Mali misijonski nagovor je pripravil glavni tajnik Nadškofije Maribor Jure Sojč, in sicer je razmišljal pod naslovom Hoditi proti cilju. Naglaša, da kristjani nismo vagabundi, ampak popotniki s ciljem.
Mali misijonski nagovor je pripravil glavni tajnik Nadškofije Maribor Jure Sojč, in sicer je razmišljal pod naslovom Hoditi proti cilju. Naglaša, da kristjani nismo vagabundi, ampak popotniki s ciljem.
Radijski misijon 2022
Gostje pogovornega večera so bili: škof Maksimiljan Matjaž, Silvester Gaberšček in s. Anja Kastelic.
Radijski misijon 2022
Gostje pogovornega večera so bili: škof Maksimiljan Matjaž, Silvester Gaberšček in s. Anja Kastelic.
Radijski misijon 2022
V mislih sem preletel mnoge trenutke v življenju, v katerih se me je ta – Božja – LJUBEZEN močno dotaknila, še posebno v obdobju odraščanja, korenito posegla v moje življenje in ga v marsičem spremenila, v vseh nadaljnjih letih pa zvesto spremljala v različnih okoliščinah in življenjskih izzivih. Morda se včasih premalo zavedam, da mi je bil mnogokrat podarjen velik in enkraten dar spoznanja in doživetja polnosti Božje LJUBEZNI, na katerega nisem vedno ustrezno, z ljubeznijo odgovoril.
Radijski misijon 2022
V mislih sem preletel mnoge trenutke v življenju, v katerih se me je ta – Božja – LJUBEZEN močno dotaknila, še posebno v obdobju odraščanja, korenito posegla v moje življenje in ga v marsičem spremenila, v vseh nadaljnjih letih pa zvesto spremljala v različnih okoliščinah in življenjskih izzivih. Morda se včasih premalo zavedam, da mi je bil mnogokrat podarjen velik in enkraten dar spoznanja in doživetja polnosti Božje LJUBEZNI, na katerega nisem vedno ustrezno, z ljubeznijo odgovoril.
Radijski misijon 2022
Osrednji misijonski pogovor zadnjega dne 17. radijskega misijona je imel celjski škof Maksimiljan Matjaž, ki je razmišljal ob naslovu »Največja pa je ljubezen.«
Radijski misijon 2022
Osrednji misijonski pogovor zadnjega dne 17. radijskega misijona je imel celjski škof Maksimiljan Matjaž, ki je razmišljal ob naslovu »Največja pa je ljubezen.«
Radijski misijon 2022
V Misijonskem večernem pogovoru smo se o poteh do Boga in soljudi ter Cerkvi 3. tisočletja pogovarjali z duhovnikoma Slavkom Rebcem in Mitjo Markovičem ter publicistom in diplomatom Leonom Marcem.
Radijski misijon 2022
V Misijonskem večernem pogovoru smo se o poteh do Boga in soljudi ter Cerkvi 3. tisočletja pogovarjali z duhovnikoma Slavkom Rebcem in Mitjo Markovičem ter publicistom in diplomatom Leonom Marcem.
Radijski misijon 2022
Nagovor je pripravil Mitja Markovič, župnik v Šentjurju pri Celju. Naslonil se je na tri izhodišča: Kaj o tem pravi Jezus, kaj je zapisano v Svetem Pismu in kakšno Cerkev si nenazadnje želi sam?
Radijski misijon 2022
Nagovor je pripravil Mitja Markovič, župnik v Šentjurju pri Celju. Naslonil se je na tri izhodišča: Kaj o tem pravi Jezus, kaj je zapisano v Svetem Pismu in kakšno Cerkev si nenazadnje želi sam?
Radijski misijon 2022
Msgr. Slavko Rebec pravi, da je Cerkev tretjega tisočletja že zdaj tu, gradimo jo mi. Cerkev je takšna, kot jo živimo in jo bomo živeli.
Radijski misijon 2022
Msgr. Slavko Rebec pravi, da je Cerkev tretjega tisočletja že zdaj tu, gradimo jo mi. Cerkev je takšna, kot jo živimo in jo bomo živeli.
Radijski misijon 2022
V šestem dnevu radijskega misijona smo razmišljali o Cerkvi tretjega tisočletja. Kakšna bo? Kako smo vpeti v njeno tvorbo, tudi ob vabilu sinodalnega procesa? Smo pripravljeni prevzeti del svoje odgovornosti in Cerkev prihodnosti dejavno so-oblikovati? Kakšna je Cerkev Jezusa Kristusa?
V misijonski Svetovalnici je bil z nami družinski in zakonski terapevt dr. Drago Jerebic, strokovni vodja Družinskega inštituta Bližina.
Radijski misijon 2022
V šestem dnevu radijskega misijona smo razmišljali o Cerkvi tretjega tisočletja. Kakšna bo? Kako smo vpeti v njeno tvorbo, tudi ob vabilu sinodalnega procesa? Smo pripravljeni prevzeti del svoje odgovornosti in Cerkev prihodnosti dejavno so-oblikovati? Kakšna je Cerkev Jezusa Kristusa?
V misijonski Svetovalnici je bil z nami družinski in zakonski terapevt dr. Drago Jerebic, strokovni vodja Družinskega inštituta Bližina.
Radijski misijon 2022
O idealnem občestvu, o naših motivih in koreninah v skupnosti, o Gospodu, ki jih gradi, o spodbujanju duhovnih poklicev, o cerkvici z obzidjem in še marsičem so razmišljali članica in katehistinja v dveh župnijah Katarina Zupančič; aktivna članica svoje župnijske skupnosti, skavtinja in pevka zasedbe Alfa in Omega Ana Ahačevčič ter župnik združene župnije Most na Soči Tomaž Kete.
Radijski misijon 2022
O idealnem občestvu, o naših motivih in koreninah v skupnosti, o Gospodu, ki jih gradi, o spodbujanju duhovnih poklicev, o cerkvici z obzidjem in še marsičem so razmišljali članica in katehistinja v dveh župnijah Katarina Zupančič; aktivna članica svoje župnijske skupnosti, skavtinja in pevka zasedbe Alfa in Omega Ana Ahačevčič ter župnik združene župnije Most na Soči Tomaž Kete.
Radijski misijon 2022
Hodimo skupaj
Letošnji 17. Radijski misijon nosi naslov »Hodimo skupaj.« V času od tihe do cvetne nedelje bodo razmišljanja ubrana v znamenju sinode, h kateri nas je lani jeseni povabil papež Frančišek in nas povabil k skupni hoji. Kakšna naj bo torej Cerkev tretjega tisočletja?
Pogovor o
Imamo pravico nastopati v javnosti? Ali svoboda izražanja velja tudi za kristjane? Kako odgovarjati, ko gre za temeljna vprašanja človekovega dostojanstva, družine, socialne pravičnosti... Kaj pomeni trditev, Cerkev ločena od države? Je odvzem statusa splošno koristne organizacije verskim skupnostim protiustaven? Zakaj vodstvo Cerkve lahko upravičeno spregovori o težavah v zdravstvu? Kaj lahko pove pred volitvami in kako naj se kristjani odločamo na njih? Na ta in še nekatera vprašanja je odgovarjal nadškof Anton Stres, dolgoletni predsednik Komisije pravičnost in mir.
Naš gost
V tokratnem sobotnem popoldnevu ste spoznali vrhunsko gledališko in filmsko igralko Natašo Barbaro Gračner. Morda se je spomnite iz Pevčevega filma Carmen, morda kot strogo ravnateljico v Bičkovem filmu Razredni sovražnik; ljubitelje gledališča je zagotovo presunila v vlogi Medeje, v teh dneh jo lahko vidite v predstavi Zdravnica v ljubljanski Drami. Nataša Barbara Gračner je odigrala več kot dvesto gledaliških, filmskih, televizijskih in radijskih vlog, ki so brez izjeme poglobljene karakterne študije dramskih likov. Za svoje delo je bilo večkrat nagrajena; nazadnje je lani junija prejela Borštnikov prstan, ki je najbolj prestižna slovenska nagrada za igralske dosežke. Kaj jo je potegnilo v svet gledališča, s čim jo očara še danes, kako je delati z mladimi na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo – o vsem tem in še marsičem v oddaji Naš gost.
Svetovalnica
V času jutranje Svetovalnice so bile na sporedu Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček.
Sol in luč
Ljudje si postavljamo različne cilje, toda mnogih zaradi različnih ovir ne bomo mogli nikoli uresničiti. Gre za »vrzel resničnosti,« boleč razkorak med želeno in dejansko resničnostjo. Večja kot je, več bolečine prinaša. Cilji torej niso vedno uresničljivi, vrednote pa, zato so neizčrpen vir moči. Misel je iz knjige z naslovom Past sreče iz katere smo prebrali nekaj odlomkov. Napisal jo je dr. Russ Harris, izšla pa je pri založbi Učila.
Naš pogled
V Našem pogledu se je sodelavka Maja Morela Čuk ozrla na dobro leto v katerem je prevzela vodenje Sobotne iskrice in na vse priložnosti, ki ji je ta oddaja ponudila vključno s sodelovanjem pri organizaciji letošnje Pustne Sobotne iskrice.
Spoznanje več, predsodek manj
V tokratni oddaji je bil z nami dr. Žiga Turk, profesor in kritični opazovalec dogajanja v družbi. Sam opaža, kako smo lahka tarča zaplinjanja resničnosti, v oddaji je postregel s konkretnimi primeri. Kako v tej luči spremljati predvolilno kampanjo, kako slediti medijskim objavam in objavam na družbenih omrežjih, kakšna je naša odgovornost kot volivca in kakšna odgovornost politike?
Kulturni utrinki
Povabili smo vas na odprtje razstave ob 75 letnici študija na Pedagoški fakulteti, ki jo bodo odprli v Zavodu sv. Stanislava. Prav tako smo predstavili kaj pripravljajo v Narodni Galeriji na slovenski kulturni praznik! Zadnji del oddaje pa je bil posvečen pesniku, pisatelju in prevajalcu Miroslavu Košuti, ki je umrl 2. februarja.
Komentar Domovina.je
Formalno sicer še ne, dejansko pa smo že dolgo v predvolilni tekmi. Vsaj od odločitev o božičnici in podaljšanju vinjet naprej … Volitve so instrument demokracije, ko lahko državljani izberejo in odločijo, kdo jih bo zastopal v parlamentu. Predvideva se, da so državljani pred tem dobro informirani ter svoje predstavnike izbirajo na podlagi razmisleka o programih političnih strank, o kompetentnosti kandidatov, o preteklih (ne)izpolnjenih obljubah ter o (ne)realnosti obljub, ki so dane v predvolilni tekmi.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalko je zanimalo, kako se vložijo sveža jajca: v sladni vodi ali v kisli vodi. Sestra Nikolina je povedala, da so jih nekoč vlagal v apno, zdaj se to ne dela več. Do tri mesece se lahko hranijo v hladilniku. Sama kartone z jajci da v polivinilasto vrečko in ji ostanejo sveža. Je pa treba vsa jajca predhodno pretrkati in preveriti, da so cela. Glede vlaganja v kis ali slano vodo izkušnje nima, je pa poslušalki svetovala naj poskusi z majhno količino jajc. Oglasila se je poslušalka in napisala, da je njena mama sredi prejšnjega stoletja jajca vlagala v sol - bila pa je poklicna kuharica. Po oddaji se je oglasila poslušalka in poslala recept za vložena jajčka, ki ga ji je posredovala sorodnica Mateja Sečnik, ki je bila kmetica leta 2025. Jajca kuhaš malo več časa in jih olupiš, skuhaš 2 dela kisa in en del vode sol in malo sladkorja, daš v kozarce in zaliješ nato dodaš še malo celega popra in lovor in to shranjujemo na hladnem. Poslušalka še sporoča, da je taka tako vložena jajca že jedla, da so odlična. Še najbolj pašejo k narezkom, ker so nekoliko bolj kiselkasta.
Življenje išče pot
Tik pred slovenskim kulturnim praznikom je upokojena profesorica slovenščine in primerjalne književnosti Jana Ozimek predstavila moč branja, vpliv na možgane in dušo. Podala je primer, kako povsem iskreno govoriti z dijaki o ljubezni s pomočjo literarnih likov, ki si skozi branje in spoznavanje literarnih likov krepijo in urejajo svoj notranji čustveni svet.