Spomladanski kmetijsko obrtniški sejem v Komendi
Na hipodromu v Komendi je že vse pripravljeno za odprtje letošnjega spomladanskega kmetijsko obrtniškega sejma.Tako kot je že v navadi, se bo že pred uradno otvoritvijo v dvorani tamkajšnjega konjeniškega kluba odvijal strokovni program za kmete, ki ga pripravljajo strokovnjaki KGZ Ljubljana. Leto o varnosti kemtijske mehanizacije na cesti in vzdrževanju ozar ob njivah.
12. 4. 2019
Spomladanski kmetijsko obrtniški sejem v Komendi
Na hipodromu v Komendi je že vse pripravljeno za odprtje letošnjega spomladanskega kmetijsko obrtniškega sejma.Tako kot je že v navadi, se bo že pred uradno otvoritvijo v dvorani tamkajšnjega konjeniškega kluba odvijal strokovni program za kmete, ki ga pripravljajo strokovnjaki KGZ Ljubljana. Leto o varnosti kemtijske mehanizacije na cesti in vzdrževanju ozar ob njivah.
VEČ ...|12. 4. 2019
Spomladanski kmetijsko obrtniški sejem v Komendi
Na hipodromu v Komendi je že vse pripravljeno za odprtje letošnjega spomladanskega kmetijsko obrtniškega sejma.Tako kot je že v navadi, se bo že pred uradno otvoritvijo v dvorani tamkajšnjega konjeniškega kluba odvijal strokovni program za kmete, ki ga pripravljajo strokovnjaki KGZ Ljubljana. Leto o varnosti kemtijske mehanizacije na cesti in vzdrževanju ozar ob njivah.
VEČ ...|23. 8. 2019
Jutri se začne sejem AGRA
Jutri bo v Gornji Radgoni odprl svoja vrata letošnji že 57. sejem Agra, na katerem se bo prestavilo 1850 razstavljavcev iz 32 držav, pravi Mateja Jaklič, direktorica komerciale Pomurskega sejma.
Jutri se začne sejem AGRA
Jutri bo v Gornji Radgoni odprl svoja vrata letošnji že 57. sejem Agra, na katerem se bo prestavilo 1850 razstavljavcev iz 32 držav, pravi Mateja Jaklič, direktorica komerciale Pomurskega sejma.
Jutri se začne sejem AGRA
Jutri bo v Gornji Radgoni odprl svoja vrata letošnji že 57. sejem Agra, na katerem se bo prestavilo 1850 razstavljavcev iz 32 držav, pravi Mateja Jaklič, direktorica komerciale Pomurskega sejma.
VEČ ...|23. 8. 2019
Jutri se začne sejem AGRA
Jutri bo v Gornji Radgoni odprl svoja vrata letošnji že 57. sejem Agra, na katerem se bo prestavilo 1850 razstavljavcev iz 32 držav, pravi Mateja Jaklič, direktorica komerciale Pomurskega sejma.
VEČ ...|22. 8. 2019
Ministrica Aleksandra Pivec: Dobivam občutek, da v Sloveniji kmetijstva ne želimo!
Zdi se, da smo v naši državi prišli do trenutka, ko si precejšen in predvsem družbeno odmeven ter v medijih in na socialnih omrežjih glasen del publike prizadeva vsem dopovedati, da kmetijstva ne potrebujemo. O tej dilemi sem se v začetku tedna pogovarjal z ministrico dr. Aleksandro Pivec.
Ministrica Aleksandra Pivec: Dobivam občutek, da v Sloveniji kmetijstva ne želimo!
Zdi se, da smo v naši državi prišli do trenutka, ko si precejšen in predvsem družbeno odmeven ter v medijih in na socialnih omrežjih glasen del publike prizadeva vsem dopovedati, da kmetijstva ne potrebujemo. O tej dilemi sem se v začetku tedna pogovarjal z ministrico dr. Aleksandro Pivec.
Ministrica Aleksandra Pivec: Dobivam občutek, da v Sloveniji kmetijstva ne želimo!
Zdi se, da smo v naši državi prišli do trenutka, ko si precejšen in predvsem družbeno odmeven ter v medijih in na socialnih omrežjih glasen del publike prizadeva vsem dopovedati, da kmetijstva ne potrebujemo. O tej dilemi sem se v začetku tedna pogovarjal z ministrico dr. Aleksandro Pivec.
VEČ ...|22. 8. 2019
Ministrica Aleksandra Pivec: Dobivam občutek, da v Sloveniji kmetijstva ne želimo!
Zdi se, da smo v naši državi prišli do trenutka, ko si precejšen in predvsem družbeno odmeven ter v medijih in na socialnih omrežjih glasen del publike prizadeva vsem dopovedati, da kmetijstva ne potrebujemo. O tej dilemi sem se v začetku tedna pogovarjal z ministrico dr. Aleksandro Pivec.
VEČ ...|21. 8. 2019
Pritisk bolezni in škodljivcev v pridelavi sadja
Miran Torič, svetovalec specialist s KGZ Murska Sobota, je pod drobnogled vzel letošnjo pridelovalno sezono sadja in posebej izpostavil področje bolezni in škodljivcev.
Pritisk bolezni in škodljivcev v pridelavi sadja
Miran Torič, svetovalec specialist s KGZ Murska Sobota, je pod drobnogled vzel letošnjo pridelovalno sezono sadja in posebej izpostavil področje bolezni in škodljivcev.
Pritisk bolezni in škodljivcev v pridelavi sadja
Miran Torič, svetovalec specialist s KGZ Murska Sobota, je pod drobnogled vzel letošnjo pridelovalno sezono sadja in posebej izpostavil področje bolezni in škodljivcev.
VEČ ...|21. 8. 2019
Pritisk bolezni in škodljivcev v pridelavi sadja
Miran Torič, svetovalec specialist s KGZ Murska Sobota, je pod drobnogled vzel letošnjo pridelovalno sezono sadja in posebej izpostavil področje bolezni in škodljivcev.
VEČ ...|20. 8. 2019
Pogled na letošnjo pridelovalno sezono sadja
Miran Torič, svetovalec specialist s KGZ Murska Sobota je pod drobnogled vzel pogled na letošnjo pridelovalno sezono sadja.
Pogled na letošnjo pridelovalno sezono sadja
Miran Torič, svetovalec specialist s KGZ Murska Sobota je pod drobnogled vzel pogled na letošnjo pridelovalno sezono sadja.
Pogled na letošnjo pridelovalno sezono sadja
Miran Torič, svetovalec specialist s KGZ Murska Sobota je pod drobnogled vzel pogled na letošnjo pridelovalno sezono sadja.
VEČ ...|20. 8. 2019
Pogled na letošnjo pridelovalno sezono sadja
Miran Torič, svetovalec specialist s KGZ Murska Sobota je pod drobnogled vzel pogled na letošnjo pridelovalno sezono sadja.
VEČ ...|19. 8. 2019
Utrinek z okrogle mize v Davči
Na pobudo Civilne iniciative Cerkno so se v soboto v Davči prvič za skupno mizo zbrali vsi ključni akterji pri reševanju problematike odstrela zveri: predstavniki kmetov, lovcev, Zavoda za gozdove, občin, naravovarstvenikov ter obeh ministrstev. Zbrani kmetje so pozvali k popolni odstranitvi volkov z območja Severne Primorske, posebej Cerkljanskega kjer je zaradi hribovite krajine nemogoče izvajati zaščitne ukrepe, škoda zaradi intenzivnih napadov volkov na pašne živali pa je ogromna. Kmetje in prebivalci so bili kritični tudi do širitve projekta Slowolf. Podrobneje kolegica Petra Stopar.
Utrinek z okrogle mize v Davči
Na pobudo Civilne iniciative Cerkno so se v soboto v Davči prvič za skupno mizo zbrali vsi ključni akterji pri reševanju problematike odstrela zveri: predstavniki kmetov, lovcev, Zavoda za gozdove, občin, naravovarstvenikov ter obeh ministrstev. Zbrani kmetje so pozvali k popolni odstranitvi volkov z območja Severne Primorske, posebej Cerkljanskega kjer je zaradi hribovite krajine nemogoče izvajati zaščitne ukrepe, škoda zaradi intenzivnih napadov volkov na pašne živali pa je ogromna. Kmetje in prebivalci so bili kritični tudi do širitve projekta Slowolf. Podrobneje kolegica Petra Stopar.
Utrinek z okrogle mize v Davči
Na pobudo Civilne iniciative Cerkno so se v soboto v Davči prvič za skupno mizo zbrali vsi ključni akterji pri reševanju problematike odstrela zveri: predstavniki kmetov, lovcev, Zavoda za gozdove, občin, naravovarstvenikov ter obeh ministrstev. Zbrani kmetje so pozvali k popolni odstranitvi volkov z območja Severne Primorske, posebej Cerkljanskega kjer je zaradi hribovite krajine nemogoče izvajati zaščitne ukrepe, škoda zaradi intenzivnih napadov volkov na pašne živali pa je ogromna. Kmetje in prebivalci so bili kritični tudi do širitve projekta Slowolf. Podrobneje kolegica Petra Stopar.
VEČ ...|19. 8. 2019
Utrinek z okrogle mize v Davči
Na pobudo Civilne iniciative Cerkno so se v soboto v Davči prvič za skupno mizo zbrali vsi ključni akterji pri reševanju problematike odstrela zveri: predstavniki kmetov, lovcev, Zavoda za gozdove, občin, naravovarstvenikov ter obeh ministrstev. Zbrani kmetje so pozvali k popolni odstranitvi volkov z območja Severne Primorske, posebej Cerkljanskega kjer je zaradi hribovite krajine nemogoče izvajati zaščitne ukrepe, škoda zaradi intenzivnih napadov volkov na pašne živali pa je ogromna. Kmetje in prebivalci so bili kritični tudi do širitve projekta Slowolf. Podrobneje kolegica Petra Stopar.
VEČ ...|16. 8. 2019
Jutri II. protest kmetov v Jelšanah in problemska okrogla miza v Davči
Sindikat Kmetov Slovenije vabi vse kmete in podeželane, ki so prizadeti zaradi napadov zveri in vse ljudi, ki želijo podpreti njihov boj za varno, obdelano in poseljeno podeželje, da se jim jutri ob 10.00 uri pridružite na II. velikem protestnem shodu pod sloganom »Slovenija ne bo zverinjak!« na športnem igrišču ob osnovni šoli v Jelšanah. Popoldne ob 17.00 pa se bo v Davči na gorenjskem, odvijala okrogla mizo na temo: »Vpliv zveri na življenje na podeželju«. Tamkajšnja CI, ki se bori proti naselitvi zveri na gorenjskem področju, bo s svojimi vprašanji in stališči izzvala ministra Zajca in ministrico Pivčevo, da javno, pred publiko in kamerami pojasnijo nastalo situacijo in, da skupaj poiščemo rešitev iz nevzdržne situacije, ki se dogaja praktično v vsej zahodni polovici Slovenije.
Jutri II. protest kmetov v Jelšanah in problemska okrogla miza v Davči
Sindikat Kmetov Slovenije vabi vse kmete in podeželane, ki so prizadeti zaradi napadov zveri in vse ljudi, ki želijo podpreti njihov boj za varno, obdelano in poseljeno podeželje, da se jim jutri ob 10.00 uri pridružite na II. velikem protestnem shodu pod sloganom »Slovenija ne bo zverinjak!« na športnem igrišču ob osnovni šoli v Jelšanah. Popoldne ob 17.00 pa se bo v Davči na gorenjskem, odvijala okrogla mizo na temo: »Vpliv zveri na življenje na podeželju«. Tamkajšnja CI, ki se bori proti naselitvi zveri na gorenjskem področju, bo s svojimi vprašanji in stališči izzvala ministra Zajca in ministrico Pivčevo, da javno, pred publiko in kamerami pojasnijo nastalo situacijo in, da skupaj poiščemo rešitev iz nevzdržne situacije, ki se dogaja praktično v vsej zahodni polovici Slovenije.
Jutri II. protest kmetov v Jelšanah in problemska okrogla miza v Davči
Sindikat Kmetov Slovenije vabi vse kmete in podeželane, ki so prizadeti zaradi napadov zveri in vse ljudi, ki želijo podpreti njihov boj za varno, obdelano in poseljeno podeželje, da se jim jutri ob 10.00 uri pridružite na II. velikem protestnem shodu pod sloganom »Slovenija ne bo zverinjak!« na športnem igrišču ob osnovni šoli v Jelšanah. Popoldne ob 17.00 pa se bo v Davči na gorenjskem, odvijala okrogla mizo na temo: »Vpliv zveri na življenje na podeželju«. Tamkajšnja CI, ki se bori proti naselitvi zveri na gorenjskem področju, bo s svojimi vprašanji in stališči izzvala ministra Zajca in ministrico Pivčevo, da javno, pred publiko in kamerami pojasnijo nastalo situacijo in, da skupaj poiščemo rešitev iz nevzdržne situacije, ki se dogaja praktično v vsej zahodni polovici Slovenije.
VEČ ...|16. 8. 2019
Jutri II. protest kmetov v Jelšanah in problemska okrogla miza v Davči
Sindikat Kmetov Slovenije vabi vse kmete in podeželane, ki so prizadeti zaradi napadov zveri in vse ljudi, ki želijo podpreti njihov boj za varno, obdelano in poseljeno podeželje, da se jim jutri ob 10.00 uri pridružite na II. velikem protestnem shodu pod sloganom »Slovenija ne bo zverinjak!« na športnem igrišču ob osnovni šoli v Jelšanah. Popoldne ob 17.00 pa se bo v Davči na gorenjskem, odvijala okrogla mizo na temo: »Vpliv zveri na življenje na podeželju«. Tamkajšnja CI, ki se bori proti naselitvi zveri na gorenjskem področju, bo s svojimi vprašanji in stališči izzvala ministra Zajca in ministrico Pivčevo, da javno, pred publiko in kamerami pojasnijo nastalo situacijo in, da skupaj poiščemo rešitev iz nevzdržne situacije, ki se dogaja praktično v vsej zahodni polovici Slovenije.
VEČ ...|14. 8. 2019
Kapusova hržica
Kapusova hržica povzroča škodo na vseh vrstah kapusnic, pojavlja pa se tudi na kolerabi, redkvi, samoniklih kapusnicah, gorjušici in jari ogrščici. Največ škode povzročijo ličinke na zelju, saj s sesanjem srčnih listov povzročijo, da ti zakrnijo, rastni vršiček odmre, rastlina pa ne oblikujejo glave. Več o škodljivcu pa Breda Vičar, specialistka s KGZ Murska Sobota.
Kapusova hržica
Kapusova hržica povzroča škodo na vseh vrstah kapusnic, pojavlja pa se tudi na kolerabi, redkvi, samoniklih kapusnicah, gorjušici in jari ogrščici. Največ škode povzročijo ličinke na zelju, saj s sesanjem srčnih listov povzročijo, da ti zakrnijo, rastni vršiček odmre, rastlina pa ne oblikujejo glave. Več o škodljivcu pa Breda Vičar, specialistka s KGZ Murska Sobota.
Kapusova hržica
Kapusova hržica povzroča škodo na vseh vrstah kapusnic, pojavlja pa se tudi na kolerabi, redkvi, samoniklih kapusnicah, gorjušici in jari ogrščici. Največ škode povzročijo ličinke na zelju, saj s sesanjem srčnih listov povzročijo, da ti zakrnijo, rastni vršiček odmre, rastlina pa ne oblikujejo glave. Več o škodljivcu pa Breda Vičar, specialistka s KGZ Murska Sobota.
VEČ ...|14. 8. 2019
Kapusova hržica
Kapusova hržica povzroča škodo na vseh vrstah kapusnic, pojavlja pa se tudi na kolerabi, redkvi, samoniklih kapusnicah, gorjušici in jari ogrščici. Največ škode povzročijo ličinke na zelju, saj s sesanjem srčnih listov povzročijo, da ti zakrnijo, rastni vršiček odmre, rastlina pa ne oblikujejo glave. Več o škodljivcu pa Breda Vičar, specialistka s KGZ Murska Sobota.
VEČ ...|13. 8. 2019
Kaj se dogaja z rodovitnostjo tal?
Podnebne spremembe, intenzivna obdelava, težki stroji, spravilo v neprimernih talnih razmerah, rušijo strukturo tal in dolgoročno negativno vplivajo na rodovitnost tal, pravi Zita Flisar Novak s KGZ Murska Sobota.
Kaj se dogaja z rodovitnostjo tal?
Podnebne spremembe, intenzivna obdelava, težki stroji, spravilo v neprimernih talnih razmerah, rušijo strukturo tal in dolgoročno negativno vplivajo na rodovitnost tal, pravi Zita Flisar Novak s KGZ Murska Sobota.
Kaj se dogaja z rodovitnostjo tal?
Podnebne spremembe, intenzivna obdelava, težki stroji, spravilo v neprimernih talnih razmerah, rušijo strukturo tal in dolgoročno negativno vplivajo na rodovitnost tal, pravi Zita Flisar Novak s KGZ Murska Sobota.
VEČ ...|13. 8. 2019
Kaj se dogaja z rodovitnostjo tal?
Podnebne spremembe, intenzivna obdelava, težki stroji, spravilo v neprimernih talnih razmerah, rušijo strukturo tal in dolgoročno negativno vplivajo na rodovitnost tal, pravi Zita Flisar Novak s KGZ Murska Sobota.
VEČ ...|12. 8. 2019
Ciril Smrkolj o prenamnožitvi zveri
Ciril Smrkolj o prenamnožitvi zveri
VEČ ...|12. 8. 2019
VEČ ...|9. 8. 2019
Roman Žveglič: Jutri na protest kmetov v Velikih Laščah!
Vsak lastnik živali je odgovoren za škodo, ki jo živali povzročijo, pravijo v Sindikatu kmetov Slovenije in pri tem s prstom kažejo na državo, ki se je pri nas v preteklosti po boljševistični maniri oklicala za lastnico vseh divjih živali in tudi zveri, zato da bi nekaterim skupinam omogočila nadaljevanje privilegijev. Sindikat kmetov Slovenije zato jutri ob 10.00 v Velikih Laščah pripravlja protestni shod proti takemu ravnanju. O glavnih zahtevah je spregovoril Roman Žveglič, podpredsednik SKS.
Roman Žveglič: Jutri na protest kmetov v Velikih Laščah!
Vsak lastnik živali je odgovoren za škodo, ki jo živali povzročijo, pravijo v Sindikatu kmetov Slovenije in pri tem s prstom kažejo na državo, ki se je pri nas v preteklosti po boljševistični maniri oklicala za lastnico vseh divjih živali in tudi zveri, zato da bi nekaterim skupinam omogočila nadaljevanje privilegijev. Sindikat kmetov Slovenije zato jutri ob 10.00 v Velikih Laščah pripravlja protestni shod proti takemu ravnanju. O glavnih zahtevah je spregovoril Roman Žveglič, podpredsednik SKS.
Roman Žveglič: Jutri na protest kmetov v Velikih Laščah!
Vsak lastnik živali je odgovoren za škodo, ki jo živali povzročijo, pravijo v Sindikatu kmetov Slovenije in pri tem s prstom kažejo na državo, ki se je pri nas v preteklosti po boljševistični maniri oklicala za lastnico vseh divjih živali in tudi zveri, zato da bi nekaterim skupinam omogočila nadaljevanje privilegijev. Sindikat kmetov Slovenije zato jutri ob 10.00 v Velikih Laščah pripravlja protestni shod proti takemu ravnanju. O glavnih zahtevah je spregovoril Roman Žveglič, podpredsednik SKS.
VEČ ...|9. 8. 2019
Roman Žveglič: Jutri na protest kmetov v Velikih Laščah!
Vsak lastnik živali je odgovoren za škodo, ki jo živali povzročijo, pravijo v Sindikatu kmetov Slovenije in pri tem s prstom kažejo na državo, ki se je pri nas v preteklosti po boljševistični maniri oklicala za lastnico vseh divjih živali in tudi zveri, zato da bi nekaterim skupinam omogočila nadaljevanje privilegijev. Sindikat kmetov Slovenije zato jutri ob 10.00 v Velikih Laščah pripravlja protestni shod proti takemu ravnanju. O glavnih zahtevah je spregovoril Roman Žveglič, podpredsednik SKS.
VEČ ...|8. 8. 2019
Postopki ob zaznanem gretju sena ali slame
Pomembno je, da smo pozorni na za segrevanje značilen vonj sena: v primeru kislega vonja ali vonja po karamelu nemudoma ukrepamo in seno premečemo. Pri tem priporočamo previdnost, saj lahko s premetavanjem dovedemo svež zrak in pospešimo vžig. Nikakor ne hodimo po senu, ker lahko tvorimo požarne kotanje, obstaja tudi nevarnost, da se senena kopica vdre ali sesede, v primeru takšne nevarnosti naj bo oseba navezana in nikakor ne sama na kopici, pravi mag. Tatjana Pevec s KGZ Celje.
Postopki ob zaznanem gretju sena ali slame
Pomembno je, da smo pozorni na za segrevanje značilen vonj sena: v primeru kislega vonja ali vonja po karamelu nemudoma ukrepamo in seno premečemo. Pri tem priporočamo previdnost, saj lahko s premetavanjem dovedemo svež zrak in pospešimo vžig. Nikakor ne hodimo po senu, ker lahko tvorimo požarne kotanje, obstaja tudi nevarnost, da se senena kopica vdre ali sesede, v primeru takšne nevarnosti naj bo oseba navezana in nikakor ne sama na kopici, pravi mag. Tatjana Pevec s KGZ Celje.
Postopki ob zaznanem gretju sena ali slame
Pomembno je, da smo pozorni na za segrevanje značilen vonj sena: v primeru kislega vonja ali vonja po karamelu nemudoma ukrepamo in seno premečemo. Pri tem priporočamo previdnost, saj lahko s premetavanjem dovedemo svež zrak in pospešimo vžig. Nikakor ne hodimo po senu, ker lahko tvorimo požarne kotanje, obstaja tudi nevarnost, da se senena kopica vdre ali sesede, v primeru takšne nevarnosti naj bo oseba navezana in nikakor ne sama na kopici, pravi mag. Tatjana Pevec s KGZ Celje.
VEČ ...|8. 8. 2019
Postopki ob zaznanem gretju sena ali slame
Pomembno je, da smo pozorni na za segrevanje značilen vonj sena: v primeru kislega vonja ali vonja po karamelu nemudoma ukrepamo in seno premečemo. Pri tem priporočamo previdnost, saj lahko s premetavanjem dovedemo svež zrak in pospešimo vžig. Nikakor ne hodimo po senu, ker lahko tvorimo požarne kotanje, obstaja tudi nevarnost, da se senena kopica vdre ali sesede, v primeru takšne nevarnosti naj bo oseba navezana in nikakor ne sama na kopici, pravi mag. Tatjana Pevec s KGZ Celje.
VEČ ...|7. 8. 2019
Razlogi za gretje skladiščenega sena
Eden pomembnejših pogojev za nastanek samovžiga sena je vlaga. Shranjeno seno mora imeti manj kot 15 odstotkov vlage. Razlogi za prezgodnje skladiščenje sena, ki posledično prinesejo preseženo količino vlage, so različni: prehitro spravilo zaradi nevarnosti prihajajočega dežja, nedoslednost pri sušenju, lahko se vlaga v senu poveča tudi zaradi sekundarnih dejavnikov, na primer: zaradi poškodovane strehe objekta seno moči dež ali pa se seno vlaži iz tal, pravi mag. Tatjana Pevec s KGZ Celje.
Razlogi za gretje skladiščenega sena
Eden pomembnejših pogojev za nastanek samovžiga sena je vlaga. Shranjeno seno mora imeti manj kot 15 odstotkov vlage. Razlogi za prezgodnje skladiščenje sena, ki posledično prinesejo preseženo količino vlage, so različni: prehitro spravilo zaradi nevarnosti prihajajočega dežja, nedoslednost pri sušenju, lahko se vlaga v senu poveča tudi zaradi sekundarnih dejavnikov, na primer: zaradi poškodovane strehe objekta seno moči dež ali pa se seno vlaži iz tal, pravi mag. Tatjana Pevec s KGZ Celje.
Razlogi za gretje skladiščenega sena
Eden pomembnejših pogojev za nastanek samovžiga sena je vlaga. Shranjeno seno mora imeti manj kot 15 odstotkov vlage. Razlogi za prezgodnje skladiščenje sena, ki posledično prinesejo preseženo količino vlage, so različni: prehitro spravilo zaradi nevarnosti prihajajočega dežja, nedoslednost pri sušenju, lahko se vlaga v senu poveča tudi zaradi sekundarnih dejavnikov, na primer: zaradi poškodovane strehe objekta seno moči dež ali pa se seno vlaži iz tal, pravi mag. Tatjana Pevec s KGZ Celje.
VEČ ...|7. 8. 2019
Razlogi za gretje skladiščenega sena
Eden pomembnejših pogojev za nastanek samovžiga sena je vlaga. Shranjeno seno mora imeti manj kot 15 odstotkov vlage. Razlogi za prezgodnje skladiščenje sena, ki posledično prinesejo preseženo količino vlage, so različni: prehitro spravilo zaradi nevarnosti prihajajočega dežja, nedoslednost pri sušenju, lahko se vlaga v senu poveča tudi zaradi sekundarnih dejavnikov, na primer: zaradi poškodovane strehe objekta seno moči dež ali pa se seno vlaži iz tal, pravi mag. Tatjana Pevec s KGZ Celje.
VEČ ...|6. 8. 2019
Slovensko podeželje ne bo zverinjak!
V napadih volkov prizadeti kmetje petkov obisk ministra Zajca in medijske izjave, da je nujno omogočiti sobivanje z volkom, jemljejo kot norčevanje oblasti. Zato je po novih hudih nedeljskih napadih volkov Sindikat kmetov Slovenije za soboto, 10. avgusta 2019 ob 10 uri, na trgu v Velikih Laščah, napovedal velik protestni shod pod sloganom »Slovensko podeželje ne bo zverinjak«.
Slovensko podeželje ne bo zverinjak!
V napadih volkov prizadeti kmetje petkov obisk ministra Zajca in medijske izjave, da je nujno omogočiti sobivanje z volkom, jemljejo kot norčevanje oblasti. Zato je po novih hudih nedeljskih napadih volkov Sindikat kmetov Slovenije za soboto, 10. avgusta 2019 ob 10 uri, na trgu v Velikih Laščah, napovedal velik protestni shod pod sloganom »Slovensko podeželje ne bo zverinjak«.
Slovensko podeželje ne bo zverinjak!
V napadih volkov prizadeti kmetje petkov obisk ministra Zajca in medijske izjave, da je nujno omogočiti sobivanje z volkom, jemljejo kot norčevanje oblasti. Zato je po novih hudih nedeljskih napadih volkov Sindikat kmetov Slovenije za soboto, 10. avgusta 2019 ob 10 uri, na trgu v Velikih Laščah, napovedal velik protestni shod pod sloganom »Slovensko podeželje ne bo zverinjak«.
VEČ ...|6. 8. 2019
Slovensko podeželje ne bo zverinjak!
V napadih volkov prizadeti kmetje petkov obisk ministra Zajca in medijske izjave, da je nujno omogočiti sobivanje z volkom, jemljejo kot norčevanje oblasti. Zato je po novih hudih nedeljskih napadih volkov Sindikat kmetov Slovenije za soboto, 10. avgusta 2019 ob 10 uri, na trgu v Velikih Laščah, napovedal velik protestni shod pod sloganom »Slovensko podeželje ne bo zverinjak«.
VEČ ...|5. 8. 2019
Kako prepoznati prve znake napada podlubnikov
Zaradi vročinskih valov v juniju in juliju na ZGS previdevajo, da bo poškodovanost drevja zaradi prenamnožitve podlubnikov v letu 2019 že v sredini avgusta presegla 400.000 m3. Marija Kolšek je spregovorila, kako prepoznati zgodnje znake napada.
Kako prepoznati prve znake napada podlubnikov
Zaradi vročinskih valov v juniju in juliju na ZGS previdevajo, da bo poškodovanost drevja zaradi prenamnožitve podlubnikov v letu 2019 že v sredini avgusta presegla 400.000 m3. Marija Kolšek je spregovorila, kako prepoznati zgodnje znake napada.
Kako prepoznati prve znake napada podlubnikov
Zaradi vročinskih valov v juniju in juliju na ZGS previdevajo, da bo poškodovanost drevja zaradi prenamnožitve podlubnikov v letu 2019 že v sredini avgusta presegla 400.000 m3. Marija Kolšek je spregovorila, kako prepoznati zgodnje znake napada.
VEČ ...|5. 8. 2019
Kako prepoznati prve znake napada podlubnikov
Zaradi vročinskih valov v juniju in juliju na ZGS previdevajo, da bo poškodovanost drevja zaradi prenamnožitve podlubnikov v letu 2019 že v sredini avgusta presegla 400.000 m3. Marija Kolšek je spregovorila, kako prepoznati zgodnje znake napada.
VEČ ...|2. 8. 2019
Kako postopati ob čebeljem ropu?
Čebelar Milan Meglič je spregovoril o tem, kako postopati, če odkrijemo ropanje čebelje družine.
Kako postopati ob čebeljem ropu?
Čebelar Milan Meglič je spregovoril o tem, kako postopati, če odkrijemo ropanje čebelje družine.
Kako postopati ob čebeljem ropu?
Čebelar Milan Meglič je spregovoril o tem, kako postopati, če odkrijemo ropanje čebelje družine.
VEČ ...|2. 8. 2019
Kako postopati ob čebeljem ropu?
Čebelar Milan Meglič je spregovoril o tem, kako postopati, če odkrijemo ropanje čebelje družine.
VEČ ...|1. 8. 2019
60. let tekmovanj v oranju
V Podravju letos praznujejo 60-letnico tekmovanj oračev. V Minutah za kmetijstvo in podeželje je o tem spregovoril dr. Stane Klemenčič in povabil na večerno slavnostno akademijo ob 60. obletnici regijskega tekmovanja oračev Podravja, ter jutrišnje tekmovanje.
60. let tekmovanj v oranju
V Podravju letos praznujejo 60-letnico tekmovanj oračev. V Minutah za kmetijstvo in podeželje je o tem spregovoril dr. Stane Klemenčič in povabil na večerno slavnostno akademijo ob 60. obletnici regijskega tekmovanja oračev Podravja, ter jutrišnje tekmovanje.
60. let tekmovanj v oranju
V Podravju letos praznujejo 60-letnico tekmovanj oračev. V Minutah za kmetijstvo in podeželje je o tem spregovoril dr. Stane Klemenčič in povabil na večerno slavnostno akademijo ob 60. obletnici regijskega tekmovanja oračev Podravja, ter jutrišnje tekmovanje.
VEČ ...|1. 8. 2019
60. let tekmovanj v oranju
V Podravju letos praznujejo 60-letnico tekmovanj oračev. V Minutah za kmetijstvo in podeželje je o tem spregovoril dr. Stane Klemenčič in povabil na večerno slavnostno akademijo ob 60. obletnici regijskega tekmovanja oračev Podravja, ter jutrišnje tekmovanje.
VEČ ...|31. 7. 2019
Kako ugotoviti, ali gre za čebelji rop?
V nedeljski kmetijski oddaji smo gostili čebelarja Milana Megliča, ki je med drugim povedal, da smo v večini Slovenije zdaj že v brezpašnem obdobju, ko lahko v čebelnjakih pride tudi do medsebojnega ropanja medu. In kako prepoznati, da se dogaja rop?
Kako ugotoviti, ali gre za čebelji rop?
V nedeljski kmetijski oddaji smo gostili čebelarja Milana Megliča, ki je med drugim povedal, da smo v večini Slovenije zdaj že v brezpašnem obdobju, ko lahko v čebelnjakih pride tudi do medsebojnega ropanja medu. In kako prepoznati, da se dogaja rop?
Kako ugotoviti, ali gre za čebelji rop?
V nedeljski kmetijski oddaji smo gostili čebelarja Milana Megliča, ki je med drugim povedal, da smo v večini Slovenije zdaj že v brezpašnem obdobju, ko lahko v čebelnjakih pride tudi do medsebojnega ropanja medu. In kako prepoznati, da se dogaja rop?
VEČ ...|31. 7. 2019
Kako ugotoviti, ali gre za čebelji rop?
V nedeljski kmetijski oddaji smo gostili čebelarja Milana Megliča, ki je med drugim povedal, da smo v večini Slovenije zdaj že v brezpašnem obdobju, ko lahko v čebelnjakih pride tudi do medsebojnega ropanja medu. In kako prepoznati, da se dogaja rop?
VEČ ...|30. 7. 2019
Kako doseči pretvorbo kristaliziranega medu v satju?
V nedeljski kmetijski oddaji sem gostil čebelarja Milana Megliča, ki je med drugim povedal, da bo letošnja bera medu med slabšimi v zadnjih letih, povprašal pa sem ga tudi za nasvet, kako naj čebelarji, ki se ukvarjajo s težavami zaradi kristalizacije medu, ta med predelajo v takega, da ga bodo lahko iztočili. Povedal je, da se to veliko lažje izvede v nakladnih panjih.
Kako doseči pretvorbo kristaliziranega medu v satju?
V nedeljski kmetijski oddaji sem gostil čebelarja Milana Megliča, ki je med drugim povedal, da bo letošnja bera medu med slabšimi v zadnjih letih, povprašal pa sem ga tudi za nasvet, kako naj čebelarji, ki se ukvarjajo s težavami zaradi kristalizacije medu, ta med predelajo v takega, da ga bodo lahko iztočili. Povedal je, da se to veliko lažje izvede v nakladnih panjih.
Kako doseči pretvorbo kristaliziranega medu v satju?
V nedeljski kmetijski oddaji sem gostil čebelarja Milana Megliča, ki je med drugim povedal, da bo letošnja bera medu med slabšimi v zadnjih letih, povprašal pa sem ga tudi za nasvet, kako naj čebelarji, ki se ukvarjajo s težavami zaradi kristalizacije medu, ta med predelajo v takega, da ga bodo lahko iztočili. Povedal je, da se to veliko lažje izvede v nakladnih panjih.
VEČ ...|30. 7. 2019
Kako doseči pretvorbo kristaliziranega medu v satju?
V nedeljski kmetijski oddaji sem gostil čebelarja Milana Megliča, ki je med drugim povedal, da bo letošnja bera medu med slabšimi v zadnjih letih, povprašal pa sem ga tudi za nasvet, kako naj čebelarji, ki se ukvarjajo s težavami zaradi kristalizacije medu, ta med predelajo v takega, da ga bodo lahko iztočili. Povedal je, da se to veliko lažje izvede v nakladnih panjih.
VEČ ...|29. 7. 2019
Napovedana je pomoč EU kmetom v bitki s sušo
Evropska komisija pa je minuli teden napovedala pomoč evropskim kmetom v bitki s sušo. Reševanje nastale situacije se bo odvijalo po že po ustaljenih navadah, tako naj bi prizadete kmetije imele prednost pri izplačilih ukrepov kmetijske politike za letošnje leto, prva pa naj bi bila tako v obliki predplačil izplačana že v oktobru.
Napovedana je pomoč EU kmetom v bitki s sušo
Evropska komisija pa je minuli teden napovedala pomoč evropskim kmetom v bitki s sušo. Reševanje nastale situacije se bo odvijalo po že po ustaljenih navadah, tako naj bi prizadete kmetije imele prednost pri izplačilih ukrepov kmetijske politike za letošnje leto, prva pa naj bi bila tako v obliki predplačil izplačana že v oktobru.
Napovedana je pomoč EU kmetom v bitki s sušo
Evropska komisija pa je minuli teden napovedala pomoč evropskim kmetom v bitki s sušo. Reševanje nastale situacije se bo odvijalo po že po ustaljenih navadah, tako naj bi prizadete kmetije imele prednost pri izplačilih ukrepov kmetijske politike za letošnje leto, prva pa naj bi bila tako v obliki predplačil izplačana že v oktobru.
VEČ ...|29. 7. 2019
Napovedana je pomoč EU kmetom v bitki s sušo
Evropska komisija pa je minuli teden napovedala pomoč evropskim kmetom v bitki s sušo. Reševanje nastale situacije se bo odvijalo po že po ustaljenih navadah, tako naj bi prizadete kmetije imele prednost pri izplačilih ukrepov kmetijske politike za letošnje leto, prva pa naj bi bila tako v obliki predplačil izplačana že v oktobru.
VEČ ...|26. 7. 2019
Nekatere posebej uporabne aplikacije
Blaška Božnar, specialistka za razvoj podeželja na Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj je predstavila nekaj računalniških aplikacij, ki kmetom lahko olajšajo delo.
Nekatere posebej uporabne aplikacije
Blaška Božnar, specialistka za razvoj podeželja na Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj je predstavila nekaj računalniških aplikacij, ki kmetom lahko olajšajo delo.
Nekatere posebej uporabne aplikacije
Blaška Božnar, specialistka za razvoj podeželja na Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj je predstavila nekaj računalniških aplikacij, ki kmetom lahko olajšajo delo.
VEČ ...|26. 7. 2019
Nekatere posebej uporabne aplikacije
Blaška Božnar, specialistka za razvoj podeželja na Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj je predstavila nekaj računalniških aplikacij, ki kmetom lahko olajšajo delo.
VEČ ...|25. 7. 2019
Spremebe zakonodaje na področju gradnje ribogojnic
Miha Štular, svetovalec specialist s Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj je spregovoril o spremembah na področju gradnje ribogojnic.
Spremebe zakonodaje na področju gradnje ribogojnic
Miha Štular, svetovalec specialist s Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj je spregovoril o spremembah na področju gradnje ribogojnic.
Spremebe zakonodaje na področju gradnje ribogojnic
Miha Štular, svetovalec specialist s Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj je spregovoril o spremembah na področju gradnje ribogojnic.
VEČ ...|25. 7. 2019
Spremebe zakonodaje na področju gradnje ribogojnic
Miha Štular, svetovalec specialist s Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj je spregovoril o spremembah na področju gradnje ribogojnic.
VEČ ...|24. 7. 2019
Kdaj se odločiti za poletna rez sadnega drevja
Svetovalka Tatjana Grilc s KGZ Kranj je pojasnila zakonitosti biotičnega in kemičnega zatiranja ščavja.
Kdaj se odločiti za poletna rez sadnega drevja
Svetovalka Tatjana Grilc s KGZ Kranj je pojasnila zakonitosti biotičnega in kemičnega zatiranja ščavja.
Kdaj se odločiti za poletna rez sadnega drevja
Svetovalka Tatjana Grilc s KGZ Kranj je pojasnila zakonitosti biotičnega in kemičnega zatiranja ščavja.
VEČ ...|24. 7. 2019
Kdaj se odločiti za poletna rez sadnega drevja
Svetovalka Tatjana Grilc s KGZ Kranj je pojasnila zakonitosti biotičnega in kemičnega zatiranja ščavja.
VEČ ...|23. 7. 2019
Kdaj se odločiti za poletna rez sadnega drevja
Svetovalka Tatjana Grilc s KGZ Kranj je pojasnila, na kaj moramo biti pozorni pri mehanskem zatiranju sčavja, da bomo uspešni.
Kdaj se odločiti za poletna rez sadnega drevja
Svetovalka Tatjana Grilc s KGZ Kranj je pojasnila, na kaj moramo biti pozorni pri mehanskem zatiranju sčavja, da bomo uspešni.
Kdaj se odločiti za poletna rez sadnega drevja
Svetovalka Tatjana Grilc s KGZ Kranj je pojasnila, na kaj moramo biti pozorni pri mehanskem zatiranju sčavja, da bomo uspešni.
VEČ ...|23. 7. 2019
Kdaj se odločiti za poletna rez sadnega drevja
Svetovalka Tatjana Grilc s KGZ Kranj je pojasnila, na kaj moramo biti pozorni pri mehanskem zatiranju sčavja, da bomo uspešni.
VEČ ...|22. 7. 2019
Kdaj se odločiti za poletna rez sadnega drevja
Erika Boltar s KGZ Kranj je pojasnila mehanizme, ki jih pri vzgoji sadnih dreves in odločanju o višini ter kakovosti pridelka lahko uravnavamo s poletno rezjo.
Kdaj se odločiti za poletna rez sadnega drevja
Erika Boltar s KGZ Kranj je pojasnila mehanizme, ki jih pri vzgoji sadnih dreves in odločanju o višini ter kakovosti pridelka lahko uravnavamo s poletno rezjo.
Kdaj se odločiti za poletna rez sadnega drevja
Erika Boltar s KGZ Kranj je pojasnila mehanizme, ki jih pri vzgoji sadnih dreves in odločanju o višini ter kakovosti pridelka lahko uravnavamo s poletno rezjo.
VEČ ...|22. 7. 2019
Kdaj se odločiti za poletna rez sadnega drevja
Erika Boltar s KGZ Kranj je pojasnila mehanizme, ki jih pri vzgoji sadnih dreves in odločanju o višini ter kakovosti pridelka lahko uravnavamo s poletno rezjo.
VEČ ...|18. 7. 2019
Žetev zelišč je v polnem teku
Mag. Nataša Ferant z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je spregovorila o glavnih zakonitostih spravila zelišč.
Žetev zelišč je v polnem teku
Mag. Nataša Ferant z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je spregovorila o glavnih zakonitostih spravila zelišč.
Žetev zelišč je v polnem teku
Mag. Nataša Ferant z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je spregovorila o glavnih zakonitostih spravila zelišč.
VEČ ...|18. 7. 2019
Žetev zelišč je v polnem teku
Mag. Nataša Ferant z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je spregovorila o glavnih zakonitostih spravila zelišč.
VEČ ...|17. 7. 2019
Pridelava zrnatih stročnic v premeni hmeljišč
Dr. Barbara Čeh z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je spregovorila o raziskovalnem projektu, ki išče najbolj optimalno agrotehniko za pridelavo visokega fižola v hmeljiščih v premeni.
Pridelava zrnatih stročnic v premeni hmeljišč
Dr. Barbara Čeh z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je spregovorila o raziskovalnem projektu, ki išče najbolj optimalno agrotehniko za pridelavo visokega fižola v hmeljiščih v premeni.
Pridelava zrnatih stročnic v premeni hmeljišč
Dr. Barbara Čeh z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je spregovorila o raziskovalnem projektu, ki išče najbolj optimalno agrotehniko za pridelavo visokega fižola v hmeljiščih v premeni.
VEČ ...|17. 7. 2019
Pridelava zrnatih stročnic v premeni hmeljišč
Dr. Barbara Čeh z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je spregovorila o raziskovalnem projektu, ki išče najbolj optimalno agrotehniko za pridelavo visokega fižola v hmeljiščih v premeni.
VEČ ...|16. 7. 2019
O plodovi vinski mušici
Alenka Ferlež Rus z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je spregovorila o škodah, ki jih plodova vinska mušica povzroča pridelovalcem sadja in vinogradnikom, ter kako jo zatrati.
O plodovi vinski mušici
Alenka Ferlež Rus z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je spregovorila o škodah, ki jih plodova vinska mušica povzroča pridelovalcem sadja in vinogradnikom, ter kako jo zatrati.
O plodovi vinski mušici
Alenka Ferlež Rus z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je spregovorila o škodah, ki jih plodova vinska mušica povzroča pridelovalcem sadja in vinogradnikom, ter kako jo zatrati.
VEČ ...|16. 7. 2019
O plodovi vinski mušici
Alenka Ferlež Rus z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je spregovorila o škodah, ki jih plodova vinska mušica povzroča pridelovalcem sadja in vinogradnikom, ter kako jo zatrati.
VEČ ...|15. 7. 2019
Zatiranje pelinolistne ambrozije je obvezno
Silvo Žveplan univerzitetni diplomirani inženir kmetijstva z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je spomnil na nujnost zatiranja pelinolistne ambrozije.
Zatiranje pelinolistne ambrozije je obvezno
Silvo Žveplan univerzitetni diplomirani inženir kmetijstva z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je spomnil na nujnost zatiranja pelinolistne ambrozije.
Zatiranje pelinolistne ambrozije je obvezno
Silvo Žveplan univerzitetni diplomirani inženir kmetijstva z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je spomnil na nujnost zatiranja pelinolistne ambrozije.
VEČ ...|15. 7. 2019
Zatiranje pelinolistne ambrozije je obvezno
Silvo Žveplan univerzitetni diplomirani inženir kmetijstva z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je spomnil na nujnost zatiranja pelinolistne ambrozije.
VEČ ...|12. 7. 2019
Vabljeni med prostovoljce za spremljanje suše
Povabili smo med prostovoljce za spremljanje suše in sicer da se priključite projektu DriDanube, ki ga vodi Agencija za okolje.
Vabljeni med prostovoljce za spremljanje suše
Povabili smo med prostovoljce za spremljanje suše in sicer da se priključite projektu DriDanube, ki ga vodi Agencija za okolje.
Vabljeni med prostovoljce za spremljanje suše
Povabili smo med prostovoljce za spremljanje suše in sicer da se priključite projektu DriDanube, ki ga vodi Agencija za okolje.
VEČ ...|12. 7. 2019
Vabljeni med prostovoljce za spremljanje suše
Povabili smo med prostovoljce za spremljanje suše in sicer da se priključite projektu DriDanube, ki ga vodi Agencija za okolje.
VEČ ...|11. 7. 2019
Pomen rednega čiščenja traktorskih hladilnikov
Martin Mavsar, svetovalec specialist s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto pravi, da redno vzdrževanje strojev veliko pripomore k manjšim stroškom pridelave. Veliko goriva lahko prihranimo, če redno čistimo hladilnike motorjev.
Pomen rednega čiščenja traktorskih hladilnikov
Martin Mavsar, svetovalec specialist s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto pravi, da redno vzdrževanje strojev veliko pripomore k manjšim stroškom pridelave. Veliko goriva lahko prihranimo, če redno čistimo hladilnike motorjev.
Pomen rednega čiščenja traktorskih hladilnikov
Martin Mavsar, svetovalec specialist s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto pravi, da redno vzdrževanje strojev veliko pripomore k manjšim stroškom pridelave. Veliko goriva lahko prihranimo, če redno čistimo hladilnike motorjev.
VEČ ...|11. 7. 2019
Pomen rednega čiščenja traktorskih hladilnikov
Martin Mavsar, svetovalec specialist s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto pravi, da redno vzdrževanje strojev veliko pripomore k manjšim stroškom pridelave. Veliko goriva lahko prihranimo, če redno čistimo hladilnike motorjev.
VEČ ...|10. 7. 2019
Kaj pomeni EKO, kaj BIO in kaj Organsko
Dr. Tamara Korosec je spregovorila o zagati, ob kateri se ustavlja veliko potrošnikov, ko na trgovskih policah izbirajo ekološko hrano.
Kaj pomeni EKO, kaj BIO in kaj Organsko
Dr. Tamara Korosec je spregovorila o zagati, ob kateri se ustavlja veliko potrošnikov, ko na trgovskih policah izbirajo ekološko hrano.
Kaj pomeni EKO, kaj BIO in kaj Organsko
Dr. Tamara Korosec je spregovorila o zagati, ob kateri se ustavlja veliko potrošnikov, ko na trgovskih policah izbirajo ekološko hrano.
VEČ ...|10. 7. 2019
Kaj pomeni EKO, kaj BIO in kaj Organsko
Dr. Tamara Korosec je spregovorila o zagati, ob kateri se ustavlja veliko potrošnikov, ko na trgovskih policah izbirajo ekološko hrano.
VEČ ...|9. 7. 2019
Oskrba v toči prizadetih posevkov koruze
Stane Bevc, svetovalec specialist s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto je svetoval o oskrbi njiv koruze, po·kodovane v to·i.
Oskrba v toči prizadetih posevkov koruze
Stane Bevc, svetovalec specialist s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto je svetoval o oskrbi njiv koruze, po·kodovane v to·i.
Oskrba v toči prizadetih posevkov koruze
Stane Bevc, svetovalec specialist s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto je svetoval o oskrbi njiv koruze, po·kodovane v to·i.
VEČ ...|9. 7. 2019
Oskrba v toči prizadetih posevkov koruze
Stane Bevc, svetovalec specialist s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto je svetoval o oskrbi njiv koruze, po·kodovane v to·i.
VEČ ...|8. 7. 2019
Kako zatirati orehovo muho
Iris Škerbot, svetovalka specialistka s KGZ Celje je svetovala o načinih zatiranja orehove muhe.
Kako zatirati orehovo muho
Iris Škerbot, svetovalka specialistka s KGZ Celje je svetovala o načinih zatiranja orehove muhe.
Kako zatirati orehovo muho
Iris Škerbot, svetovalka specialistka s KGZ Celje je svetovala o načinih zatiranja orehove muhe.
VEČ ...|8. 7. 2019
Kako zatirati orehovo muho
Iris Škerbot, svetovalka specialistka s KGZ Celje je svetovala o načinih zatiranja orehove muhe.
VEČ ...|5. 7. 2019
Podlubniki v letu 2019
Mag. Andrej Breznikar z Zavoda za gozdove Slovenije je pojasnil področje gozdno gojitvenih del v gozdovih.
Podlubniki v letu 2019
Mag. Andrej Breznikar z Zavoda za gozdove Slovenije je pojasnil področje gozdno gojitvenih del v gozdovih.
Podlubniki v letu 2019
Mag. Andrej Breznikar z Zavoda za gozdove Slovenije je pojasnil področje gozdno gojitvenih del v gozdovih.
VEČ ...|5. 7. 2019
Podlubniki v letu 2019
Mag. Andrej Breznikar z Zavoda za gozdove Slovenije je pojasnil področje gozdno gojitvenih del v gozdovih.
VEČ ...|4. 7. 2019
Podlubniki v letu 2019
Marija Kolšek z Zavoda za gozdove Slovenije je opozorila na letošnjo situacijo glede podlubnikov v naših gozdovih.
Podlubniki v letu 2019
Marija Kolšek z Zavoda za gozdove Slovenije je opozorila na letošnjo situacijo glede podlubnikov v naših gozdovih.
Podlubniki v letu 2019
Marija Kolšek z Zavoda za gozdove Slovenije je opozorila na letošnjo situacijo glede podlubnikov v naših gozdovih.
VEČ ...|4. 7. 2019
Podlubniki v letu 2019
Marija Kolšek z Zavoda za gozdove Slovenije je opozorila na letošnjo situacijo glede podlubnikov v naših gozdovih.
VEČ ...|3. 7. 2019
Kako in kam prijaviti srečanje z zvermi?
Dr. Matija Stergar z Zavoda za gozdove Slovenije je pripravil nekaj nasvetov, kdaj in kdo mora prijaviti bližnje srečanje z zvermi in kakšen naj bi bil postopek...
Kako in kam prijaviti srečanje z zvermi?
Dr. Matija Stergar z Zavoda za gozdove Slovenije je pripravil nekaj nasvetov, kdaj in kdo mora prijaviti bližnje srečanje z zvermi in kakšen naj bi bil postopek...
Kako in kam prijaviti srečanje z zvermi?
Dr. Matija Stergar z Zavoda za gozdove Slovenije je pripravil nekaj nasvetov, kdaj in kdo mora prijaviti bližnje srečanje z zvermi in kakšen naj bi bil postopek...
VEČ ...|3. 7. 2019
Kako in kam prijaviti srečanje z zvermi?
Dr. Matija Stergar z Zavoda za gozdove Slovenije je pripravil nekaj nasvetov, kdaj in kdo mora prijaviti bližnje srečanje z zvermi in kakšen naj bi bil postopek...
VEČ ...|2. 7. 2019
Nasveti za obnašanje v primeu srečanja z medvedom
Dr. Matija Stergar z Zavoda za gozdove Slovenije je pripravil nekaj nasvetov, kaj storiti, če ob obisku v gozdu opazimo medveda. Kakšne so zapovedi?
Nasveti za obnašanje v primeu srečanja z medvedom
Dr. Matija Stergar z Zavoda za gozdove Slovenije je pripravil nekaj nasvetov, kaj storiti, če ob obisku v gozdu opazimo medveda. Kakšne so zapovedi?
Nasveti za obnašanje v primeu srečanja z medvedom
Dr. Matija Stergar z Zavoda za gozdove Slovenije je pripravil nekaj nasvetov, kaj storiti, če ob obisku v gozdu opazimo medveda. Kakšne so zapovedi?
VEČ ...|2. 7. 2019
Nasveti za obnašanje v primeu srečanja z medvedom
Dr. Matija Stergar z Zavoda za gozdove Slovenije je pripravil nekaj nasvetov, kaj storiti, če ob obisku v gozdu opazimo medveda. Kakšne so zapovedi?
VEČ ...|1. 7. 2019
Nasveti za obnašanje v gozdovih
Dr. Matija Stergar z zavoda za gozdove Slovenije je pripravil nekaj nasvetov za splošno obnašanje pohodnikov v gozdu na področjih pojavljanja medveda.
Nasveti za obnašanje v gozdovih
Dr. Matija Stergar z zavoda za gozdove Slovenije je pripravil nekaj nasvetov za splošno obnašanje pohodnikov v gozdu na področjih pojavljanja medveda.
Nasveti za obnašanje v gozdovih
Dr. Matija Stergar z zavoda za gozdove Slovenije je pripravil nekaj nasvetov za splošno obnašanje pohodnikov v gozdu na področjih pojavljanja medveda.
VEČ ...|1. 7. 2019
Nasveti za obnašanje v gozdovih
Dr. Matija Stergar z zavoda za gozdove Slovenije je pripravil nekaj nasvetov za splošno obnašanje pohodnikov v gozdu na področjih pojavljanja medveda.
VEČ ...|28. 6. 2019
Ste oddali zahtevek za vračilo dela trošarine?
Te dni se izteka zadnji čas za oddajo vloge za vračilo trošarine za goriva, ki se uporabljajo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije. Postopek je enak kot prejšnja leta, novost pa je, da je mogoča oddaja zahtevka tudi po elektronski poti. Mag. Marjan Dolenšek tudi letos opozarja, da je škoda, ker mnogi čakajo na zadnji trenutek, nekateri pa to svojo pravico celo pozabijo uveljaviti
Ste oddali zahtevek za vračilo dela trošarine?
Te dni se izteka zadnji čas za oddajo vloge za vračilo trošarine za goriva, ki se uporabljajo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije. Postopek je enak kot prejšnja leta, novost pa je, da je mogoča oddaja zahtevka tudi po elektronski poti. Mag. Marjan Dolenšek tudi letos opozarja, da je škoda, ker mnogi čakajo na zadnji trenutek, nekateri pa to svojo pravico celo pozabijo uveljaviti
Ste oddali zahtevek za vračilo dela trošarine?
Te dni se izteka zadnji čas za oddajo vloge za vračilo trošarine za goriva, ki se uporabljajo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije. Postopek je enak kot prejšnja leta, novost pa je, da je mogoča oddaja zahtevka tudi po elektronski poti. Mag. Marjan Dolenšek tudi letos opozarja, da je škoda, ker mnogi čakajo na zadnji trenutek, nekateri pa to svojo pravico celo pozabijo uveljaviti
VEČ ...|28. 6. 2019
Ste oddali zahtevek za vračilo dela trošarine?
Te dni se izteka zadnji čas za oddajo vloge za vračilo trošarine za goriva, ki se uporabljajo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije. Postopek je enak kot prejšnja leta, novost pa je, da je mogoča oddaja zahtevka tudi po elektronski poti. Mag. Marjan Dolenšek tudi letos opozarja, da je škoda, ker mnogi čakajo na zadnji trenutek, nekateri pa to svojo pravico celo pozabijo uveljaviti
VEČ ...|27. 6. 2019
Kako prepoznati orehovo muho?
Iris Škerbot, svetovalka specialistka KGZ Celje je pojasnila, kako prepoznati orehovo muho, ki veliko škode povzroča v pridelavi orehovih jedrc.
Kako prepoznati orehovo muho?
Iris Škerbot, svetovalka specialistka KGZ Celje je pojasnila, kako prepoznati orehovo muho, ki veliko škode povzroča v pridelavi orehovih jedrc.
Kako prepoznati orehovo muho?
Iris Škerbot, svetovalka specialistka KGZ Celje je pojasnila, kako prepoznati orehovo muho, ki veliko škode povzroča v pridelavi orehovih jedrc.
VEČ ...|27. 6. 2019
Kako prepoznati orehovo muho?
Iris Škerbot, svetovalka specialistka KGZ Celje je pojasnila, kako prepoznati orehovo muho, ki veliko škode povzroča v pridelavi orehovih jedrc.
VEČ ...|26. 6. 2019
Pomen ukrepov za krepitev rastlin
Letošnje leto je nekaj posebnega. Imeli smo milo neznačilno zimo, ki mnogim rastlinam ni prinesla pravega zimskega počitka, tudi škodljivci so v večji meri preživeli, potem smo imeli tople in dobro namočen april, pa mrzel in namočen maj, in v juniju prvi vročinski val. Vse to vpliva tudi na naše gojene rastline in vrtnine pravi Igor Škerbot, svetovalec specialist s KGZ Celje, in povzroča velike ovire v njihovem razvoju.
Pomen ukrepov za krepitev rastlin
Letošnje leto je nekaj posebnega. Imeli smo milo neznačilno zimo, ki mnogim rastlinam ni prinesla pravega zimskega počitka, tudi škodljivci so v večji meri preživeli, potem smo imeli tople in dobro namočen april, pa mrzel in namočen maj, in v juniju prvi vročinski val. Vse to vpliva tudi na naše gojene rastline in vrtnine pravi Igor Škerbot, svetovalec specialist s KGZ Celje, in povzroča velike ovire v njihovem razvoju.
Pomen ukrepov za krepitev rastlin
Letošnje leto je nekaj posebnega. Imeli smo milo neznačilno zimo, ki mnogim rastlinam ni prinesla pravega zimskega počitka, tudi škodljivci so v večji meri preživeli, potem smo imeli tople in dobro namočen april, pa mrzel in namočen maj, in v juniju prvi vročinski val. Vse to vpliva tudi na naše gojene rastline in vrtnine pravi Igor Škerbot, svetovalec specialist s KGZ Celje, in povzroča velike ovire v njihovem razvoju.
VEČ ...|26. 6. 2019
Pomen ukrepov za krepitev rastlin
Letošnje leto je nekaj posebnega. Imeli smo milo neznačilno zimo, ki mnogim rastlinam ni prinesla pravega zimskega počitka, tudi škodljivci so v večji meri preživeli, potem smo imeli tople in dobro namočen april, pa mrzel in namočen maj, in v juniju prvi vročinski val. Vse to vpliva tudi na naše gojene rastline in vrtnine pravi Igor Škerbot, svetovalec specialist s KGZ Celje, in povzroča velike ovire v njihovem razvoju.
VEČ ...|24. 6. 2019
Pomen izbire plemenjakov za izboljšanje rezultatov prireje mesa
Mitja Zupančič, svetovalec specialist s KGZ Celje je spregovoril o pomenu izbire plemenjakov, za dobre rezultate v ekološki prireji mesa.
Pomen izbire plemenjakov za izboljšanje rezultatov prireje mesa
Mitja Zupančič, svetovalec specialist s KGZ Celje je spregovoril o pomenu izbire plemenjakov, za dobre rezultate v ekološki prireji mesa.
Pomen izbire plemenjakov za izboljšanje rezultatov prireje mesa
Mitja Zupančič, svetovalec specialist s KGZ Celje je spregovoril o pomenu izbire plemenjakov, za dobre rezultate v ekološki prireji mesa.
VEČ ...|24. 6. 2019
Pomen izbire plemenjakov za izboljšanje rezultatov prireje mesa
Mitja Zupančič, svetovalec specialist s KGZ Celje je spregovoril o pomenu izbire plemenjakov, za dobre rezultate v ekološki prireji mesa.
VEČ ...|21. 6. 2019
O cvetnem prahu
Cvetni prah je za čebeljo družino glavni vir pomembnih hranil, kot so proteini, minerali, maščobe in ostale substance. Prisotnost teh sestavin dokazuje, da se cvetni prah lahko uporablja tudi v prehrani ljudi. Čebelarju se priporoča, da ima čebelnjak oz. stojišče v bližini doma, kar mu potem omogoči lažje pobiranje cvetnega prahu in hiter prenos do prostora za skladiščenje. Zaželeno je, da smukanje poteka v okolju, kjer je raznovrstno rastlinje, ki v času cvetenja nudi veliko peloda, pravi Nataša Lilek.
O cvetnem prahu
Cvetni prah je za čebeljo družino glavni vir pomembnih hranil, kot so proteini, minerali, maščobe in ostale substance. Prisotnost teh sestavin dokazuje, da se cvetni prah lahko uporablja tudi v prehrani ljudi. Čebelarju se priporoča, da ima čebelnjak oz. stojišče v bližini doma, kar mu potem omogoči lažje pobiranje cvetnega prahu in hiter prenos do prostora za skladiščenje. Zaželeno je, da smukanje poteka v okolju, kjer je raznovrstno rastlinje, ki v času cvetenja nudi veliko peloda, pravi Nataša Lilek.
O cvetnem prahu
Cvetni prah je za čebeljo družino glavni vir pomembnih hranil, kot so proteini, minerali, maščobe in ostale substance. Prisotnost teh sestavin dokazuje, da se cvetni prah lahko uporablja tudi v prehrani ljudi. Čebelarju se priporoča, da ima čebelnjak oz. stojišče v bližini doma, kar mu potem omogoči lažje pobiranje cvetnega prahu in hiter prenos do prostora za skladiščenje. Zaželeno je, da smukanje poteka v okolju, kjer je raznovrstno rastlinje, ki v času cvetenja nudi veliko peloda, pravi Nataša Lilek.
VEČ ...|21. 6. 2019
O cvetnem prahu
Cvetni prah je za čebeljo družino glavni vir pomembnih hranil, kot so proteini, minerali, maščobe in ostale substance. Prisotnost teh sestavin dokazuje, da se cvetni prah lahko uporablja tudi v prehrani ljudi. Čebelarju se priporoča, da ima čebelnjak oz. stojišče v bližini doma, kar mu potem omogoči lažje pobiranje cvetnega prahu in hiter prenos do prostora za skladiščenje. Zaželeno je, da smukanje poteka v okolju, kjer je raznovrstno rastlinje, ki v času cvetenja nudi veliko peloda, pravi Nataša Lilek.
VEČ ...|19. 6. 2019
Sheme kakovosti na področju čebelarstva
Tudi na področju čebelarstva poznamo sheme kakovosti, ki kažejo na posebnost ali višjo kakovost proizvoda in opredeljujejo posebna merila in zahteve glede značilnosti, postopkov pridelave ali predelave kmetijskih pridelkov ali živil. Na ČZS si prizadevajo, da bi se vanje vključilo čimveč čebelarjev, pravi Nataša Lilek.
Sheme kakovosti na področju čebelarstva
Tudi na področju čebelarstva poznamo sheme kakovosti, ki kažejo na posebnost ali višjo kakovost proizvoda in opredeljujejo posebna merila in zahteve glede značilnosti, postopkov pridelave ali predelave kmetijskih pridelkov ali živil. Na ČZS si prizadevajo, da bi se vanje vključilo čimveč čebelarjev, pravi Nataša Lilek.
Sheme kakovosti na področju čebelarstva
Tudi na področju čebelarstva poznamo sheme kakovosti, ki kažejo na posebnost ali višjo kakovost proizvoda in opredeljujejo posebna merila in zahteve glede značilnosti, postopkov pridelave ali predelave kmetijskih pridelkov ali živil. Na ČZS si prizadevajo, da bi se vanje vključilo čimveč čebelarjev, pravi Nataša Lilek.
VEČ ...|19. 6. 2019
Sheme kakovosti na področju čebelarstva
Tudi na področju čebelarstva poznamo sheme kakovosti, ki kažejo na posebnost ali višjo kakovost proizvoda in opredeljujejo posebna merila in zahteve glede značilnosti, postopkov pridelave ali predelave kmetijskih pridelkov ali živil. Na ČZS si prizadevajo, da bi se vanje vključilo čimveč čebelarjev, pravi Nataša Lilek.
VEČ ...|18. 6. 2019
Nujno je in bo poskrbeti za dobro prehranjenost čebel
Poleg zakasnitve v razvoju čebeljih družin, zaradi pomanjkanja svežega nektarja in cvetnega prahu in zakasnitve v razvoju vegetacije, lahko v preostanku sezone pričakujemo tudi večjo prisotnost varoje v čebeljih družinah. Razmere katerim smo priča namreč dokaj ugodno vplivajo na njen razvoj, saj se zaradi mraza podaljša čas razvoja zalege, zato se iz posamezne celice pokrite zalege izvali vsaj ena varoja več kot bi se smela. Tudi na tem področju priporočamo pazljivost in redno spremljanje prisotnosti varoje v čebeljih družinah, pravi svetovalec specialist ČSS Simon Golob
Nujno je in bo poskrbeti za dobro prehranjenost čebel
Poleg zakasnitve v razvoju čebeljih družin, zaradi pomanjkanja svežega nektarja in cvetnega prahu in zakasnitve v razvoju vegetacije, lahko v preostanku sezone pričakujemo tudi večjo prisotnost varoje v čebeljih družinah. Razmere katerim smo priča namreč dokaj ugodno vplivajo na njen razvoj, saj se zaradi mraza podaljša čas razvoja zalege, zato se iz posamezne celice pokrite zalege izvali vsaj ena varoja več kot bi se smela. Tudi na tem področju priporočamo pazljivost in redno spremljanje prisotnosti varoje v čebeljih družinah, pravi svetovalec specialist ČSS Simon Golob
Nujno je in bo poskrbeti za dobro prehranjenost čebel
Poleg zakasnitve v razvoju čebeljih družin, zaradi pomanjkanja svežega nektarja in cvetnega prahu in zakasnitve v razvoju vegetacije, lahko v preostanku sezone pričakujemo tudi večjo prisotnost varoje v čebeljih družinah. Razmere katerim smo priča namreč dokaj ugodno vplivajo na njen razvoj, saj se zaradi mraza podaljša čas razvoja zalege, zato se iz posamezne celice pokrite zalege izvali vsaj ena varoja več kot bi se smela. Tudi na tem področju priporočamo pazljivost in redno spremljanje prisotnosti varoje v čebeljih družinah, pravi svetovalec specialist ČSS Simon Golob
VEČ ...|18. 6. 2019
Nujno je in bo poskrbeti za dobro prehranjenost čebel
Poleg zakasnitve v razvoju čebeljih družin, zaradi pomanjkanja svežega nektarja in cvetnega prahu in zakasnitve v razvoju vegetacije, lahko v preostanku sezone pričakujemo tudi večjo prisotnost varoje v čebeljih družinah. Razmere katerim smo priča namreč dokaj ugodno vplivajo na njen razvoj, saj se zaradi mraza podaljša čas razvoja zalege, zato se iz posamezne celice pokrite zalege izvali vsaj ena varoja več kot bi se smela. Tudi na tem področju priporočamo pazljivost in redno spremljanje prisotnosti varoje v čebeljih družinah, pravi svetovalec specialist ČSS Simon Golob
VEČ ...|17. 6. 2019
Predelava čebeljih pridelkov
Tanja Magdič iz Čebelarske svetovalne službe pravi, da je za preživetje čebelarjev nujno, da poskušajo del svojega dohodka pridobiti s pomočjo Dopolnilnih dejavnosti, primernih za čebelarstvo.
Predelava čebeljih pridelkov
Tanja Magdič iz Čebelarske svetovalne službe pravi, da je za preživetje čebelarjev nujno, da poskušajo del svojega dohodka pridobiti s pomočjo Dopolnilnih dejavnosti, primernih za čebelarstvo.
Predelava čebeljih pridelkov
Tanja Magdič iz Čebelarske svetovalne službe pravi, da je za preživetje čebelarjev nujno, da poskušajo del svojega dohodka pridobiti s pomočjo Dopolnilnih dejavnosti, primernih za čebelarstvo.
VEČ ...|17. 6. 2019
Predelava čebeljih pridelkov
Tanja Magdič iz Čebelarske svetovalne službe pravi, da je za preživetje čebelarjev nujno, da poskušajo del svojega dohodka pridobiti s pomočjo Dopolnilnih dejavnosti, primernih za čebelarstvo.
VEČ ...|14. 6. 2019
Delovanje rastlinskih biostimulatorjev
Dr. Tamara Korošec s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor je predstavila glavne vrste sredstev za krepitev rastlin.
Delovanje rastlinskih biostimulatorjev
Dr. Tamara Korošec s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor je predstavila glavne vrste sredstev za krepitev rastlin.
Delovanje rastlinskih biostimulatorjev
Dr. Tamara Korošec s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor je predstavila glavne vrste sredstev za krepitev rastlin.
VEČ ...|14. 6. 2019
Delovanje rastlinskih biostimulatorjev
Dr. Tamara Korošec s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor je predstavila glavne vrste sredstev za krepitev rastlin.
VEČ ...|13. 6. 2019
Delovanje rastlinskih biostimulatorjev
Dr. Tamara Korošec s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor je pojasnila pomen in delovanje rastlinskih biostimulatorjev.
Delovanje rastlinskih biostimulatorjev
Dr. Tamara Korošec s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor je pojasnila pomen in delovanje rastlinskih biostimulatorjev.
Delovanje rastlinskih biostimulatorjev
Dr. Tamara Korošec s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor je pojasnila pomen in delovanje rastlinskih biostimulatorjev.
VEČ ...|13. 6. 2019
Delovanje rastlinskih biostimulatorjev
Dr. Tamara Korošec s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor je pojasnila pomen in delovanje rastlinskih biostimulatorjev.
VEČ ...|12. 6. 2019
Miša Pušenjak: Zastirke na vrtovih
Miša Pušenjak: Zastirke na vrtovih
VEČ ...|12. 6. 2019
VEČ ...|11. 6. 2019
Vinska trta hiti z razvojem
O delih v vinogradu je svetoval Roman Štabuc, specialist s KGZ Maribor.
Vinska trta hiti z razvojem
O delih v vinogradu je svetoval Roman Štabuc, specialist s KGZ Maribor.
Vinska trta hiti z razvojem
O delih v vinogradu je svetoval Roman Štabuc, specialist s KGZ Maribor.
VEČ ...|11. 6. 2019
Vinska trta hiti z razvojem
O delih v vinogradu je svetoval Roman Štabuc, specialist s KGZ Maribor.
Vsako delavniško jutro ob 8.50 nekaj minut namenimo nasvetom za pridelavo dobre in zdrave domače hrane ter razvoj podeželja. Rubriko pripravljamo v sodelovanju s kmetijskimi svetovalkami in svetovalci ter drugimi strokovnjaki tega področja.
Priporočamo
|
Aktualno
Za življenje
VEČ ...|24. 8. 2019
Odnos do narave
Ste vedeli, da plavajoči otok plastičnih odpadkov v Tihem oceanu, ki se nahaja med Havaji in Kalifornijo že presega trikratno velikost Francije, saj meri že več kot milijon in pol kvadratnih kilometrov. Otok smeti bi tako prekril kar 75 Slovenij. Zato bomo z zaporniškim duhovnikom Robertom Friškovcem razmišljali o našem odnosu do narave in konkretno predlagali, kaj lahko mi, kot posamezniki storimo. O vsem tem v tokratni oddaj Za življenje.
Spoznanje več, predsodek manj
VEČ ...|19. 8. 2019
Pogovor z vrhovno sodnico Barbaro Zobec in vrhovnim sodnikom Janom Zobcem
V oddaji smo se z vrhovno sodnico Barbaro Zobec in vrhovnim sodnikom Janom Zobcem pogovarjali o meji med tremi vejami oblasti ter o spoštovanju odločitev ustavnega sodišča.
Globine
VEČ ...|13. 8. 2019
Moralni teolog Gabriel Kavčič o zlu
Vsi vemo, da v našem svetu »nekaj ne štima«, da bi naš svet lahko bil boljši, kot je. To pred nas postavlja vprašanje zla, slabega v svetu. In hkrati nas sprašuje, kako še lahko verujemo v dobrega, vsemogočnega Boga. O zlu kot fenomenu, o njegovih vrstah in o tem, kakšen odgovor nanj daje krščanstvo, bomo govorili v tokratni oddaji Globine.
Pogovor o
VEČ ...|21. 8. 2019
Prof. Marta Zabret in prof. Anton Meden: vloga staršev, šolski stres, računalniške igrice.
Pogovor o smo tokrat namenili začetku šolskega leta. Če imate osnovnošolca ali šolarja najstnika, otroka ali vnuka, prisluhnite profesorjema Marti Zabret in doktorju Antonu Medenu. Spregovorila sta o pomenu strukture v dnevu, o tem, kaj storiti s telefonom in računalnikom, o skrbi za otroke, če sta starša ločena, vlogi starih staršev, stresu, izsledkih raziskav med slovenskim šolarji, matematiki in postopnem prenosu odgovornosti zase na otroka.
Moja zgodba
VEČ ...|18. 8. 2019
Temna stran mesec II 20 let kasneje - Ivo Jevnikar, Janez Suhadolc
V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Ivu Jevnikarju in Janezu Suhadolcu.
Utrip Cerkve v Sloveniji
VEČ ...|25. 8. 2019
Pogovor s Simon Potnikom
Praznovanje 100. obletnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in blagoslov novega stiškega opata. Poleg tega ste v tokratni oddaji prisluhnili predstavitvi programov za duhovno izpopolnjevanje na Teološki fakulteti.
Duhovni nagovor
VEČ ...|25. 8. 2019
21. nedelja med letom
Nagovor je pripravil murskosoboški škof Peter Štumpf.
Za nasmeh
VEČ ...|25. 8. 2019
Resnica je jed, ki nikomur ne tekne, zato jo servirajte s humorjem.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič