Pred Dnevom za spremembe«, vseslovensko prostovoljsko akcijo, ki spodbuja vsakega posameznika k aktivnemu odzivu na potrebe v družbi, smo z mag. Katjo Kolenc, ki v sklopu Celjskega mladinskega centra koordinira, pripravlja različne projekte, spregovorili o odgovornosti in vključevanju v projekte pomoči ter opozorili na tradicionalni izbor za Naj prostovoljca/prostovoljko in na Festival prostovoljstva.
Pred Dnevom za spremembe«, vseslovensko prostovoljsko akcijo, ki spodbuja vsakega posameznika k aktivnemu odzivu na potrebe v družbi, smo z mag. Katjo Kolenc, ki v sklopu Celjskega mladinskega centra koordinira, pripravlja različne projekte, spregovorili o odgovornosti in vključevanju v projekte pomoči ter opozorili na tradicionalni izbor za Naj prostovoljca/prostovoljko in na Festival prostovoljstva.
Pred Dnevom za spremembe«, vseslovensko prostovoljsko akcijo, ki spodbuja vsakega posameznika k aktivnemu odzivu na potrebe v družbi, smo z mag. Katjo Kolenc, ki v sklopu Celjskega mladinskega centra koordinira, pripravlja različne projekte, spregovorili o odgovornosti in vključevanju v projekte pomoči ter opozorili na tradicionalni izbor za Naj prostovoljca/prostovoljko in na Festival prostovoljstva.
Pred Dnevom za spremembe«, vseslovensko prostovoljsko akcijo, ki spodbuja vsakega posameznika k aktivnemu odzivu na potrebe v družbi, smo z mag. Katjo Kolenc, ki v sklopu Celjskega mladinskega centra koordinira, pripravlja različne projekte, spregovorili o odgovornosti in vključevanju v projekte pomoči ter opozorili na tradicionalni izbor za Naj prostovoljca/prostovoljko in na Festival prostovoljstva.
Mojster besed, globok premišljevalec, uspešen in bran avtor, igralec, najprej pa mož in oče. Gregor Čušin je bil ob godu sv. Jožefa sogovornik v Mladoskopu. Ob Jožefovem liku pravi: “Nagovarja me v svoji molčečnosti. Morda je čas, da tudi mi vsaj kdaj pa kdaj, samo smo, prisotni v tišini.”
Mojster besed, globok premišljevalec, uspešen in bran avtor, igralec, najprej pa mož in oče. Gregor Čušin je bil ob godu sv. Jožefa sogovornik v Mladoskopu. Ob Jožefovem liku pravi: “Nagovarja me v svoji molčečnosti. Morda je čas, da tudi mi vsaj kdaj pa kdaj, samo smo, prisotni v tišini.”
Mojster besed, globok premišljevalec, uspešen in bran avtor, igralec, najprej pa mož in oče. Gregor Čušin je bil ob godu sv. Jožefa sogovornik v Mladoskopu. Ob Jožefovem liku pravi: “Nagovarja me v svoji molčečnosti. Morda je čas, da tudi mi vsaj kdaj pa kdaj, samo smo, prisotni v tišini.”
Mojster besed, globok premišljevalec, uspešen in bran avtor, igralec, najprej pa mož in oče. Gregor Čušin je bil ob godu sv. Jožefa sogovornik v Mladoskopu. Ob Jožefovem liku pravi: “Nagovarja me v svoji molčečnosti. Morda je čas, da tudi mi vsaj kdaj pa kdaj, samo smo, prisotni v tišini.”
Andreja Verovšek je koordinatorica pri Karitas za postno akcijo 40 dni brez alkohola, ki se v letu 2021 odvija že šestnajstič, pod nosilnim geslom ’Moja poteza’. Izbira o zmernosti ali nezmernosti, o pitju ali ne pitju alkohola, je osebna odločitev. Družba in okolje pa pitje spodbujata ali zavirata. O alkoholu se širi veliko neresnic. Katerih? Predstavili smo jih v pogovoru.
Andreja Verovšek je koordinatorica pri Karitas za postno akcijo 40 dni brez alkohola, ki se v letu 2021 odvija že šestnajstič, pod nosilnim geslom ’Moja poteza’. Izbira o zmernosti ali nezmernosti, o pitju ali ne pitju alkohola, je osebna odločitev. Družba in okolje pa pitje spodbujata ali zavirata. O alkoholu se širi veliko neresnic. Katerih? Predstavili smo jih v pogovoru.
Andreja Verovšek je koordinatorica pri Karitas za postno akcijo 40 dni brez alkohola, ki se v letu 2021 odvija že šestnajstič, pod nosilnim geslom ’Moja poteza’. Izbira o zmernosti ali nezmernosti, o pitju ali ne pitju alkohola, je osebna odločitev. Družba in okolje pa pitje spodbujata ali zavirata. O alkoholu se širi veliko neresnic. Katerih? Predstavili smo jih v pogovoru.
Andreja Verovšek je koordinatorica pri Karitas za postno akcijo 40 dni brez alkohola, ki se v letu 2021 odvija že šestnajstič, pod nosilnim geslom ’Moja poteza’. Izbira o zmernosti ali nezmernosti, o pitju ali ne pitju alkohola, je osebna odločitev. Družba in okolje pa pitje spodbujata ali zavirata. O alkoholu se širi veliko neresnic. Katerih? Predstavili smo jih v pogovoru.
Liza Primc in Nikolaj Horvat, študenta Teološke fakultete v Ljubljani, sta razmišljala o iskanju in bližini Boga, povezovanju religij, tudi o postu in pasteh pretiranega pitja alkohola.
Liza Primc in Nikolaj Horvat, študenta Teološke fakultete v Ljubljani, sta razmišljala o iskanju in bližini Boga, povezovanju religij, tudi o postu in pasteh pretiranega pitja alkohola.
Liza Primc in Nikolaj Horvat, študenta Teološke fakultete v Ljubljani, sta razmišljala o iskanju in bližini Boga, povezovanju religij, tudi o postu in pasteh pretiranega pitja alkohola.
Liza Primc in Nikolaj Horvat, študenta Teološke fakultete v Ljubljani, sta razmišljala o iskanju in bližini Boga, povezovanju religij, tudi o postu in pasteh pretiranega pitja alkohola.
Pred Informativnimi dnevi 2021 smo poklicali ravnatelje katoliških gimnazij, Vladimirja Anžlja iz Škofijske gimnazije Vipava, dr. Sama Repoluska iz Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška Maribor, Petra Polca iz Gimnazije Želimlje, ter v studiu gostili Marka Weilgunya, koordinatorja dejavnosti v Zavodu sv. Stanislava.
Pred Informativnimi dnevi 2021 smo poklicali ravnatelje katoliških gimnazij, Vladimirja Anžlja iz Škofijske gimnazije Vipava, dr. Sama Repoluska iz Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška Maribor, Petra Polca iz Gimnazije Želimlje, ter v studiu gostili Marka Weilgunya, koordinatorja dejavnosti v Zavodu sv. Stanislava.
Pred Informativnimi dnevi 2021 smo poklicali ravnatelje katoliških gimnazij, Vladimirja Anžlja iz Škofijske gimnazije Vipava, dr. Sama Repoluska iz Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška Maribor, Petra Polca iz Gimnazije Želimlje, ter v studiu gostili Marka Weilgunya, koordinatorja dejavnosti v Zavodu sv. Stanislava.
Pred Informativnimi dnevi 2021 smo poklicali ravnatelje katoliških gimnazij, Vladimirja Anžlja iz Škofijske gimnazije Vipava, dr. Sama Repoluska iz Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška Maribor, Petra Polca iz Gimnazije Želimlje, ter v studiu gostili Marka Weilgunya, koordinatorja dejavnosti v Zavodu sv. Stanislava.
Tjaša Jereb in Aljaž Martinčič sta člana širše skupine študentov Fakultete za elektrotehniko, ki je lani prejela Rektorjevo nagrado Univerze v Ljubljani za naj inovacijo, s področja večje varnosti na cestah, posebej ob vključitvi intervencijskega vozila v prometu.
Tjaša Jereb in Aljaž Martinčič sta člana širše skupine študentov Fakultete za elektrotehniko, ki je lani prejela Rektorjevo nagrado Univerze v Ljubljani za naj inovacijo, s področja večje varnosti na cestah, posebej ob vključitvi intervencijskega vozila v prometu.
Tjaša Jereb in Aljaž Martinčič sta člana širše skupine študentov Fakultete za elektrotehniko, ki je lani prejela Rektorjevo nagrado Univerze v Ljubljani za naj inovacijo, s področja večje varnosti na cestah, posebej ob vključitvi intervencijskega vozila v prometu.
Tjaša Jereb in Aljaž Martinčič sta člana širše skupine študentov Fakultete za elektrotehniko, ki je lani prejela Rektorjevo nagrado Univerze v Ljubljani za naj inovacijo, s področja večje varnosti na cestah, posebej ob vključitvi intervencijskega vozila v prometu.
Maja Kalin, predsednica Dijaške skupnosti Slovenije je govorila o viziji dela v organizaciji, o prizadevanjih, o tem, koliko je slišan glas mladih in tudi o njihovih predlogih kakovostnejšega šolanja, tudi na daljavo, ki odpira številne polemike.
Maja Kalin, predsednica Dijaške skupnosti Slovenije je govorila o viziji dela v organizaciji, o prizadevanjih, o tem, koliko je slišan glas mladih in tudi o njihovih predlogih kakovostnejšega šolanja, tudi na daljavo, ki odpira številne polemike.
Maja Kalin, predsednica Dijaške skupnosti Slovenije je govorila o viziji dela v organizaciji, o prizadevanjih, o tem, koliko je slišan glas mladih in tudi o njihovih predlogih kakovostnejšega šolanja, tudi na daljavo, ki odpira številne polemike.
Maja Kalin, predsednica Dijaške skupnosti Slovenije je govorila o viziji dela v organizaciji, o prizadevanjih, o tem, koliko je slišan glas mladih in tudi o njihovih predlogih kakovostnejšega šolanja, tudi na daljavo, ki odpira številne polemike.
Na dan spominske obletnice ustanovitelja skavtskega gibanja Baden - Powella smo z načelnico Združenja slovenskih skavtov in skavtinj, Tjašo Sušin, govorili o aktualnostih pri skavtih. Tudi o uspešnosti akcije Luč miru v letu 2020 in o viziji skavtstva pri nas.
Na dan spominske obletnice ustanovitelja skavtskega gibanja Baden - Powella smo z načelnico Združenja slovenskih skavtov in skavtinj, Tjašo Sušin, govorili o aktualnostih pri skavtih. Tudi o uspešnosti akcije Luč miru v letu 2020 in o viziji skavtstva pri nas.
Na dan spominske obletnice ustanovitelja skavtskega gibanja Baden - Powella smo z načelnico Združenja slovenskih skavtov in skavtinj, Tjašo Sušin, govorili o aktualnostih pri skavtih. Tudi o uspešnosti akcije Luč miru v letu 2020 in o viziji skavtstva pri nas.
Na dan spominske obletnice ustanovitelja skavtskega gibanja Baden - Powella smo z načelnico Združenja slovenskih skavtov in skavtinj, Tjašo Sušin, govorili o aktualnostih pri skavtih. Tudi o uspešnosti akcije Luč miru v letu 2020 in o viziji skavtstva pri nas.
Biti vsako leto boljši, je moto in vizija dobrodelnega društva Enostavno pomagam. Na Dan miru, 1. januarja, smo se o dobrodelnosti pogovarjali s predsednikom Milanom Niničem. Dela na oddelku za bolnike z rakom, v prostih urah pa pomaga še bolnikom s covidom. Mladi mož, ki vrača upanje in vero v dobro ljudi.
Biti vsako leto boljši, je moto in vizija dobrodelnega društva Enostavno pomagam. Na Dan miru, 1. januarja, smo se o dobrodelnosti pogovarjali s predsednikom Milanom Niničem. Dela na oddelku za bolnike z rakom, v prostih urah pa pomaga še bolnikom s covidom. Mladi mož, ki vrača upanje in vero v dobro ljudi.
Biti vsako leto boljši, je moto in vizija dobrodelnega društva Enostavno pomagam. Na Dan miru, 1. januarja, smo se o dobrodelnosti pogovarjali s predsednikom Milanom Niničem. Dela na oddelku za bolnike z rakom, v prostih urah pa pomaga še bolnikom s covidom. Mladi mož, ki vrača upanje in vero v dobro ljudi.
Biti vsako leto boljši, je moto in vizija dobrodelnega društva Enostavno pomagam. Na Dan miru, 1. januarja, smo se o dobrodelnosti pogovarjali s predsednikom Milanom Niničem. Dela na oddelku za bolnike z rakom, v prostih urah pa pomaga še bolnikom s covidom. Mladi mož, ki vrača upanje in vero v dobro ljudi.
Mlada raziskovalka Urška Jeglič raziskuje regilijsko antropologijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.Zanima jo človek, človek tu in zdaj, človek v odnosu s kulturo in religijo. Kakšen je bil v preteklosti in kam gre v prihodnost, posebej se je posvetila islamu, religiji muslimanov v našem okolju in prostoru.
Mlada raziskovalka Urška Jeglič raziskuje regilijsko antropologijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.Zanima jo človek, človek tu in zdaj, človek v odnosu s kulturo in religijo. Kakšen je bil v preteklosti in kam gre v prihodnost, posebej se je posvetila islamu, religiji muslimanov v našem okolju in prostoru.
Mlada raziskovalka Urška Jeglič raziskuje regilijsko antropologijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.Zanima jo človek, človek tu in zdaj, človek v odnosu s kulturo in religijo. Kakšen je bil v preteklosti in kam gre v prihodnost, posebej se je posvetila islamu, religiji muslimanov v našem okolju in prostoru.
Mlada raziskovalka Urška Jeglič raziskuje regilijsko antropologijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.Zanima jo človek, človek tu in zdaj, človek v odnosu s kulturo in religijo. Kakšen je bil v preteklosti in kam gre v prihodnost, posebej se je posvetila islamu, religiji muslimanov v našem okolju in prostoru.
Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani ima veliko vsebin. Predstavili so jih na Virtualnem kariernem sejmu 2020. Zazrti naprej, v iskanje zaposlitvenih možnosti prihodnjih generacij, smo jih predstavili v pogovoru z asistentom dr. Matjažem Celarcem in študentom Nikolajem Horvatom.
Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani ima veliko vsebin. Predstavili so jih na Virtualnem kariernem sejmu 2020. Zazrti naprej, v iskanje zaposlitvenih možnosti prihodnjih generacij, smo jih predstavili v pogovoru z asistentom dr. Matjažem Celarcem in študentom Nikolajem Horvatom.
Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani ima veliko vsebin. Predstavili so jih na Virtualnem kariernem sejmu 2020. Zazrti naprej, v iskanje zaposlitvenih možnosti prihodnjih generacij, smo jih predstavili v pogovoru z asistentom dr. Matjažem Celarcem in študentom Nikolajem Horvatom.
Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani ima veliko vsebin. Predstavili so jih na Virtualnem kariernem sejmu 2020. Zazrti naprej, v iskanje zaposlitvenih možnosti prihodnjih generacij, smo jih predstavili v pogovoru z asistentom dr. Matjažem Celarcem in študentom Nikolajem Horvatom.
Na Dan slovenske hrane smo govorili o pomenu pravilnega prehranjevanja, ki je ključno tudi v letih mladosti. Kako lahko posodobimo stare recepte, kolikšen je pomen zajtrka, tudi ostalih štirih vsakodnevnih obrokov, za dobro pomnenje in tudi o veselju med mladimi za kuhanje, s strokovnjakinjo, ki uči na Visoki strokovni šoli Biotehniškega izobraževalnega Centra Ljubljana, Katarino Smole.
Na Dan slovenske hrane smo govorili o pomenu pravilnega prehranjevanja, ki je ključno tudi v letih mladosti. Kako lahko posodobimo stare recepte, kolikšen je pomen zajtrka, tudi ostalih štirih vsakodnevnih obrokov, za dobro pomnenje in tudi o veselju med mladimi za kuhanje, s strokovnjakinjo, ki uči na Visoki strokovni šoli Biotehniškega izobraževalnega Centra Ljubljana, Katarino Smole.
Na Dan slovenske hrane smo govorili o pomenu pravilnega prehranjevanja, ki je ključno tudi v letih mladosti. Kako lahko posodobimo stare recepte, kolikšen je pomen zajtrka, tudi ostalih štirih vsakodnevnih obrokov, za dobro pomnenje in tudi o veselju med mladimi za kuhanje, s strokovnjakinjo, ki uči na Visoki strokovni šoli Biotehniškega izobraževalnega Centra Ljubljana, Katarino Smole.
Na Dan slovenske hrane smo govorili o pomenu pravilnega prehranjevanja, ki je ključno tudi v letih mladosti. Kako lahko posodobimo stare recepte, kolikšen je pomen zajtrka, tudi ostalih štirih vsakodnevnih obrokov, za dobro pomnenje in tudi o veselju med mladimi za kuhanje, s strokovnjakinjo, ki uči na Visoki strokovni šoli Biotehniškega izobraževalnega Centra Ljubljana, Katarino Smole.
Fakulteta za kemijo in kemijske tehnologije je vključena v dvoletni Evropski magistrski študij Materiali za shranjevanje in pretvorbo energije, ki se odvija na osmih univerzah v šestih državah. Študij se odvija v večkulturnem okolju. V Sloveniji je vodja doc. dr. Boštjan Genorio.
Fakulteta za kemijo in kemijske tehnologije je vključena v dvoletni Evropski magistrski študij Materiali za shranjevanje in pretvorbo energije, ki se odvija na osmih univerzah v šestih državah. Študij se odvija v večkulturnem okolju. V Sloveniji je vodja doc. dr. Boštjan Genorio.
Fakulteta za kemijo in kemijske tehnologije je vključena v dvoletni Evropski magistrski študij Materiali za shranjevanje in pretvorbo energije, ki se odvija na osmih univerzah v šestih državah. Študij se odvija v večkulturnem okolju. V Sloveniji je vodja doc. dr. Boštjan Genorio.
Fakulteta za kemijo in kemijske tehnologije je vključena v dvoletni Evropski magistrski študij Materiali za shranjevanje in pretvorbo energije, ki se odvija na osmih univerzah v šestih državah. Študij se odvija v večkulturnem okolju. V Sloveniji je vodja doc. dr. Boštjan Genorio.
Program POTA, program mladinskega misijonskega prostovoljstva, deluje v sklopu Katoliške mladine. Ob obeležitvi petnajstletnice uspešne izvedbe programa v letu 2020 smo se pogovarjali z Matevžem Mehletom, direktorjem Katoliške mladine, aktualno koordinatorico programa Pota, ki je bila dvakrat v misijonih, leta 2017 v Zambiji in leto pozneje na Madagaskarju, Tinkaro Jerkič ter Ido Glušič, ki je bila v misijonu v Mozambiku leta 2019. Ozrli smo se v zgodovino ter vsebinski pomen projekta, predvsem pa iskali duhovne in pristne človeške, medosebne sadove, ki so jih deležni številni mladi, ki odidejo v misijone ter tam opravljajo dobra dela. Ob obletnici so pripravili razstavo, zaradi epidemije virtualno, o minulih doživetjih.
Program POTA, program mladinskega misijonskega prostovoljstva, deluje v sklopu Katoliške mladine. Ob obeležitvi petnajstletnice uspešne izvedbe programa v letu 2020 smo se pogovarjali z Matevžem Mehletom, direktorjem Katoliške mladine, aktualno koordinatorico programa Pota, ki je bila dvakrat v misijonih, leta 2017 v Zambiji in leto pozneje na Madagaskarju, Tinkaro Jerkič ter Ido Glušič, ki je bila v misijonu v Mozambiku leta 2019. Ozrli smo se v zgodovino ter vsebinski pomen projekta, predvsem pa iskali duhovne in pristne človeške, medosebne sadove, ki so jih deležni številni mladi, ki odidejo v misijone ter tam opravljajo dobra dela. Ob obletnici so pripravili razstavo, zaradi epidemije virtualno, o minulih doživetjih.
Program POTA, program mladinskega misijonskega prostovoljstva, deluje v sklopu Katoliške mladine. Ob obeležitvi petnajstletnice uspešne izvedbe programa v letu 2020 smo se pogovarjali z Matevžem Mehletom, direktorjem Katoliške mladine, aktualno koordinatorico programa Pota, ki je bila dvakrat v misijonih, leta 2017 v Zambiji in leto pozneje na Madagaskarju, Tinkaro Jerkič ter Ido Glušič, ki je bila v misijonu v Mozambiku leta 2019. Ozrli smo se v zgodovino ter vsebinski pomen projekta, predvsem pa iskali duhovne in pristne človeške, medosebne sadove, ki so jih deležni številni mladi, ki odidejo v misijone ter tam opravljajo dobra dela. Ob obletnici so pripravili razstavo, zaradi epidemije virtualno, o minulih doživetjih.
Program POTA, program mladinskega misijonskega prostovoljstva, deluje v sklopu Katoliške mladine. Ob obeležitvi petnajstletnice uspešne izvedbe programa v letu 2020 smo se pogovarjali z Matevžem Mehletom, direktorjem Katoliške mladine, aktualno koordinatorico programa Pota, ki je bila dvakrat v misijonih, leta 2017 v Zambiji in leto pozneje na Madagaskarju, Tinkaro Jerkič ter Ido Glušič, ki je bila v misijonu v Mozambiku leta 2019. Ozrli smo se v zgodovino ter vsebinski pomen projekta, predvsem pa iskali duhovne in pristne človeške, medosebne sadove, ki so jih deležni številni mladi, ki odidejo v misijone ter tam opravljajo dobra dela. Ob obletnici so pripravili razstavo, zaradi epidemije virtualno, o minulih doživetjih.
Jan Šubelj je s komaj šestnajsimi leti postal najmlajši slovenski šahovski mojster. Na tradicionalnem mednarodnem odprtem turnirju v Sankt Veitu na avstrijskem Koroškem je mladi slovenski reprezentant izpolnil svoj zadnji pogoj za osvojitev naslova mednarodnega mojstra. Šah je kot življenje, včasih se žal odločiš za potezo, ki ni najboljša, a imaš večinoma nove priložnosti, da to popraviš.
Jan Šubelj je s komaj šestnajsimi leti postal najmlajši slovenski šahovski mojster. Na tradicionalnem mednarodnem odprtem turnirju v Sankt Veitu na avstrijskem Koroškem je mladi slovenski reprezentant izpolnil svoj zadnji pogoj za osvojitev naslova mednarodnega mojstra. Šah je kot življenje, včasih se žal odločiš za potezo, ki ni najboljša, a imaš večinoma nove priložnosti, da to popraviš.
Jan Šubelj je s komaj šestnajsimi leti postal najmlajši slovenski šahovski mojster. Na tradicionalnem mednarodnem odprtem turnirju v Sankt Veitu na avstrijskem Koroškem je mladi slovenski reprezentant izpolnil svoj zadnji pogoj za osvojitev naslova mednarodnega mojstra. Šah je kot življenje, včasih se žal odločiš za potezo, ki ni najboljša, a imaš večinoma nove priložnosti, da to popraviš.
Jan Šubelj je s komaj šestnajsimi leti postal najmlajši slovenski šahovski mojster. Na tradicionalnem mednarodnem odprtem turnirju v Sankt Veitu na avstrijskem Koroškem je mladi slovenski reprezentant izpolnil svoj zadnji pogoj za osvojitev naslova mednarodnega mojstra. Šah je kot življenje, včasih se žal odločiš za potezo, ki ni najboljša, a imaš večinoma nove priložnosti, da to popraviš.
družba izobraževanje info koronavirus mladi pogovor svetovanje
družba izobraževanje info koronavirus mladi pogovor svetovanje
duhovnost izobraževanje mladi vzgoja odnosi svetovanje koronavirus
duhovnost izobraževanje mladi vzgoja odnosi svetovanje koronavirus
mladi koronavirus duhovnost družba pogovor svetovanje odnosi
mladi koronavirus duhovnost družba pogovor svetovanje odnosi
izobraževanje mladi kultura odnosi pogovor svetovanje vzgoja
izobraževanje mladi kultura odnosi pogovor svetovanje vzgoja
duhovnost družba izobraževanje mladi odnosi kultura pogovor romanje
duhovnost družba izobraževanje mladi odnosi kultura pogovor romanje
družba duhovnost izobraževanje kultura mladi odnosi narava pogovor svetovanje vzgoja
družba duhovnost izobraževanje kultura mladi odnosi narava pogovor svetovanje vzgoja
družba duhovnost izobraževanje mladi kultura odnosi papež pogovor svetovanje vzgoja
družba duhovnost izobraževanje mladi kultura odnosi papež pogovor svetovanje vzgoja
Varno na vrh družba izobraževanje kmetijstvo mladi narava odnosi pogovor svetovanje vzgoja
Varno na vrh družba izobraževanje kmetijstvo mladi narava odnosi pogovor svetovanje vzgoja
Ritem srca 2019 družba duhovnost glasba izobraževanje info kultura mladi
Ritem srca 2019 družba duhovnost glasba izobraževanje info kultura mladi
družba izobraževanje kultura mladi odnosi pogovor svetovanje vzgoja duhovnost
družba izobraževanje kultura mladi odnosi pogovor svetovanje vzgoja duhovnost
družba izobraževanje kultura mladi odnosi pogovor svetovanje vzgoja
družba izobraževanje kultura mladi odnosi pogovor svetovanje vzgoja
duhovnost družba izobraževanje kultura mladi odnosi pogovor svetovanje vzgoja
duhovnost družba izobraževanje kultura mladi odnosi pogovor svetovanje vzgoja
družba izobraževanje mladi kultura odnosi otroci pogovor vzgoja šport
družba izobraževanje mladi kultura odnosi otroci pogovor vzgoja šport
Oddaja z osnovnim namenom premoščanja stereotipov o mladih ter njihovem svetu, širši javnosti predstaviti raznoliko ustvarjalnost mladih in tudi njihovo drugačnost. V oddaji mladi govorijo o mladih, o svojih pogledih na družbo, pričakovanjih, željah, o svojih dosežkih, zanimanjih in podobnem. V Mladoskop pa pogosto povabimo tudi strokovnjake ali ljudi bogatih izkušenj iz različnih področij, ki spregovorijo o vsebinah, pomembnih za mlado generacijo. Posebno poglavje v oddaji so izbrane pesmi, ki izražajo trenutno najaktualnejšo smer glasbene pop kulture.
Globine
V Globinah ostajamo pri papeževi okrožnici Vsi bratje. Tokrat smo se lotili vprašanja človekovih pravic, ki se sistematično kršijo na vseh koncih sveta, po drugi strani pa se na ta dokument sklicujemo ob vsaki priložnosti. Kako pogledati na človekove pravice skozi oči svetovnega bratstva? Z nami je bil profesor cerkvenega prava dr. Andrej Saje.
Sol in luč
“Naša najzgodnejša leta zaznamuje preživetveni nagon, kasneje pa skozi vzgojo spoznamo, da smo sami odgovorni za svoje počutje. Skozi življenje se naučimo poskrbeti tudi za druge in predvsem, da je od naših odločitev odvisna naša prihodnost.” Tega in nekaj drugih odlomkov smo izbrali iz daljšega pogovora, ki ga je za oddajo Via positiva z gostjo pripravila kolegica Nataša Ličen.
Svetovalnica
V tokratni oddaji smo se pogovarjali z Bojanom Žnidaršičem, ki nam je svetoval na kaj je treba biti pozoren pred nakupom hiše in kaj lahko storimo, če opazimo napake v gradnji.
Slovencem po svetu in domovini
O praznovanju velike noči smo se pogovarjali p. Metodom Ogorevcem iz ameriških Brezij - Lemonta pri Chicagu v ZDA, p. Darkom Žnidaršičem iz Merrylandsa v Sydneyju v Avstraliji in msgr. Janezom Pucljem iz Münchna v Nemčiji.
Za življenje
Z Alenko Rebula smo se pogovarjali o odpornosti, o obnovi in rodovitnosti. Kako živeti vitalno, včasih kljub (ali prav zaradi) negotovostim in preizkušnjam? Vse okrog nas se spreminja in mi sami. Kako biti opremljen za živost življenja, znati sprejeti, kar se dogaja in iz tega delovati v dobro vseh?
Radijski misijon 2021
Krajši misijonski nagovor je pripravila psihologinja in terapevtka Silva Matos. Geslo dneva ima za našo gostjo poseben pomen, saj izhaja iz osebne izkušnje.
Rožni venec
Molile so redovnice - Sestre svetega Križa.
S svetnikom na ti
Nisem rad bolan. Saj kdo pa je. A priznati moram, da tudi nisem potrpežljiv …
Za nasmeh
Rubriko pripravlja Marjan Bunič