Vse teče, Vasilij Grossman
Vasilij Semjonovič Grossman (29. november 1905–14. september 1964), pisatelj in novinar, se je rodil v izobraženi judovski družini v Berdičevu v osrednji Ukrajini. Ob izbruhu vojne se je javil prostovoljno in postal dopisnik glasila sovjetskih oboroženih sil Rdeča zvezda. Sila in prepričljivost njegovih sporočil sta bili tolikšni, da je Stalin, ki Grossmana ni maral, njegovo ime lastnoročno prečrtal s seznama kandidatov za Stalinovo nagrado. Njegovo delo Življenje in usoda mnogi primerjajo s Tolstojevim delom Vojna in mir.Tokrat smo spoznali njegovo delo VSE TEČE.Kljub nekaterim začetnim težavam se je zdelo, da bo roman Za pravično stran dobro sprejet. Že nekaj tednov po izidu se je situacija drastično spremenila. Različni avtorji so Grossmana obtoževali diverzije.

Mateja Subotičanec

izobraževanjekulturazgodovina

15. 1. 2019
Vse teče, Vasilij Grossman
Vasilij Semjonovič Grossman (29. november 1905–14. september 1964), pisatelj in novinar, se je rodil v izobraženi judovski družini v Berdičevu v osrednji Ukrajini. Ob izbruhu vojne se je javil prostovoljno in postal dopisnik glasila sovjetskih oboroženih sil Rdeča zvezda. Sila in prepričljivost njegovih sporočil sta bili tolikšni, da je Stalin, ki Grossmana ni maral, njegovo ime lastnoročno prečrtal s seznama kandidatov za Stalinovo nagrado. Njegovo delo Življenje in usoda mnogi primerjajo s Tolstojevim delom Vojna in mir.Tokrat smo spoznali njegovo delo VSE TEČE.Kljub nekaterim začetnim težavam se je zdelo, da bo roman Za pravično stran dobro sprejet. Že nekaj tednov po izidu se je situacija drastično spremenila. Različni avtorji so Grossmana obtoževali diverzije.

Mateja Subotičanec

VEČ ...|15. 1. 2019
Vse teče, Vasilij Grossman
Vasilij Semjonovič Grossman (29. november 1905–14. september 1964), pisatelj in novinar, se je rodil v izobraženi judovski družini v Berdičevu v osrednji Ukrajini. Ob izbruhu vojne se je javil prostovoljno in postal dopisnik glasila sovjetskih oboroženih sil Rdeča zvezda. Sila in prepričljivost njegovih sporočil sta bili tolikšni, da je Stalin, ki Grossmana ni maral, njegovo ime lastnoročno prečrtal s seznama kandidatov za Stalinovo nagrado. Njegovo delo Življenje in usoda mnogi primerjajo s Tolstojevim delom Vojna in mir.Tokrat smo spoznali njegovo delo VSE TEČE.Kljub nekaterim začetnim težavam se je zdelo, da bo roman Za pravično stran dobro sprejet. Že nekaj tednov po izidu se je situacija drastično spremenila. Različni avtorji so Grossmana obtoževali diverzije.

Mateja Subotičanec

izobraževanjekulturazgodovina

Od slike do besede

VEČ ... |
Zakaj pisati

Pri založbi Slovenska matica so izšli eseji Draga Jančarja z nasovom Zakaj pisati. Gre za zbirko esejev o kulturnih, etičnih in v najširšem smislu tudi političnih vprašanjih našega časa, ki jih je avtor pisal v zadnjih nekaj letih. V današnji oddaji o izganjanju literature iz gledališča :)

Zakaj pisati

Pri založbi Slovenska matica so izšli eseji Draga Jančarja z nasovom Zakaj pisati. Gre za zbirko esejev o kulturnih, etičnih in v najširšem smislu tudi političnih vprašanjih našega časa, ki jih je avtor pisal v zadnjih nekaj letih. V današnji oddaji o izganjanju literature iz gledališča :)

kultura

Od slike do besede

Zakaj pisati

Pri založbi Slovenska matica so izšli eseji Draga Jančarja z nasovom Zakaj pisati. Gre za zbirko esejev o kulturnih, etičnih in v najširšem smislu tudi političnih vprašanjih našega časa, ki jih je avtor pisal v zadnjih nekaj letih. V današnji oddaji o izganjanju literature iz gledališča :)

VEČ ...|18. 11. 2025
Zakaj pisati

Pri založbi Slovenska matica so izšli eseji Draga Jančarja z nasovom Zakaj pisati. Gre za zbirko esejev o kulturnih, etičnih in v najširšem smislu tudi političnih vprašanjih našega časa, ki jih je avtor pisal v zadnjih nekaj letih. V današnji oddaji o izganjanju literature iz gledališča :)

Mateja Subotičanec

kultura

Od slike do besede

VEČ ... |
France Stele, druga oddaja, avtor je akademik dr. Milček Komelj

To je bila druga oddaja o knjigi, France Stele, spomini nanj, ki je izšla pri Slovenski matici in s pomočjo ZRC SAZU. Gost oddaje je bil avtor knjige akademik dr. Milček Komelj.

France Stele, druga oddaja, avtor je akademik dr. Milček Komelj

To je bila druga oddaja o knjigi, France Stele, spomini nanj, ki je izšla pri Slovenski matici in s pomočjo ZRC SAZU. Gost oddaje je bil avtor knjige akademik dr. Milček Komelj.

Od slike do besede

France Stele, druga oddaja, avtor je akademik dr. Milček Komelj

To je bila druga oddaja o knjigi, France Stele, spomini nanj, ki je izšla pri Slovenski matici in s pomočjo ZRC SAZU. Gost oddaje je bil avtor knjige akademik dr. Milček Komelj.

VEČ ...|11. 11. 2025
France Stele, druga oddaja, avtor je akademik dr. Milček Komelj

To je bila druga oddaja o knjigi, France Stele, spomini nanj, ki je izšla pri Slovenski matici in s pomočjo ZRC SAZU. Gost oddaje je bil avtor knjige akademik dr. Milček Komelj.

Mateja Subotičanec

Od slike do besede

VEČ ... |
France Stele, spomini nanj (dr. Milček Komelj)

Predstavili smo knjigo o Francetu Steletu, pionirju slovenske umetnostne zgodovine. Knjigo je napisal dr. Milček Komelj, ki je bil tudi gost oddaje Od slike do besede. To je bila prva oddaja.

France Stele, spomini nanj (dr. Milček Komelj)

Predstavili smo knjigo o Francetu Steletu, pionirju slovenske umetnostne zgodovine. Knjigo je napisal dr. Milček Komelj, ki je bil tudi gost oddaje Od slike do besede. To je bila prva oddaja.

Od slike do besede

France Stele, spomini nanj (dr. Milček Komelj)

Predstavili smo knjigo o Francetu Steletu, pionirju slovenske umetnostne zgodovine. Knjigo je napisal dr. Milček Komelj, ki je bil tudi gost oddaje Od slike do besede. To je bila prva oddaja.

VEČ ...|4. 11. 2025
France Stele, spomini nanj (dr. Milček Komelj)

Predstavili smo knjigo o Francetu Steletu, pionirju slovenske umetnostne zgodovine. Knjigo je napisal dr. Milček Komelj, ki je bil tudi gost oddaje Od slike do besede. To je bila prva oddaja.

Mateja Subotičanec

Od slike do besede

VEČ ... |
Poljanski rokopis o Materi Božji

Slovensko Jezusovo življenje, ki se nam je ohranilo v Poljanskem rokopisu, je veliko baročno pripovedno delo 18. stoletja. Oddaja, v kateri je sodeloval dr. Matija Ogrin, urednik rokopisa, je posvečena Božji Materi Mariji.

Poljanski rokopis o Materi Božji

Slovensko Jezusovo življenje, ki se nam je ohranilo v Poljanskem rokopisu, je veliko baročno pripovedno delo 18. stoletja. Oddaja, v kateri je sodeloval dr. Matija Ogrin, urednik rokopisa, je posvečena Božji Materi Mariji.

Od slike do besede

Poljanski rokopis o Materi Božji

Slovensko Jezusovo življenje, ki se nam je ohranilo v Poljanskem rokopisu, je veliko baročno pripovedno delo 18. stoletja. Oddaja, v kateri je sodeloval dr. Matija Ogrin, urednik rokopisa, je posvečena Božji Materi Mariji.

VEČ ...|28. 10. 2025
Poljanski rokopis o Materi Božji

Slovensko Jezusovo življenje, ki se nam je ohranilo v Poljanskem rokopisu, je veliko baročno pripovedno delo 18. stoletja. Oddaja, v kateri je sodeloval dr. Matija Ogrin, urednik rokopisa, je posvečena Božji Materi Mariji.

Mateja Subotičanec

Od slike do besede

VEČ ... |
Veščina pisanja, Peter Svetina

Tokrat smo se v oddaji Od slike do besede ustavili pri pisanju. Z nami je bil avtor knjige Veščina pisanja Peter Svetina. 

Veščina pisanja, Peter Svetina

Tokrat smo se v oddaji Od slike do besede ustavili pri pisanju. Z nami je bil avtor knjige Veščina pisanja Peter Svetina. 

Od slike do besede

Veščina pisanja, Peter Svetina

Tokrat smo se v oddaji Od slike do besede ustavili pri pisanju. Z nami je bil avtor knjige Veščina pisanja Peter Svetina. 

VEČ ...|21. 10. 2025
Veščina pisanja, Peter Svetina

Tokrat smo se v oddaji Od slike do besede ustavili pri pisanju. Z nami je bil avtor knjige Veščina pisanja Peter Svetina. 

Mateja Subotičanec

Od slike do besede

VEČ ... |
Zakaj pisati, Eseji in drugi zapisi, Drago Jančar, prva oddaja

V oddaji Od slike do besede smo slišali uvodne misli iz zadnje knjige pisatelja Draga Jančarja ZAKAJ PISATI. 

Zakaj pisati, Eseji in drugi zapisi, Drago Jančar, prva oddaja

V oddaji Od slike do besede smo slišali uvodne misli iz zadnje knjige pisatelja Draga Jančarja ZAKAJ PISATI. 

Od slike do besede

Zakaj pisati, Eseji in drugi zapisi, Drago Jančar, prva oddaja

V oddaji Od slike do besede smo slišali uvodne misli iz zadnje knjige pisatelja Draga Jančarja ZAKAJ PISATI. 

VEČ ...|14. 10. 2025
Zakaj pisati, Eseji in drugi zapisi, Drago Jančar, prva oddaja

V oddaji Od slike do besede smo slišali uvodne misli iz zadnje knjige pisatelja Draga Jančarja ZAKAJ PISATI. 

Mateja Subotičanec

Od slike do besede

VEČ ... |
Alojz Rebula, pisatelj in jezik

O pisatelju Alojzu Rebuli in o njegovem jeziku nam je govorila Vilma Purič, slišali pa smo tudi besede pisatelja samega.

Alojz Rebula, pisatelj in jezik

O pisatelju Alojzu Rebuli in o njegovem jeziku nam je govorila Vilma Purič, slišali pa smo tudi besede pisatelja samega.

Od slike do besede

Alojz Rebula, pisatelj in jezik

O pisatelju Alojzu Rebuli in o njegovem jeziku nam je govorila Vilma Purič, slišali pa smo tudi besede pisatelja samega.

VEČ ...|7. 10. 2025
Alojz Rebula, pisatelj in jezik

O pisatelju Alojzu Rebuli in o njegovem jeziku nam je govorila Vilma Purič, slišali pa smo tudi besede pisatelja samega.

Mateja Subotičanec

Od slike do besede

VEČ ... |
Jordan B. Petrson: Mi, ki se bojujemo z Bogom

O knjigi Jordana B. Petrsona smo se pogovarjali s prevajalcem knjige MI, KI SE BOJUJEMO Z BOGOM, Nikijem Neubauerjem.

Jordan B. Petrson: Mi, ki se bojujemo z Bogom

O knjigi Jordana B. Petrsona smo se pogovarjali s prevajalcem knjige MI, KI SE BOJUJEMO Z BOGOM, Nikijem Neubauerjem.

Od slike do besede

Jordan B. Petrson: Mi, ki se bojujemo z Bogom

O knjigi Jordana B. Petrsona smo se pogovarjali s prevajalcem knjige MI, KI SE BOJUJEMO Z BOGOM, Nikijem Neubauerjem.

VEČ ...|30. 9. 2025
Jordan B. Petrson: Mi, ki se bojujemo z Bogom

O knjigi Jordana B. Petrsona smo se pogovarjali s prevajalcem knjige MI, KI SE BOJUJEMO Z BOGOM, Nikijem Neubauerjem.

Mateja Subotičanec

Od slike do besede
V oddaji Od slike do besede gre za poglobljeno podajanje širše kulturnih in umetnostnih tem, ki se vežejo na literaturo, gledališče, glasbo, upodobitvene umetnosti … V njej najdejo mesto za pogovor avtorji, kritiki in preizpraševalci oz interpreti umetniških del. Oddaja je namenjena izobraženi publiki s posluhom za teme, ki so se in se pojavljajo v umetnosti. V oddaji gostimo številne nagrajence različnih nazorov in umetniških področij, ki predstavljajo in razmišljali o svojem delu in o širšem kontekstu umetnosti.
Mateja Subotičanec

Mateja Subotičanec

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ... |
Dr. Tatjana Avšič Županc, letošnja Zoisova nagrajenka

Dr. Tatjana Avšič Županc je letošnja Zoisova nagrajenka za življenjsko delo in izjemno zanimiva sogovornica, zaljubljena v mikrobiologijo, zlasti virologijo. V oddaji Naš gost smo izvedeli veliko o njenem zanimivem delu, ki se vedno začne v naravi in nadaljuje v laboratoriju. Odgovorila je tudi na vprašanje, kako ravna ob zavedanju, da so virusi del našega življenja.  

Dr. Tatjana Avšič Županc, letošnja Zoisova nagrajenka

Dr. Tatjana Avšič Županc je letošnja Zoisova nagrajenka za življenjsko delo in izjemno zanimiva sogovornica, zaljubljena v mikrobiologijo, zlasti virologijo. V oddaji Naš gost smo izvedeli veliko o njenem zanimivem delu, ki se vedno začne v naravi in nadaljuje v laboratoriju. Odgovorila je tudi na vprašanje, kako ravna ob zavedanju, da so virusi del našega življenja.  

Radio Ognjišče Tanja Dominko

spominživljenje

Doživetja narave

VEČ ... |
Ali si Slovenci zaslužimo dan Triglava?

Letos mineva 130 let, odkar je Jakob Aljaž postavil stolp na vrhu Triglava. Nedavno je zaokrožila pobuda, da bi 7. avgust, dan, ko je Triglav leta 1895 tudi uradno postal slovenski, razglasili kot državni praznik. Pobudo je dal Marko Viduka iz Bohinja, ki je bil naš gost. Povedal nam je, zakaj je prišel do te ideje, poslušalci pa so delili svoje mnenje o njegovi pobudi. Z nami je bil tudi konservator-restavrator iz Narodnega muzeja Slovenije mag. Gorazd Lemajič, ki je avtor razstave »Ta pleh ima dušo!«

Ali si Slovenci zaslužimo dan Triglava?

Letos mineva 130 let, odkar je Jakob Aljaž postavil stolp na vrhu Triglava. Nedavno je zaokrožila pobuda, da bi 7. avgust, dan, ko je Triglav leta 1895 tudi uradno postal slovenski, razglasili kot državni praznik. Pobudo je dal Marko Viduka iz Bohinja, ki je bil naš gost. Povedal nam je, zakaj je prišel do te ideje, poslušalci pa so delili svoje mnenje o njegovi pobudi. Z nami je bil tudi konservator-restavrator iz Narodnega muzeja Slovenije mag. Gorazd Lemajič, ki je avtor razstave »Ta pleh ima dušo!«

Blaž Lesnik

Triglavplaninstvodržavni simbolnarodna identitetadržavni praznikAljažev stolpnarava

Duhovna misel

VEČ ... |
Popoln oznanjevalec

Trije očetje so vsako leto šli obiskat blaženega Antona in dva izmed njih sta se pogovarjala z njim o odrešenju duše. Tretji pa je vedno molčal in ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Popoln oznanjevalec

Trije očetje so vsako leto šli obiskat blaženega Antona in dva izmed njih sta se pogovarjala z njim o odrešenju duše. Tretji pa je vedno molčal in ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Za življenje

VEČ ... |
Vzgoja, uporaba pametnega telefona

Za mladostnike imamo vedno manj časa, kako jih vzgajati in tudi o uporabi pametnega telefona, vabljeni k poslušanju. 

Vzgoja, uporaba pametnega telefona

Za mladostnike imamo vedno manj časa, kako jih vzgajati in tudi o uporabi pametnega telefona, vabljeni k poslušanju. 

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnost

Pogovor o

VEČ ... |
Pasti asistiranega samomora

Župnija Ljubljana–Šentvid in Radio Ognjišče sta v Zavodu sv. Stanislava pripravila javno radijsko oddajo. Na njej so o pasteh asistiranega samomora spregovorili dolgoletna delavka Hospica Tatjana Fink, profesor ustavnega prava dr. Jernej Letnar Černič, profesor pediatrije in medicinske etike dr. Urh Grošelj ter duhovnik in profesor duhovne teologije p. Ivan Platovnjak. Posnetku pogovora ste lahko prisluhnili v oddaji.

Pasti asistiranega samomora

Župnija Ljubljana–Šentvid in Radio Ognjišče sta v Zavodu sv. Stanislava pripravila javno radijsko oddajo. Na njej so o pasteh asistiranega samomora spregovorili dolgoletna delavka Hospica Tatjana Fink, profesor ustavnega prava dr. Jernej Letnar Černič, profesor pediatrije in medicinske etike dr. Urh Grošelj ter duhovnik in profesor duhovne teologije p. Ivan Platovnjak. Posnetku pogovora ste lahko prisluhnili v oddaji.

Radio Ognjišče Alen Salihović Marjana Debevec

politikaživljenje

Via positiva

VEČ ... |
Prof. dr. Samo Kreft: Tudi prehrana je naučena, je stvar tradicije in psihologije

Prof. dr. Samo Kreft, mag. farmacije, doktor farmacevtskih znanosti, do nedavnega dolgoletni redni profesor za področje farmacevtske biologije na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani in odličen poznavalec rastlin. Je sourednik knjige “Sodobna fitoterapija” in spletne strani Lačna Bučka. V poljudnem pogovoru je osvetlil vidika mešane in izključno rastlinske hrane. Ne trdi, poudari, da bi morali ta trenutek vsi na rastlinsko hrano. Kajti uživanje hrane ni samo fiziološko, je tudi psihološko dejanje. Iz prehranske vrednosti in vpliva hrane na zdravje človeka, pa absolutno drži, da je polnovredna rastlinska hrana za zdravje dobra izbira.  

Prof. dr. Samo Kreft: Tudi prehrana je naučena, je stvar tradicije in psihologije

Prof. dr. Samo Kreft, mag. farmacije, doktor farmacevtskih znanosti, do nedavnega dolgoletni redni profesor za področje farmacevtske biologije na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani in odličen poznavalec rastlin. Je sourednik knjige “Sodobna fitoterapija” in spletne strani Lačna Bučka. V poljudnem pogovoru je osvetlil vidika mešane in izključno rastlinske hrane. Ne trdi, poudari, da bi morali ta trenutek vsi na rastlinsko hrano. Kajti uživanje hrane ni samo fiziološko, je tudi psihološko dejanje. Iz prehranske vrednosti in vpliva hrane na zdravje človeka, pa absolutno drži, da je polnovredna rastlinska hrana za zdravje dobra izbira.  

Nataša Ličen

pogovorprehranaodnoszdravje

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Mira Mokriška Izbrane pesmi

V Kamniku bodo v petek 21. novembra ob 19. uri v dvorani frančiškanskega samostana predstavili knjigo, prvo pesniško zbirko skoraj neznane pesnice Mire Mokriške, kakor se je v psevdonimu podpisovala Anica Omejc Žemlja. Po 150 letih od njenega rojstva so se združeni v Inštitutu Mire Mokriške odločili, da ji dajo mesto, ki naj bi ji v literarni zgodovini pripadalo. Večer poezije in glasbe ob izidu njene knjige, sta nam predstavili prof. Nataša Hribar in študentka Lucija Baša.

Mira Mokriška Izbrane pesmi

V Kamniku bodo v petek 21. novembra ob 19. uri v dvorani frančiškanskega samostana predstavili knjigo, prvo pesniško zbirko skoraj neznane pesnice Mire Mokriške, kakor se je v psevdonimu podpisovala Anica Omejc Žemlja. Po 150 letih od njenega rojstva so se združeni v Inštitutu Mire Mokriške odločili, da ji dajo mesto, ki naj bi ji v literarni zgodovini pripadalo. Večer poezije in glasbe ob izidu njene knjige, sta nam predstavili prof. Nataša Hribar in študentka Lucija Baša.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaMira MokriškaAnica Omejc ŽemljaNataša HribarLucija Baša

Komentar Družina

VEČ ... |
Peter Tomažič: Korak za korakom

Sodelavci Karitas ne obupamo, ker tudi Bog ne obupa. V mnogih primerih lahko pomagata preprosta beseda in bližina, v drugih strokovna podpora, v najtežjih primerih pa lahko pomaga samo Bog. Sodelavci Karitas to ne samo verjamemo, ampak mnogokrat tudi občutimo. Res smo hvaležni za našo vero.


 

Peter Tomažič: Korak za korakom

Sodelavci Karitas ne obupamo, ker tudi Bog ne obupa. V mnogih primerih lahko pomagata preprosta beseda in bližina, v drugih strokovna podpora, v najtežjih primerih pa lahko pomaga samo Bog. Sodelavci Karitas to ne samo verjamemo, ampak mnogokrat tudi občutimo. Res smo hvaležni za našo vero.


 

Peter Tomažič

komentar

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
Higiena pisarniške opreme in aktivni stol

Sodobni človek veliko preveč časa presedi. V studiu smo gostili Sebastjana Štarklja iz podjetja Zdrava pisarna, ki je spregovoril o osnovah ergonomije v pisarnah.   

Higiena pisarniške opreme in aktivni stol

Sodobni človek veliko preveč časa presedi. V studiu smo gostili Sebastjana Štarklja iz podjetja Zdrava pisarna, ki je spregovoril o osnovah ergonomije v pisarnah.   

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo