Vabilo na pot
V rubriki, ki se z letošnjim letom poslavlja, smo vas še enkrat povabili k hoji - najprej v snegu, za vsak dan v prihajajočem letu pa še k hoji po stopnicah.
Vabilo na pot
V rubriki, ki se z letošnjim letom poslavlja, smo vas še enkrat povabili k hoji - najprej v snegu, za vsak dan v prihajajočem letu pa še k hoji po stopnicah.
Vabilo na pot
V Vabilu na pot smo spodbudili k hoji v tišini, v drugem delu pa sledi zaključni pogovor s športno pedagoginjo in vodjo Fit Cityja Polono Gosar, ki prisega na redno in zmerno vadbo. Pravi, da je na maratonih ne boste srečali. Zakaj? Prisluhnite ob 13. uri!
Vabilo na pot
V Vabilu na pot smo spodbudili k hoji v tišini, v drugem delu pa sledi zaključni pogovor s športno pedagoginjo in vodjo Fit Cityja Polono Gosar, ki prisega na redno in zmerno vadbo. Pravi, da je na maratonih ne boste srečali. Zakaj? Prisluhnite ob 13. uri!
Vabilo na pot
Spodbudili smo k hoji ob polni luni (pred 15. decembrom), nadaljevali pa smo tudi s spodbudo k redni vadbi za gibljivost - koliko, katere vaje in kakšni bodo rezultati je povedala vodja Fit Cityja Polona Gosar.
Vabilo na pot
Spodbudili smo k hoji ob polni luni (pred 15. decembrom), nadaljevali pa smo tudi s spodbudo k redni vadbi za gibljivost - koliko, katere vaje in kakšni bodo rezultati je povedala vodja Fit Cityja Polona Gosar.
Vabilo na pot
Nekaj besed smo namenili pomenu rednih vaj za gibljivost, vaditeljica Polona Gosar je predstavila kratko vajo, povabili pa smo tudi na tradicionalni Pohod štirih far nad Cerknico.
Vabilo na pot
Nekaj besed smo namenili pomenu rednih vaj za gibljivost, vaditeljica Polona Gosar je predstavila kratko vajo, povabili pa smo tudi na tradicionalni Pohod štirih far nad Cerknico.
Vabilo na pot
Radio Ognjišče praznuje 30 let in v tem času se je nabralo veliko spominov. O tem, kako utrdimo in ohranimo naš spomin s hojo, smo spregovorili in se v ciklu o dvoranskem kolesarjenju s Polono Gosar vprašali, ali obstaja fitnes za starejše in zakaj bi ga v tretjem življenjskem obdobju sploh obiskovali.
Vabilo na pot
Radio Ognjišče praznuje 30 let in v tem času se je nabralo veliko spominov. O tem, kako utrdimo in ohranimo naš spomin s hojo, smo spregovorili in se v ciklu o dvoranskem kolesarjenju s Polono Gosar vprašali, ali obstaja fitnes za starejše in zakaj bi ga v tretjem življenjskem obdobju sploh obiskovali.
Vabilo na pot
Ker se dan vztrajno krajša, smo nekaj besed namenili hoji v temi. V drugem delu pa smo se spet usedli na spining kolo. Polona Gosar je povedala, koliko gibanja potrebujemo, zakaj sploh trenirati, na kakšen način določimo točko pripravljenosti in kako zastavimo cilje.
Vabilo na pot
Ker se dan vztrajno krajša, smo nekaj besed namenili hoji v temi. V drugem delu pa smo se spet usedli na spining kolo. Polona Gosar je povedala, koliko gibanja potrebujemo, zakaj sploh trenirati, na kakšen način določimo točko pripravljenosti in kako zastavimo cilje.
Vabilo na pot
Spomnili smo, da se bo v nedeljo (17. 11. 2024) odvil 22. pohod po Vertovčevih poteh, v drugem delu pa ste slišali nadaljevanje pogovora z vodjo Fit Cityja Polono Gosar o tem, kako poteka skupno dvoransko kolesarjenje.
Vabilo na pot
Spomnili smo, da se bo v nedeljo (17. 11. 2024) odvil 22. pohod po Vertovčevih poteh, v drugem delu pa ste slišali nadaljevanje pogovora z vodjo Fit Cityja Polono Gosar o tem, kako poteka skupno dvoransko kolesarjenje.
Vabilo na pot
Pohodniški korak smo naravnali z napovedjo 38. popotovanja po Levstikovi poti, rekreativno spodbudo pa nadaljevali s pogovorom o spinningu - vodeni vadbi na stacionarnih kolesih v dvorani.
Vabilo na pot
Pohodniški korak smo naravnali z napovedjo 38. popotovanja po Levstikovi poti, rekreativno spodbudo pa nadaljevali s pogovorom o spinningu - vodeni vadbi na stacionarnih kolesih v dvorani.
Vabilo na pot
Petkovo zgodnje popoldne je kot nalašč za kakšno dobro idejo za gibanje, praviloma na svežem zraku. In v (dobri) družbi. V rubriki "za zdrav v zdravem telesu" preletimo rekreativno ponudbo konca tedna, v kateri dajemo prednost pohodom z vsebino. Peš romanja, planinski vzponi ali družinski pohodi.
Sol in luč
Tokrat je pred nami nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Ko odnosi postanejo družina. Gre za monografijo, znanstveno delo, ki pa odstira vpogled v družinski razvoj, v medosebno dinamiko družinskih odnosov in v družinske odnose. Vsem fazam je dodan tudi primer za lažje spremljanje vsebine. Knjigo je napisala prof. dr. Saša Poljak Lukek, izšla pa je pri Celjski Mohorjevi družbi.
Komentar tedna
Pred uveljavitvijo novega Družinskega zakonika leta 2019 smo mnogi v naši družbi močno nasprotovali takšnemu pojmovanju zakona in družine, kot je sedaj uzakonjen. Pri tem smo se sklicevali tudi na t. i. tradicionalno družino. Izhajali smo iz prepričanja, da je lahko zakon samo skupnost moškega in ženske. Zvezi dveh oseb istega spola naj država sicer zagotovi pravno varnost, ne pa tudi nenaravne pravice do posvojitve otrok in heterologne oploditve. Tradicijo ruši tudi izenačitev zunajzakonske skupnosti z zakonsko skupnostjo moškega in ženske, ki se poročita pred matičarjem ali v Cerkvi. Po naravi stvari je takšna izenačitev nedopustna. Kako sprevrženo je, da je cerkvena poroka v naši državi brez pravne vrednosti, čeprav je sklenjena po temeljiti pripravi, in po pravno zelo dodelanem postopku, ki se je oblikoval skozi stoletja.
Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.
Naš gost
Marjan Bečan je duhovnik že 60 let, torej je biseromašnik. Kar 45 let je deloval med rojaki v Münchnu v Nemčiji, prej pa je bil 12 let prefekt v slovenskem bogoslovnem semenišču v izseljenstvu v Argentini. Rodil se je v Ljubljani leta 1940. Mati je bila šivilja, oče pa poklicni šofer. Že leta 1941 so Nemci družino odpeljali v Pliberk na avstrijsko Koroško. Tam so se srečevali tudi z begunci iz takratne Jugoslavije. Leta 1949 sta se starša odločila za odhod v Argentino. Tam je Marjan Bečan nadaljeval osnovno šolo, po njej pa je vstopil v slovenski zavod v Adrogue. Po dokončani gimnaziji je vstopil v slovensko bogoslovno semenišče v izseljenstvu v Adrogueju, ki je v 20 letih obstoja slovenski skupnosti dal 52 duhovnikov. Edo Škulj in Marjan Bečan sta bila zadnja dva novomašnika iz tega bogoslovja. Mašniško posvečenje je prejel 18. decembra 1965, že naslednji dan pa je imel novo mašo. Od leta 2023 živi v Ljubljani, v Duhovniškem domu Mane Nobiscum, kjer smo tudi posneli pogovor za oddajo.
Kmetijska oddaja
Zbrali smo odmeve na zadnje dogajanje okrog sprejetja trgovinskega sporazuma Mercosur. V osrednjem delu pa je bila naša gostja Polona Scheuba (Šojba), podpredsednica delovne skupine sadje in zelenjava pri Copa Cogeca. Pojasnila je, kako v tej organizaciji komentirajo omnibus paket za t.i. poenostavitev in krepitev varnosti hrane in krme.
Duhovna misel
“Hvaljen, moj Gospod, z vsemi tvojimi stvarmi; posebno s soncem, velikim bratom, ki razsvetljuje dneve in nas. Lepo je in v velikem sijaju žari.
Tebe, Najvišji, odseva. Hvaljen, moj Gospod, v sestri luni in zvezdah; ustvaril si jih na nebu jasne, dragocene in lepe.”
Spoznanje več, predsodek manj
Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o obisku naših škofov pri papežu, ki je med drugim 9. januarja kritiziral akcijo za dostopnost splava. V Davosu so mogočniki naznanili nov politični realizem, bližajo pa se volitve in vprašali smo se kako naj se vede kristjan v dnevih podivjane politične propagande?
Spoznanje več, predsodek manj
Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o obisku naših škofov pri papežu, ki je med drugim 9. januarja kritiziral akcijo za dostopnost splava. V Davosu so mogočniki naznanili nov politični realizem, bližajo pa se volitve in vprašali smo se kako naj se vede kristjan v dnevih podivjane politične propagande?
Kulturni utrinki
V oddaji o kulturi smo povabili na odprtje razstave 31. likovne kolonije Umetniki za karitas, ki bo v torek, 27. januarja, ob 18h, v Galeriji Družina, v Ljubljani.
Komentar Zanima.me
Maratonci tečejo predzadnji krog, bi lahko karikirali aktualno dogajanje v slovenski politiki. Oblast, ki si neizmerno želi drugega mandata, je upehana, izpraznjena in brezidejna; deluje v nastavitvi “survival mode”, kar pomeni, da vse sile in vire usmerja v lastno preživetje. Ob lastni politični (ne)moči so največje sile medijski zavezniki in nevladni aktivisti, največji viri pa državni proračun in proračuni državnih podjetij.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče