Kuhajmo s sestro Nikolino
Zelo aktualne v tem času so razne mineštre, razne juhe, ker nas tudi pogrejejo. Če jih skuhamo večjo količino, se okusi čez noč še bolj povežejo in dopolnijo. To so lahko: ričet ali jota (s kislim zeljem ali kislo repo). Sestra Nikolina je več povedala o kremni fižolovi juhi. Pripravila jo je iz kuhanega fižola, ki je ostal od prejšnjih dni. Fižol je dobro pripraviti prej, dovolj zgodaj ga moramo namočiti, da se bo prej skuhal. Kuhanega zmiksamo in ohladimo. Nato je praženi čebuli dodala narezan krompir, korenček in zeleno (gomolji zelene so zelo okusni, dobro pomnožijo jed in dodajo k aromi). Lahko dodamo še malo stisnjenega česna in kakšna žlica paradižnikove mezge. Če je juha preveč redka, jo zgostimo s kosmiči, vedno pa jo lahko izboljšamo z žlico kisle smetane. Poslušalec je vprašal, ali je krompir v joti naslednji dan še užiten, ali bi ga moral pobrati ven. Sestra Nikolina je povedala, da če je bila jota sveže skuhana, ni nobenih težav.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Zelo aktualne v tem času so razne mineštre, razne juhe, ker nas tudi pogrejejo. Če jih skuhamo večjo količino, se okusi čez noč še bolj povežejo in dopolnijo. To so lahko: ričet ali jota (s kislim zeljem ali kislo repo). Sestra Nikolina je več povedala o kremni fižolovi juhi. Pripravila jo je iz kuhanega fižola, ki je ostal od prejšnjih dni. Fižol je dobro pripraviti prej, dovolj zgodaj ga moramo namočiti, da se bo prej skuhal. Kuhanega zmiksamo in ohladimo. Nato je praženi čebuli dodala narezan krompir, korenček in zeleno (gomolji zelene so zelo okusni, dobro pomnožijo jed in dodajo k aromi). Lahko dodamo še malo stisnjenega česna in kakšna žlica paradižnikove mezge. Če je juha preveč redka, jo zgostimo s kosmiči, vedno pa jo lahko izboljšamo z žlico kisle smetane. Poslušalec je vprašal, ali je krompir v joti naslednji dan še užiten, ali bi ga moral pobrati ven. Sestra Nikolina je povedala, da če je bila jota sveže skuhana, ni nobenih težav.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poklicala je poslušalka, ki jo je zanimalo, zakaj testo za pico pri valjanju skoči nazaj oziroma skupaj - je pretrdo ali premalo vzhajano. Sestra Nikolina pravi, da pazimo, da je testo prijetno mehko in nato dobro vzhajano. Nato ga razvaljamo. Pekač pa namažemo bodisi z maslom ali pa z mastjo - z gosto, trdo maščobo, ne z oljem. Testo potisnemo do roba pekača in ne bo drselo skupaj. Lahko se peče tudi na peki papirju.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poklicala je poslušalka, ki jo je zanimalo, zakaj testo za pico pri valjanju skoči nazaj oziroma skupaj - je pretrdo ali premalo vzhajano. Sestra Nikolina pravi, da pazimo, da je testo prijetno mehko in nato dobro vzhajano. Nato ga razvaljamo. Pekač pa namažemo bodisi z maslom ali pa z mastjo - z gosto, trdo maščobo, ne z oljem. Testo potisnemo do roba pekača in ne bo drselo skupaj. Lahko se peče tudi na peki papirju.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Dotaknili smo se tudi shranjevanja orehov in pritrdili poslušalki, pri kateri doma orehe operejo, posušijo in jih nato shranijo v skrinji. Zelo dobro je, pravi sestra Nikolina, če jih vakuumsko pakirajo. Taki orehi so povsem drugega okusa.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Dotaknili smo se tudi shranjevanja orehov in pritrdili poslušalki, pri kateri doma orehe operejo, posušijo in jih nato shranijo v skrinji. Zelo dobro je, pravi sestra Nikolina, če jih vakuumsko pakirajo. Taki orehi so povsem drugega okusa.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je prosila za nasvet za dobra goveja lička, druga pa to, kako narediti dobre goveje zrezke v omaki. Sestra Nikolina je odgovorila, da je dobro, da se meso pravočasno marinira: da jih začinimo s soljo, poprom, lahko malo česna in olivno olje. Naslednji dan meso opečemo na vročem olju, da dobijo barvo, da meso zakrkne meso. Ko so eni pečeni, jih odlagamo na krožnik in opečemo druge. Na preostanku maščobe damo fino sesekljano čebulo in še fino sesekljano papriko. Pražimo eno minuto, nato pa zalijemo z vrelo vodo ali kakšno zajemalko vrele juhe ali krompirjeve vode. Nato v posodo vložimo meso, da se kosi naslanjajo drug na drugega. V omako damo še žlico ali dve kisle smetane, malo gorčice, žlico do dve paradižnikove mezge. Lahko dodamo še malo gobove juhe iz vrečke in zgostimo z žlico pirine ali polnozrnate pirine moke. Počakamo, da se škrob pokuha.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je prosila za nasvet za dobra goveja lička, druga pa to, kako narediti dobre goveje zrezke v omaki. Sestra Nikolina je odgovorila, da je dobro, da se meso pravočasno marinira: da jih začinimo s soljo, poprom, lahko malo česna in olivno olje. Naslednji dan meso opečemo na vročem olju, da dobijo barvo, da meso zakrkne meso. Ko so eni pečeni, jih odlagamo na krožnik in opečemo druge. Na preostanku maščobe damo fino sesekljano čebulo in še fino sesekljano papriko. Pražimo eno minuto, nato pa zalijemo z vrelo vodo ali kakšno zajemalko vrele juhe ali krompirjeve vode. Nato v posodo vložimo meso, da se kosi naslanjajo drug na drugega. V omako damo še žlico ali dve kisle smetane, malo gorčice, žlico do dve paradižnikove mezge. Lahko dodamo še malo gobove juhe iz vrečke in zgostimo z žlico pirine ali polnozrnate pirine moke. Počakamo, da se škrob pokuha.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je prosila za nasvet za pripravo čokoladne potice. Sestra Nikolina je povedala, da naj pripravi ustrezno testo iz 1 kg moke. Malo bolj kompaktno naj bo, doda tudi malo več kvasa. Za nadev pa potrebuje: ¼ l mleka, 25 dag masla, 18 dag sladkorja. To zavre, nato pa zakuha 30 dag moke, doda 20 dag čokolade, da se raztopi kakor puding. To ohladi do mlačnega in potem namaže na razvaljano testo.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je prosila za nasvet za pripravo čokoladne potice. Sestra Nikolina je povedala, da naj pripravi ustrezno testo iz 1 kg moke. Malo bolj kompaktno naj bo, doda tudi malo več kvasa. Za nadev pa potrebuje: ¼ l mleka, 25 dag masla, 18 dag sladkorja. To zavre, nato pa zakuha 30 dag moke, doda 20 dag čokolade, da se raztopi kakor puding. To ohladi do mlačnega in potem namaže na razvaljano testo.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je prosila za recept za brezglutensko potratno potico. Sestra Nikolina je povedala, da za testo potrebujemo: ½ kg brezglutenske moke, 1,5 dag kvasa, 2 rumenjaka, 5 dag masla, vanilin sladkor, ½ l mleka, limonino lupino. Ko testo vzhaja, si pripravimo srednje gost orehov nadev. Potrebujemo: 40 dag orehov, 15 do 20 dag sladkorja, 1 rumenjak, sneg iz 2 beljakov (ki ostanejo od testa), malo cimeta, klinčke, nožev vrh prave suhe kave, limonino lupino, kakšno žlico ruma, malo mleka, da nadev poparimo ali ga skuhamo v mleku, 10 dag masla. Naredimo še rumen biskvit pa makov in skutin nadev, pravi sestra Nikolina. Testo razvaljamo in na prvo plast položimo nadev. V tem ritmu nadaljujemo. Na vrhu zagrnemo s testom.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je prosila za recept za brezglutensko potratno potico. Sestra Nikolina je povedala, da za testo potrebujemo: ½ kg brezglutenske moke, 1,5 dag kvasa, 2 rumenjaka, 5 dag masla, vanilin sladkor, ½ l mleka, limonino lupino. Ko testo vzhaja, si pripravimo srednje gost orehov nadev. Potrebujemo: 40 dag orehov, 15 do 20 dag sladkorja, 1 rumenjak, sneg iz 2 beljakov (ki ostanejo od testa), malo cimeta, klinčke, nožev vrh prave suhe kave, limonino lupino, kakšno žlico ruma, malo mleka, da nadev poparimo ali ga skuhamo v mleku, 10 dag masla. Naredimo še rumen biskvit pa makov in skutin nadev, pravi sestra Nikolina. Testo razvaljamo in na prvo plast položimo nadev. V tem ritmu nadaljujemo. Na vrhu zagrnemo s testom.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poklicala je poslušalka, ki bi rada naredila rozinovo potico. Sestra Nikolina ji je sicer predlagala, naj razvaljano testo tanko namaže z nežnim lešnikovim ali orehovim nadevom, nato pa potrese rozine, ki jih namoči v rumu. Lahko pa se testo namaže samo z gosto kuhano smetano ali kislo smetano.
Ustavili smo se še pri makovem nadevu. Mak mora biti zmlet. Najprej zavremo mleko, dodamo maščobo (maslo ali margarino), sladkor in nato mak. Kuhamo tako dolgo, da se rahlo zgosti. Za 3 dl maka potrebujemo 1,5-2 dl mleka. Nadev bo bolj mehak, če bomo naredili sneg. K makovem nadevu je dobro še pridat piškotne drobtine, da te posrkajo vlago in pa domačo marmelado, ki naredi prijeten okus.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poklicala je poslušalka, ki bi rada naredila rozinovo potico. Sestra Nikolina ji je sicer predlagala, naj razvaljano testo tanko namaže z nežnim lešnikovim ali orehovim nadevom, nato pa potrese rozine, ki jih namoči v rumu. Lahko pa se testo namaže samo z gosto kuhano smetano ali kislo smetano.
Ustavili smo se še pri makovem nadevu. Mak mora biti zmlet. Najprej zavremo mleko, dodamo maščobo (maslo ali margarino), sladkor in nato mak. Kuhamo tako dolgo, da se rahlo zgosti. Za 3 dl maka potrebujemo 1,5-2 dl mleka. Nadev bo bolj mehak, če bomo naredili sneg. K makovem nadevu je dobro še pridat piškotne drobtine, da te posrkajo vlago in pa domačo marmelado, ki naredi prijeten okus.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Marsikaj za praznike že lahko naredimo v teh dneh, naredimo načrt in kupimo stvari. Sestra Nikolina pravi, da v teh dneh lahko že spečemo piškote ali kaj lahkega za božič. Konec tega tedna se že lahko lotimo potice. Zavita namreč lahko počaka na hladnem nekaj dni. Najbolj klasična je orehova potica, lahko pa jo za spremembo naredimo s kakšnim drugim nadevom: makovim, lešnikovim, kokosovim ali samo z rozinami. Dobra je tudi potratna ali staronemška potica. Tu je še hladna potica. Prav bo prišla tudi sadna potica. Skupaj narežemo več vrst suhega sadja: slive, marelice, brusnice, rozine, posebej pa dodamo lešnike, orehe, mandlje. Vzhajano testo ločimo na polovico, v eno zamešamo suho sadje in oreščke ter dobro pregnetemo in oblikujemo štručke. Prvo polovico razvaljamo in nanjo nalagamo štručke. Skupa zavijemo in dajemo v namazane modele. Pustimo vzhajati uro in pol in nato pečemo eno dobro uro. Pečeno pokrijemo s prtičem in s folijo ter počakamo, da se ohladi.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Marsikaj za praznike že lahko naredimo v teh dneh, naredimo načrt in kupimo stvari. Sestra Nikolina pravi, da v teh dneh lahko že spečemo piškote ali kaj lahkega za božič. Konec tega tedna se že lahko lotimo potice. Zavita namreč lahko počaka na hladnem nekaj dni. Najbolj klasična je orehova potica, lahko pa jo za spremembo naredimo s kakšnim drugim nadevom: makovim, lešnikovim, kokosovim ali samo z rozinami. Dobra je tudi potratna ali staronemška potica. Tu je še hladna potica. Prav bo prišla tudi sadna potica. Skupaj narežemo več vrst suhega sadja: slive, marelice, brusnice, rozine, posebej pa dodamo lešnike, orehe, mandlje. Vzhajano testo ločimo na polovico, v eno zamešamo suho sadje in oreščke ter dobro pregnetemo in oblikujemo štručke. Prvo polovico razvaljamo in nanjo nalagamo štručke. Skupa zavijemo in dajemo v namazane modele. Pustimo vzhajati uro in pol in nato pečemo eno dobro uro. Pečeno pokrijemo s prtičem in s folijo ter počakamo, da se ohladi.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Prisluhnite odgovorom sestre Nikoline na vaša kuharska vprašanja. Z njo sodelujemo že od leta 2006. Sedem let je pripravljala oddaje in rubrike z recepti, nato pa sodelovala v naših kontaktnih oddajah, od leta 2017 sodeluje v oddaji Svetovalnica. Sestra Nikolina Rop je Šolska sestra svetega Frančiška Kristusa Kralja, ki je pri založbi Družina izdala več kuharskih knjig, vodila je kuharske tečaje v Repnjah pri Vodicah in na Brezjah. Arhiv minulih oddaj in rubrik: http://oddaje.ognjisce.si/kuhajmo/
Komentar tedna
Vsem nam želim, da bi si v novem letu znali vzeti čas za občutenje hvaležnosti, za razločevanje in za razmislek o tem, kateri so tisti pravi zavesljaji, ki jih je potrebno narediti. Da ne bi zgolj ponavljali vzorcev, ki so pred 20 leti delovali, danes pa morda ne več. In da bi znali Jezusa povabiti medse ter mu pustiti, da ustavi močne nasprotne vetrove v naših zasebnih in v našem skupnem jezeru.
Komentar je pripravil Matej Cepin, direktor Socialne akademije.
Slovencem po svetu in domovini
V dunajskem parlamentu so minuli teden odprli razstavo o narodnih skupnostih v Avstriji. Postavljena je ob letošnji 50. obletnici sprejetja zakona o narodnih manjšinah. V naši severni sosedi živi šest narodnih skupnosti, slovenska živi v zveznih deželah Koroška in Štajerska. Poslanka in manjšinska govornica zelenih Olga Voglauer je za slovenski spored ORF podčrtala pomen vidnosti manjšin in napovedala pripravo sodobne zakonodaje na tem področju. Tudi član sosveta za slovensko narodno skupnost pri Uradu zveznega kanclerja Bernard Sadovnik vidi odprtje razstave o avtohtonih manjšinah kot pomemben korak k vidnosti manjšin, v jubilejnem letu Zakona o narodnih skupnostih da morajo slediti konkretni koraki k prenovi zakona. Razstava obravnava različne teme, od jezika in izobraževanja v manjšinah prek kulture in pravic do skupne zgodovine. V centru za obiskovalce bo na ogled do konca leta. Avstrijski parlament letno obišče okoli 500.000 ljudi.
Spoznanje več, predsodek manj
Pred nami je vse bolj razgreto politično dogajanje. Stranke stopnjujejo boj za glasove volivk in volivcev, v ospredje pa prihajajo ključne teme volilne kampanje. O njih so v oddaji Spoznanje več, predsodek manj razpravljali urednik Večera Matija Stepišnik, novinar portala Zanima.me Peter Merše in politični komentator Miran Videtič.
Naš pogled
Naši škofje se v teh dneh mudijo na uradnem obisku v Vatikanu, ki ga opravijo vsakih nekaj let. Lahko bi rekli, da gre za pretok življenja iz neke lokalne Cerkve v vesoljno Cerkev. Kot so poudarili pred odhodom, si želijo predvsem poglobiti edinost s papežem in med njimi.
Duhovna misel
Ponižnost je Frančišek imenoval sveta in dodal, da zmede napuh. Sveti Pavel v pismu Kološanom imenuje Božje izvoljence tiste, ki se oblačijo v »usmiljenje, dobrotljivost, ponižnost, krotkost in potrpežljivost.«
Zgodbe za otroke
Dan po božiču, na god sv. Štefana, se kralju Venčeslavu utrne zanimiva, plemenita ideja. Mu bo uspelo potovati skozi snežni metež in presenetiti ubogega kmeta? Prisluhnite!
Adventna spodbuda
Še zadnjič smo odprli Adventni koledar Misijonskega središča Slovenje. Za božični dan je bila v njem zgodba, ki jo je napisalo dekle iz Albanije, poslala pa misijonarka s. Vida Gerkman.
Otok
Kaj v nas odloča, koliko bomo pozabili in koliko si bomo zapomnili? Katere spomine na prednike bomo ohranili?
V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji Miriam Drev iz njene zbirke Zdravljenje prednikov.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
V dunajskem parlamentu so minuli teden odprli razstavo o narodnih skupnostih v Avstriji. Postavljena je ob letošnji 50. obletnici sprejetja zakona o narodnih manjšinah. V naši severni sosedi živi šest narodnih skupnosti, slovenska živi v zveznih deželah Koroška in Štajerska. Poslanka in manjšinska govornica zelenih Olga Voglauer je za slovenski spored ORF podčrtala pomen vidnosti manjšin in napovedala pripravo sodobne zakonodaje na tem področju. Tudi član sosveta za slovensko narodno skupnost pri Uradu zveznega kanclerja Bernard Sadovnik vidi odprtje razstave o avtohtonih manjšinah kot pomemben korak k vidnosti manjšin, v jubilejnem letu Zakona o narodnih skupnostih da morajo slediti konkretni koraki k prenovi zakona. Razstava obravnava različne teme, od jezika in izobraževanja v manjšinah prek kulture in pravic do skupne zgodovine. V centru za obiskovalce bo na ogled do konca leta. Avstrijski parlament letno obišče okoli 500.000 ljudi.
Kulturni utrinki
Igor Omerza, raziskovalec arhivov nekdanje komunistične tajne politične policije Udba, je predstavil že svojo šesto knjigo iz serije Osamosvojitelji in Udba, tokrat z naslovom Janez Janša – Kaplar. Knjiga ima 428 strani in je bogato ilustrirana s fotografijami ter faksimili arhivskih dokumentov.