obnovil Layerjeve jaslice, ki so najstarejše kulisne jaslice pri nas. Po 300-to urah restavratorskih posegov so zdaj na ogled v Muzeju jaslic na Brezjah.
Najstarejše kolisne jaslice
Rok Valjavec je obnovil Layerjeve jaslice, ki so najstarejše kulisne jaslice pri nas. Po 300-to urah restavratorskih posegov so zdaj na ogled v Muzeju jaslic na Brezjah.
VEČ ...|25. 12. 2018
Najstarejše kolisne jaslice
Rok Valjavec je obnovil Layerjeve jaslice, ki so najstarejše kulisne jaslice pri nas. Po 300-to urah restavratorskih posegov so zdaj na ogled v Muzeju jaslic na Brezjah.
VEČ ...|18. 12. 2018
Peka piškotov
O peki piškotov smo govorili z Mojco Stojanovič iz družinskega podjetja Lotos Gourmet.
Peka piškotov
O peki piškotov smo govorili z Mojco Stojanovič iz družinskega podjetja Lotos Gourmet.
Peka piškotov
O peki piškotov smo govorili z Mojco Stojanovič iz družinskega podjetja Lotos Gourmet.
VEČ ...|18. 12. 2018
Peka piškotov
O peki piškotov smo govorili z Mojco Stojanovič iz družinskega podjetja Lotos Gourmet.
VEČ ...|11. 12. 2018
Športna novinarka, ki s potovanj prinaša jaslice
Športna novinarka Meta Zoran s službenih in zasebnih potovanj domov prinaša spominke posebne vrste, zbira jaslice. Povedala je, kje je izvor njenega veselja in zanimanja, ter v katerih delih sveta vse jih je našla, kakšne so in katere med njimi so posebej zanimive.
Športna novinarka, ki s potovanj prinaša jaslice
Športna novinarka Meta Zoran s službenih in zasebnih potovanj domov prinaša spominke posebne vrste, zbira jaslice. Povedala je, kje je izvor njenega veselja in zanimanja, ter v katerih delih sveta vse jih je našla, kakšne so in katere med njimi so posebej zanimive.
Športna novinarka, ki s potovanj prinaša jaslice
Športna novinarka Meta Zoran s službenih in zasebnih potovanj domov prinaša spominke posebne vrste, zbira jaslice. Povedala je, kje je izvor njenega veselja in zanimanja, ter v katerih delih sveta vse jih je našla, kakšne so in katere med njimi so posebej zanimive.
VEČ ...|11. 12. 2018
Športna novinarka, ki s potovanj prinaša jaslice
Športna novinarka Meta Zoran s službenih in zasebnih potovanj domov prinaša spominke posebne vrste, zbira jaslice. Povedala je, kje je izvor njenega veselja in zanimanja, ter v katerih delih sveta vse jih je našla, kakšne so in katere med njimi so posebej zanimive.
VEČ ...|4. 12. 2018
Klekljanje je na seznamu Unesca
Anica Jankovec z Žirov je dolgoletna klekljarica. Čipke so svojevrsten izraz ljudske umetnosti. Klekljanje čipk v Sloveniji je uvrščeno na seznam Unesco nesnovne kulturne dediščine. Zibelka klekljanja je v Idriji, obrt pa je razširjena tudi v Žireh in Železnikih.
Klekljanje je na seznamu Unesca
Anica Jankovec z Žirov je dolgoletna klekljarica. Čipke so svojevrsten izraz ljudske umetnosti. Klekljanje čipk v Sloveniji je uvrščeno na seznam Unesco nesnovne kulturne dediščine. Zibelka klekljanja je v Idriji, obrt pa je razširjena tudi v Žireh in Železnikih.
Klekljanje je na seznamu Unesca
Anica Jankovec z Žirov je dolgoletna klekljarica. Čipke so svojevrsten izraz ljudske umetnosti. Klekljanje čipk v Sloveniji je uvrščeno na seznam Unesco nesnovne kulturne dediščine. Zibelka klekljanja je v Idriji, obrt pa je razširjena tudi v Žireh in Železnikih.
VEČ ...|4. 12. 2018
Klekljanje je na seznamu Unesca
Anica Jankovec z Žirov je dolgoletna klekljarica. Čipke so svojevrsten izraz ljudske umetnosti. Klekljanje čipk v Sloveniji je uvrščeno na seznam Unesco nesnovne kulturne dediščine. Zibelka klekljanja je v Idriji, obrt pa je razširjena tudi v Žireh in Železnikih.
VEČ ...|27. 11. 2018
Izbrana Pinela, avtohtona vipavska vrsta trte
Iz družine bogate vinogradniške tradicije prihaja Peter Ferjančič, izbran zaradi svojih vin Pinela, ki je vipavska avtohtona vrsta. Pogovarjali smo se o zvestobi tradiciji, o pristopih novih rodov in o sodobni kulturi pitja vina, ki je hrana, ustvarjeno za uživanje ob jedi in dobri družbi.
Izbrana Pinela, avtohtona vipavska vrsta trte
Iz družine bogate vinogradniške tradicije prihaja Peter Ferjančič, izbran zaradi svojih vin Pinela, ki je vipavska avtohtona vrsta. Pogovarjali smo se o zvestobi tradiciji, o pristopih novih rodov in o sodobni kulturi pitja vina, ki je hrana, ustvarjeno za uživanje ob jedi in dobri družbi.
Izbrana Pinela, avtohtona vipavska vrsta trte
Iz družine bogate vinogradniške tradicije prihaja Peter Ferjančič, izbran zaradi svojih vin Pinela, ki je vipavska avtohtona vrsta. Pogovarjali smo se o zvestobi tradiciji, o pristopih novih rodov in o sodobni kulturi pitja vina, ki je hrana, ustvarjeno za uživanje ob jedi in dobri družbi.
VEČ ...|27. 11. 2018
Izbrana Pinela, avtohtona vipavska vrsta trte
Iz družine bogate vinogradniške tradicije prihaja Peter Ferjančič, izbran zaradi svojih vin Pinela, ki je vipavska avtohtona vrsta. Pogovarjali smo se o zvestobi tradiciji, o pristopih novih rodov in o sodobni kulturi pitja vina, ki je hrana, ustvarjeno za uživanje ob jedi in dobri družbi.
VEČ ...|20. 11. 2018
Dediščina Tržišča
Tržišče je kraj, kjer smo na radijskem kolesarjenju opazili precej toplarjev, po domačijah in v njihovi okolici pa tudi veliko ostalega razstavljenega starega orodja in drugih predmetov, ki so bili nekoč v vsakodnevni uporabi. Vincenc Sitar nam je etnologijo Tržišča na kratko predstavil.
Dediščina Tržišča
Tržišče je kraj, kjer smo na radijskem kolesarjenju opazili precej toplarjev, po domačijah in v njihovi okolici pa tudi veliko ostalega razstavljenega starega orodja in drugih predmetov, ki so bili nekoč v vsakodnevni uporabi. Vincenc Sitar nam je etnologijo Tržišča na kratko predstavil.
Dediščina Tržišča
Tržišče je kraj, kjer smo na radijskem kolesarjenju opazili precej toplarjev, po domačijah in v njihovi okolici pa tudi veliko ostalega razstavljenega starega orodja in drugih predmetov, ki so bili nekoč v vsakodnevni uporabi. Vincenc Sitar nam je etnologijo Tržišča na kratko predstavil.
VEČ ...|20. 11. 2018
Dediščina Tržišča
Tržišče je kraj, kjer smo na radijskem kolesarjenju opazili precej toplarjev, po domačijah in v njihovi okolici pa tudi veliko ostalega razstavljenega starega orodja in drugih predmetov, ki so bili nekoč v vsakodnevni uporabi. Vincenc Sitar nam je etnologijo Tržišča na kratko predstavil.
VEČ ...|13. 11. 2018
Janez Levstik - dediščina Boštanja
Govorili smo o Boštanju ob Savi. Kraj z bogato sadjarsko zgodovino, kulturo, zanimiva je bila tudi kultura ribolova, danes žal stojijo le še ruševine kar dveh gradov, ima pa Boštanj tudi vinogradniške korenine.
Janez Levstik - dediščina Boštanja
Govorili smo o Boštanju ob Savi. Kraj z bogato sadjarsko zgodovino, kulturo, zanimiva je bila tudi kultura ribolova, danes žal stojijo le še ruševine kar dveh gradov, ima pa Boštanj tudi vinogradniške korenine.
Janez Levstik - dediščina Boštanja
Govorili smo o Boštanju ob Savi. Kraj z bogato sadjarsko zgodovino, kulturo, zanimiva je bila tudi kultura ribolova, danes žal stojijo le še ruševine kar dveh gradov, ima pa Boštanj tudi vinogradniške korenine.
VEČ ...|13. 11. 2018
Janez Levstik - dediščina Boštanja
Govorili smo o Boštanju ob Savi. Kraj z bogato sadjarsko zgodovino, kulturo, zanimiva je bila tudi kultura ribolova, danes žal stojijo le še ruševine kar dveh gradov, ima pa Boštanj tudi vinogradniške korenine.
Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.
Priporočamo
|
Aktualno
Moja zgodba
VEČ ...|10. 11. 2019
Razstava Po sili vojak II
V oddaji Moja zgodba smo gostili soavtorico razstave Po sili vojak drugi del - Prisino mobilizirani Gorenjci in Korošci v nemški vojski 1943 - 1945 dr. Moniko Kokalj Kočevar. Omenjena rastava je do 8. marca prihodnje leto na ogled v Gorenjskem muzeju v Kranju. Prisluhnete lahko predstavitvi razstave, kaj je na njej moč videti, kdo so ostali avtorji, kje so zbirali gradivo ...
Dogodki
VEČ ...|8. 9. 2019
Od Marije k Mariji 2019 - Nova Štifta pri Ribnici
Pred zaključno sveto mašo v Novi Štifti pri Ribnici se nam je oglasil Jure Sešek, ki je nam je na kratko opisal kako potekajo priprave na zaključek romanja.
Doživetja narave
VEČ ...|8. 11. 2019
Pogovor s predsednikom slovenske planinske organizacije Jožetom Rovanom
Letošnja planinska sezona je bila ena boljših v zadnjem desetletju. Kaj vse prinaša povečano število obiskovalcev v naše gore, kakšni so glavni izzivi osrednje slovenske planinske organizacije in kako jih vidi njen predsednik ste slišali v pogovoru z Jožetom Rovanom.
Za življenje
VEČ ...|9. 11. 2019
Delamo z otrokom in ne za otroka
Otrok noče spati, odklanja hrano, zjutraj noče v vrtec, ne uboga, ne sliši prošenj po pomoči pri hišnih opravilih in kako z ljubosumjem pri skoraj tridesetih letih, so bila izhodišča za pogovor s specialnim pedagogom Markom Juhantom.
Globine
VEČ ...|8. 10. 2019
O Svetem Duhu
Tokrat smo se ustavili pri vprašanju kjdo je Sveti duh? Iskali smo pri virih naše vere in šli od stare zaveze do krščanskega pojmovanja. Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić in tudi poslušalci s svojimi pričevanji in vprašanji.
Pevci zapojte, godci zagodte
VEČ ...|11. 11. 2019
Prva kupica zrelga vinčeca
Slovenci smo narod z bogato vinogradniško kulturo in na tistih področjih, kjer je doma, narekuje način življenja. Vino je povezano s številnimi šegami in navadami, obrtnimi panogami, je izraz gostoljubnosti in dobrodošlice, vino ima svoje zavetnike, pa tudi pesmi. Zdravice, napitnice, pesmi o vinu in vinski trti so se oglašale na martinovo v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Prijatelji Radia Ognjišče
VEČ ...|11. 11. 2019
Spomin na 200., 300. in 400. oddajo PRO
V tokratni oddaji smo kolo Radia Ognjišče in same oddaje PRO zavrteli nazaj. Zavrteli do dvestote, pa tristoste in tudi štiristote oddaje PRO. Slišali smo nekaj odlomkov s posameznih koncertov in tako obudili lepe spomine, ki smo si jih zapisali v srce v letu 1998, 2000 in 2002.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
VEČ ...|11. 11. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 11. 11.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Spoznanje več, predsodek manj
VEČ ...|11. 11. 2019
Martinovo in vloga svetnikov v današnjem času
V oddaji smo gostili teologa in filozofa dr. Janeza Juhanta. Govorili smo o Martinovem in vlogi svetnikov v današnjem času, pa tudi o obletnici padca Berlinskega zidu in 100-letnici nastanka Univerze v Ljubljani ter vlogi teologov pri tem.
Kulturni utrinki
VEČ ...|11. 11. 2019
Koncert samospevov Andreja Zakonjšek Krt - Razstava Frankfurt po Frankfurtu
Vabljeni na koncert samospevov v Viteško dvorano Ljubljanskih Križank 11. november ob 19.30, nastopata sopranistka Andreja Zakonjšek Krt in pianist Nejc Lavrenčič.V knjigarni Konzorcij bodo danes odprli 33. prodajno razstavo Frankfurt po Frankfurtu.