Is podcast
’Bullying’ je angleški izraz za trpinčenje. Med otroki in mladostniki je to žal pogost pojav. Gre za namerno dejanje nekoga prizadeti, z besedami ali dejanji. Običajno močnejši nad šibkejšim uveljavlja svojo nadvlado in premoč, ustrahovalna dejanja pa ponavlja. Takega nasilneža mladi imenujejo ’bully’. A to ni vse …
’Bullying’ je angleški izraz za trpinčenje. Med otroki in mladostniki je to žal pogost pojav. Gre za namerno dejanje nekoga prizadeti, z besedami ali dejanji. Običajno močnejši nad šibkejšim uveljavlja svojo nadvlado in premoč, ustrahovalna dejanja pa ponavlja. Takega nasilneža mladi imenujejo ’bully’. A to ni vse …
’Bullying’ je angleški izraz za trpinčenje. Med otroki in mladostniki je to žal pogost pojav. Gre za namerno dejanje nekoga prizadeti, z besedami ali dejanji. Običajno močnejši nad šibkejšim uveljavlja svojo nadvlado in premoč, ustrahovalna dejanja pa ponavlja. Takega nasilneža mladi imenujejo ’bully’. A to ni vse …
Naš pogled
“Prvi med ministri pa glavo v pesek in naprej z izgovorom, da kritiki tako ali tako ustvarjajo strah in s kazanjem na napake iz preteklosti. Pa ni ravno Svoboda obljubljala drugačnega dela? Boljšega. Hitrejšega. Preglednejšega. Vrhunskega. Kaj od tega se je uresničilo do danes, ocenite sami,” v komentarju opozarja Alen Salihović.
Naš pogled
“Prvi med ministri pa glavo v pesek in naprej z izgovorom, da kritiki tako ali tako ustvarjajo strah in s kazanjem na napake iz preteklosti. Pa ni ravno Svoboda obljubljala drugačnega dela? Boljšega. Hitrejšega. Preglednejšega. Vrhunskega. Kaj od tega se je uresničilo do danes, ocenite sami,” v komentarju opozarja Alen Salihović.
Naš pogled
… Poslanke in poslanci, ki so vse tri omenjene novele pospremili v sprejemanje v Državni zbor so bili s strani Zakonodajno pravne službe, ustavnih pravnikov in nenazadnje tudi opozicije jasno opozorjeni v kaj se spuščajo. Pijani oblasti v sprejemanje zavestno pošiljajo zakone, ki kršijo zakonodajo, se požvižgajo na Ustavo in teptajo človekove pravice. Zavestno torej kršijo prisego, da bodo spoštovali ustavni red in samo vprašanje časa je, kdaj se bodo spravili na naslednjo družbeno skupino in ji kratili njihove pravice …
Naš pogled
… Poslanke in poslanci, ki so vse tri omenjene novele pospremili v sprejemanje v Državni zbor so bili s strani Zakonodajno pravne službe, ustavnih pravnikov in nenazadnje tudi opozicije jasno opozorjeni v kaj se spuščajo. Pijani oblasti v sprejemanje zavestno pošiljajo zakone, ki kršijo zakonodajo, se požvižgajo na Ustavo in teptajo človekove pravice. Zavestno torej kršijo prisego, da bodo spoštovali ustavni red in samo vprašanje časa je, kdaj se bodo spravili na naslednjo družbeno skupino in ji kratili njihove pravice …
Naš pogled
Veliko ljudi zmotno misli, da je prerok tisti človek, ki zna napovedovati prihodnost. Da je to človek, ki mu je vse jasno in vse ve, zato mu lahko sledimo, saj nas bo popeljal v lepšo prihodnost. A resnica ne more biti dlje od tega, saj večkrat vidimo, v kakšne zablode lahko vodi takšen pogled. Iz konkretnega primera vam bom skušala pokazati, kako sama razumem preroštvo, ki ga danes še kako potrebujemo.
Naš pogled
Veliko ljudi zmotno misli, da je prerok tisti človek, ki zna napovedovati prihodnost. Da je to človek, ki mu je vse jasno in vse ve, zato mu lahko sledimo, saj nas bo popeljal v lepšo prihodnost. A resnica ne more biti dlje od tega, saj večkrat vidimo, v kakšne zablode lahko vodi takšen pogled. Iz konkretnega primera vam bom skušala pokazati, kako sama razumem preroštvo, ki ga danes še kako potrebujemo.
Naš pogled
Še konec leta ni, pa že imamo, sem prepričan, finalne besede leta za 2023. Poplava, lopata, škorenj, mulj in ... komar. Tej besedi bi lahko dodali še marsikateri pridevnik, ki bi ga na našem radiu morali sicer cenzurirati, dejstvo pa je, da so ta mala živa bitja v naših mislih, besedah ter vsakdanjih pogovorih, ki včasih vodijo celo pred vremenom.
Naš pogled
Še konec leta ni, pa že imamo, sem prepričan, finalne besede leta za 2023. Poplava, lopata, škorenj, mulj in ... komar. Tej besedi bi lahko dodali še marsikateri pridevnik, ki bi ga na našem radiu morali sicer cenzurirati, dejstvo pa je, da so ta mala živa bitja v naših mislih, besedah ter vsakdanjih pogovorih, ki včasih vodijo celo pred vremenom.
Naš pogled
Jokati o habitatih, ki so bili v zadnji povodnji za vedno izgubljeni, je brez pomena. Zelo pomembno pa bo, če smo se ob tem kot družba streznili in bomo zdaj stvari postavili na pravo mesto, zato da bomo na dolgi rok ščitili najprej ljudi in seveda tudi habitate.
Naš pogled
Jokati o habitatih, ki so bili v zadnji povodnji za vedno izgubljeni, je brez pomena. Zelo pomembno pa bo, če smo se ob tem kot družba streznili in bomo zdaj stvari postavili na pravo mesto, zato da bomo na dolgi rok ščitili najprej ljudi in seveda tudi habitate.
Naš pogled
Ob današnjem prazniku, ko se mnogi Slovenci zbirajo v Marijinih svetiščih, se zatekajo po njeno materinsko pomoč in se ji priporočajo, mi misli romajo k različnim vprašanjem.
Naš pogled
Ob današnjem prazniku, ko se mnogi Slovenci zbirajo v Marijinih svetiščih, se zatekajo po njeno materinsko pomoč in se ji priporočajo, mi misli romajo k različnim vprašanjem.
Naš pogled
V komentarju je Jure Sešek pogledal na ujmo, ki je v teh dneh prizadela Slovenijo. Razmišljal je tudi o družbenih omrežjih, objavah, komentarjih in izrazil bolečino ob spoznanju, da nekateri ne zmorejo brez zlobe.
Naš pogled
V komentarju je Jure Sešek pogledal na ujmo, ki je v teh dneh prizadela Slovenijo. Razmišljal je tudi o družbenih omrežjih, objavah, komentarjih in izrazil bolečino ob spoznanju, da nekateri ne zmorejo brez zlobe.
Naš pogled
Včeraj, 31. julija, je minilo 30 let, odkar sem sklenil štiriletno kaplansko službo v celjski mestni župniji sv. Danijela, ki je danes stolnica celjske škofije. To je bilo moje prvo in zadnje kaplansko mesto. Na današnji dan, 1. avgusta 1993, pa sem nastopil službo glavnega in odgovornega urednika Radia Ognjišče, ki je bil takrat šele ideja v glavi ustanovitelja mons. Franca Boleta in na nekaj papirjih, ki so izkazovali dovoljenje za nekaj oddajnih točk.
Naš pogled
Včeraj, 31. julija, je minilo 30 let, odkar sem sklenil štiriletno kaplansko službo v celjski mestni župniji sv. Danijela, ki je danes stolnica celjske škofije. To je bilo moje prvo in zadnje kaplansko mesto. Na današnji dan, 1. avgusta 1993, pa sem nastopil službo glavnega in odgovornega urednika Radia Ognjišče, ki je bil takrat šele ideja v glavi ustanovitelja mons. Franca Boleta in na nekaj papirjih, ki so izkazovali dovoljenje za nekaj oddajnih točk.
Naš pogled je kolumna, ki jo pišejo sodelavci Radia Ognjišče. Pogled je sicer rezerviran za oči. Kot takšen pozna več perspektiv. Ker je »naš«, se trudimo, da ima pogled na dogodke, ki se dotikajo vseh nas, tudi globino, še več, naša želja je, da se naš pogled sreča z vašim.
Slovencem po svetu in domovini
V Železni Kapli so v ponedeljek, 18. septembra 2023, župniku in dekanu Poldeju Zundru za dolgoletno pastoralno in kulturno delo podelili Slomškovo nagrado. V imenu Sodalitete, Mohorjeve družbe in Dušnopastirskega urada jo je vročil krški škof Jože Marketz. O Slomškovi nagradi je več povedal škof Jože Marketz, slavnostni govornik pa je bil Jože Till. Največja zahvala za nagrajenca je bila gotovo polna cerkev svetega Mihaela in bogato sodelovanje krajanov in župljanov. Peli so župnijski mešani pevski zbor, pa moški zbor Valentin Polanšek, ki je zapel v dobrodošlico škofu Jožetu. Zapel je tudi ženski tercet Lepena, kvintet bratov Smrtnik in vokalna skupina Klika. Na koncu je vsa cerkev zapela dve Slomškovi: V nebesih sem doma in En hribček bom kupil. Slišati je bilo tudi dve recitaciji.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 24. september 2023 ob 05-ih
Spoznanje več, predsodek manj
»Že pred leti so ugotovili, da je migranska problematika res Ahilova peta Zahodne Evrope. Prvič, ker se evropska javnost boji takih valov in to samo po sebi lahko zamaje stabilnost, po drugi strani pa so v Rusiji tudi zelo dobro ugotovili, da pa drugi del evropske javnosti izrazito pričakuje, humano, migrantom naklonjeno ravnanje,« pravi dr. Aleš Maver.
Moja zgodba
Založba Družina je izdala posebno izdajo revije SLO časi, kraji, ljudje - Ukrajina in Slovenija, slovanska naroda v trpljenju in zorenju, ki v ospredje postavlja stoletne zgodovinske vezi med narodoma. Revijo v kateri boste našli prispevke najboljših slovenskih poznavalcev ukrajinske zgodovine, smo predstavili z urednico Katarino Jurjávčič iz Muzeja Novejše in sodobne zgodovine.
Poleg tega ste lahko slišali tudi nekaj begunskih zgodb ljudi, ki so se znašli na naših tleh.
Dogodki
V Rovtah bo sveta maša in slovesnost ob 30. obletnici postavitve farnih plošč, ko so leta 1993 po dolgih desetletjih odkrili imena pobitih žrtev revolucije. Obudili bodo tudi spomin na ustanovitev domobranske vojske, slovesnost pa bo potekala tudi tik pred evropskim dnevom spomina na žrtve totalitarnih sistemov. S članico organizacijskega odbora slovesnosti Judito Treven se je pogovarjal Alen Salihović
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Pojdite in učite
Sodelavka Slovenske Karitas Jana Lampe bdi nad programi, ki so povezani s pomočjo v tujini, tudi nad mnogimi, ki so del pomoči pri delu slovenskih misijonarjev. Vprašali smo jo o skrbeh, ki so jih rodile mnoge potrebe doma. Ali programi v Afriki in drugod tečejo naprej?
Gradimo odprto družbo
Papež je za današnji 109. svetovni dan migrantov in beguncev napisal posebno poslanico. Na kaj želi papež s tem opozoriti, kaj je središčna tematika in katerih tematik se še loteva v poslanici ter kako je s problematiko beguncev in migrantov v Republiki Sloveniji, nam je povedal direktor Jezuitskega združenja za begunce (JRS) Slovenije p. dr. Robin Schwiger.
Slovencem po svetu in domovini
V Železni Kapli so v ponedeljek, 18. septembra 2023, župniku in dekanu Poldeju Zundru za dolgoletno pastoralno in kulturno delo podelili Slomškovo nagrado. V imenu Sodalitete, Mohorjeve družbe in Dušnopastirskega urada jo je vročil krški škof Jože Marketz. O Slomškovi nagradi je več povedal škof Jože Marketz, slavnostni govornik pa je bil Jože Till. Največja zahvala za nagrajenca je bila gotovo polna cerkev svetega Mihaela in bogato sodelovanje krajanov in župljanov. Peli so župnijski mešani pevski zbor, pa moški zbor Valentin Polanšek, ki je zapel v dobrodošlico škofu Jožetu. Zapel je tudi ženski tercet Lepena, kvintet bratov Smrtnik in vokalna skupina Klika. Na koncu je vsa cerkev zapela dve Slomškovi: V nebesih sem doma in En hribček bom kupil. Slišati je bilo tudi dve recitaciji.