Pandemija je močno vplivala na pripravo na božič in na praznovanje pri rojakih. A ne samo negativno. V Freyming-Merlebachu je bilo na sveti večer celo več ljudi, kot prejšnja leta. V Münchnu so ljudje zelo pogrešali božične pesmi pri bogoslužju, se je pa zato spet slišalo petje po družinah. V Montrealu pa tako tihega obeleževanja božiča ni bilo že več let. Naši sogovorniki so bili slovenski župniki Jože Kamin, Janez Pucelj in lazarist Franc Letonja. 

Kako so se na božič pripravljali in kako so ga praznovali naši rojaki v ZDA, Argentini, Avstraliji in Evropi, so nam povedali: frančiškan p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu, lazarist Toni Burja iz Lanusa v Buenos Airesu, frančiškan p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja ter Zvonko Podvinski s Švedske.

Božič so praznovali tudi naši rojaki v Melbournu, Buenos Airesu in Torontu. Ponekod so se ukrepi za zajezitev covida-19 tik pred praznikom sprostili, druge zaostrili. Za pravo vzdušje so poskrbele slovenske božične melodije. Naši sogovorniki so bili: p. Simon Peter Berlec, Robert Brest in Drago Gačnik.

V tem tednu sta potekali seji posvetovalnih teles vlade za zamejstvo in izseljenstvo. Obe je kot predsednik Svetov vodil premier Janez Janša. Govorili so prihodnosti slovenstva, ohranjanju jezika in identitete ter vlogi in odnosuSlovenije pri tem. O zaključkih smo se pogovarjali z ministrico Heleno Jaklitsch. Spomnili se bomo tudi pokojnega rojaka dr. Edija Gobca, ki je v 95. letu življenja umrl v soboto, 12. decembra 2020. Svoje življenje je posvetil raziskovanju dosežkov slovenskih ustvarjalcev po vsem svetu in pomembno prispeval k prepoznavnosti Slovenije.Dr. Gobec je bil ugledni filozof, sociolog, antropolog, zaslužni profesor Kent State University. Leta 1951, leto po prihodu v ZDA, je ustanovil Slovensko-ameriško raziskovalni center v Clevelandu - bil je tudi njegov ravnatelj.

68. Skupni mladinski dan v Buenos Airesu (več nam je povedal Tomi Selan), zaključek šolskega leta za slovenske šole v Argentini (pogovor s šolskim referentom Zedinjene Slovenije Marcelom Brulo),Repatriacija iz Venezuele se nadaljuje (več nam je pojasnil državni sekretar na USZS dr. Dejan Valentinčič), o življenju Slovencev v Venezueli, pomoči, ki jo prejemajo iz Slovenije ter kako doživljajo repatriacijo (misijonarka v Venezueli, sestra Andreja Godnič), kako sta se zaključila natečaja (Moj košček Slovenije in bralno-risalni na pravljico O štirih godcih in gozdnem škratu) sta povedala Anamarija Rajk iz Rafaelove družbe in Luka Klopčič iz Svetovnega slovenskega kongresa.

Kakšna je zavest do jezika v svetu, kako se odzvati na beg možganov, kako lahko k dvigu zavesti o Slovencih v zamejstvu prispevajo tisti, ki pridejo na študij v Ljubljano?

Konec avgusta je na Opčinah pri Trstu v okviru 55. študijskih dni Draga potekalo srečanje Draga mladih. Pripravilo ga je društvo Mosp - Mladi v odkrivanju skupnih poti skupaj s Slovenskim kulturnim klubom. Gostja je bila ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch. Odgovarjala je na zanimiva vprašanja mladih. V pretekli oddaji ste slišali: kakšni so izzivi ministrske funkcije, zakaj je v Sloveniji tako malo vedenja o zamejcih, so res ’zamejci’ ali morda ’predmejci’, zakaj v slovenskih učbenikih ni več zamejskih tematik ...

Tokrat pa ste slišali odgovore na vprašanja: kakšna je zavest do slovenskega jezika in kulture po svetu, kaj svetuje mladim, ki se odpravijo na študij v Ljubljano, kakšna je prihodnost manjšine glede na beg možganov, ali z zamejci in zamejstvom čuti vsa slovenska vlada. Spregovorili je še o svojih koreninah, o Kočevarskih Nemcih, ki so prav tako kot zamejci v Sloveniji premalo poznani. Vabljeni k poslušanju!

Zakaj v Sloveniji slabo poznamo zamejce? So to res zamejci ali predmejci? Kdaj se bo v šolah več govorili o njih? Vse to je zanimalo mlade na letošnji Dragi mladih. Prisluhnite, kako jim je odgovorila ministrica dr. Helena Jaklitsch. V oddaji tudi o izumitelju vbrizgalnika Franku Ziherlu, ki ga je v knjigi Slovenski ameriški izumitelji in inovatorji opisal dr. Edi Gobec.

Slovenski dom Pristava v Buenos Airesu v Argentini je praznoval 53. obletnico. Poklicali smo Maručo Zurc, ki nam je opisala praznovanje in povabila k ogledu posnetkov na Youtube-u. V oddaji ste slišali tudi, kako se rahljanje ukrepov v Melbournu pozna v slovenskem verskem središču svetih bratov Cirila in Metoda v Kew-ju - to nam je povedal frančiškan, p. Simon Peter Berlec. S pomočjo knjige dr. Edija Gobca Slovenski ameriški izumitelji in inovatorji, ki je izšla pri založbi Družina, smo predstavili vrhunskega vesoljskega strokovnjaka Franklina R. Puhka. Oddajo smo začeli z novicami.

Tudi v prihodnjem letu bo možno pridobiti štipendijo Ameriško slovenske izobraževalne fundacije ASEF za raziskovalni obisk pri katerem od uspešnih slovenskih rojakov v tujini. V oddaji smo se spomnili tudi rojaka iz Avstralije Cvetka Faleža in slišali o Gospodu Busu - Edwardu Stokelu

Kakšen je utrip v slovenski skupnosti v Kanadi, nam je povedala gostja v studiu Marija Ahačič Pollak. V slovenski župniji v Hamiltonu so imeli sveto birmo z rekordno udeležbo, je povedal župnik Drago Gačnik SDB. Rojaki iz Frankfurta so poromali k Mariji v Marienthal, je sporočil župnik Martin Retelj. Štefan Pinter, zgodovinar z avstrijske Koroške, je predstavil knjigo Janko Oitzl »Spomini. Erinnerungen«

Eden zadnjih beneških Čedermacov, mons. Maríno Qualizza, je praznoval 80. rojstni dan - zadruga Most je izdala njegove uvodnike, ki jih je pisal kot odgovorni urednik petnajstdnevnika Dom (sogovornik: urednik Ezio Gosgnach); Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa deluje že 30 let (sogovornik: predsednik Tone Kajzer); Naš dom San Justo v Buenos Airesu je obeležil 64. obletnico (sogovornik: predsednik Andrej Mehle).

51. Pevsko-glasbeni večer (pogovor s Tomijem Selanom), 54. obletnica Zveze slovenskih mater in žena (pogovor s predsednico Alenko Prijatelj) ter zborovska priredba skladbe Tebi, Slovenija (pogovor z zborovodjo Mešanega pevskega zbora San Justo Andrejko Selan Vombergar). Pogledali smo tudi v Marijino dolino v Queenslandu v Avstraliji (prispevek Mirka Cudermana) in na avstrijsko Koroško.