Is podcast
Tadej Sadar - odgovorni urednik Radia Ognjišče - Če se ne zresnimo, to ne bo zadnja vojna!

»Vsako obdobje ima svojo kolektivno nevrozo in vsako obdobje potrebuje lastno psihoterapijo, da ji je kos.« Stavek psihoterapevta, Viktorja Frankla bi moral biti vklesan v kamen in postavljen pred pisarne voditeljev. Nevroza, ki jo spremljamo, brez dvoma korenini v Sovjetski zvezi, v vsej njeni »ozemeljski« in »komunistično duhovni« zapuščini. Brez dvoma pa je zahod - s svojim prefinjenim in mehkim nasiljem nad vsemi, ki se ne strinjamo s trenutno LGBT agendo, ki je v desetletjih zahodnega obilja dobila takšen zalet, da se, tako se zdi, ne zna več ustaviti - s svojim pretiravanjem ustvaril plodna tla za nasproten pol. Saj poznate pravilo ... bolj kot je radikalno stališče na eni strani, bolj se krepi radikalen pol na drugi. Oba sta zame zavržna.

Tadej Sadar

komentar vojna Rusija Ukrajina LGBT komunizem

18. 3. 2022
Tadej Sadar - odgovorni urednik Radia Ognjišče - Če se ne zresnimo, to ne bo zadnja vojna!

»Vsako obdobje ima svojo kolektivno nevrozo in vsako obdobje potrebuje lastno psihoterapijo, da ji je kos.« Stavek psihoterapevta, Viktorja Frankla bi moral biti vklesan v kamen in postavljen pred pisarne voditeljev. Nevroza, ki jo spremljamo, brez dvoma korenini v Sovjetski zvezi, v vsej njeni »ozemeljski« in »komunistično duhovni« zapuščini. Brez dvoma pa je zahod - s svojim prefinjenim in mehkim nasiljem nad vsemi, ki se ne strinjamo s trenutno LGBT agendo, ki je v desetletjih zahodnega obilja dobila takšen zalet, da se, tako se zdi, ne zna več ustaviti - s svojim pretiravanjem ustvaril plodna tla za nasproten pol. Saj poznate pravilo ... bolj kot je radikalno stališče na eni strani, bolj se krepi radikalen pol na drugi. Oba sta zame zavržna.

Tadej Sadar

VEČ ...|18. 3. 2022
Tadej Sadar - odgovorni urednik Radia Ognjišče - Če se ne zresnimo, to ne bo zadnja vojna!

»Vsako obdobje ima svojo kolektivno nevrozo in vsako obdobje potrebuje lastno psihoterapijo, da ji je kos.« Stavek psihoterapevta, Viktorja Frankla bi moral biti vklesan v kamen in postavljen pred pisarne voditeljev. Nevroza, ki jo spremljamo, brez dvoma korenini v Sovjetski zvezi, v vsej njeni »ozemeljski« in »komunistično duhovni« zapuščini. Brez dvoma pa je zahod - s svojim prefinjenim in mehkim nasiljem nad vsemi, ki se ne strinjamo s trenutno LGBT agendo, ki je v desetletjih zahodnega obilja dobila takšen zalet, da se, tako se zdi, ne zna več ustaviti - s svojim pretiravanjem ustvaril plodna tla za nasproten pol. Saj poznate pravilo ... bolj kot je radikalno stališče na eni strani, bolj se krepi radikalen pol na drugi. Oba sta zame zavržna.

Tadej Sadar

komentarvojnaRusijaUkrajinaLGBTkomunizem

Komentar tedna

VEČ ...|12. 8. 2022
Andreja Eržen Firšt: Marija nas uči zaupanja

Pred nami je najpomembnejši Marijin praznik, Marijino Vnebovzetje. Praznik, ki priča o neizmerni Božji ljubezni in nas navdaja z velikim upanjem. Devica Marija je bila vzeta z dušo in telesom v slavo Nebes, kjer se je s svojim Sinom združila na Njegovi desnici. Na Vzhodu praznik imenujejo Zaspanje Device Marije. Mozaik v baziliki Marije Snežne v Rimu prikazuje prav ta motiv. Zanimivo je, da je avtor cikla Marijinih mozaikov iz konca 13. stoletja frančiškan, p. Jacopo Torriti. Prizor Dormitio Mariae upodablja apostole, zbrane okoli Marijine postelje. Na konec njenega zemeljskega življenja so jih pred tem opozorili angeli. V središču je Jezus, ki ima v naročju deklico in ta deklica je Marija, ki jo bo Gospod ponesel v nebesa. Ob rojstvu je Devica Marija v naročje sprejela Jezusa, sedaj pa On svojo Mater vodi v nebesa. Marija je bila prva, ki je vzela v naročje Božjega Sina, Jezusa, ki je postal otrok. Zdaj je prva, ki je poleg Njega v nebeški slavi, Brezmadežna Devica, Božja Mati.  

Andreja Eržen Firšt: Marija nas uči zaupanja

Pred nami je najpomembnejši Marijin praznik, Marijino Vnebovzetje. Praznik, ki priča o neizmerni Božji ljubezni in nas navdaja z velikim upanjem. Devica Marija je bila vzeta z dušo in telesom v slavo Nebes, kjer se je s svojim Sinom združila na Njegovi desnici. Na Vzhodu praznik imenujejo Zaspanje Device Marije. Mozaik v baziliki Marije Snežne v Rimu prikazuje prav ta motiv. Zanimivo je, da je avtor cikla Marijinih mozaikov iz konca 13. stoletja frančiškan, p. Jacopo Torriti. Prizor Dormitio Mariae upodablja apostole, zbrane okoli Marijine postelje. Na konec njenega zemeljskega življenja so jih pred tem opozorili angeli. V središču je Jezus, ki ima v naročju deklico in ta deklica je Marija, ki jo bo Gospod ponesel v nebesa. Ob rojstvu je Devica Marija v naročje sprejela Jezusa, sedaj pa On svojo Mater vodi v nebesa. Marija je bila prva, ki je vzela v naročje Božjega Sina, Jezusa, ki je postal otrok. Zdaj je prva, ki je poleg Njega v nebeški slavi, Brezmadežna Devica, Božja Mati.  

komentar Marija

Komentar tedna

Andreja Eržen Firšt: Marija nas uči zaupanja

Pred nami je najpomembnejši Marijin praznik, Marijino Vnebovzetje. Praznik, ki priča o neizmerni Božji ljubezni in nas navdaja z velikim upanjem. Devica Marija je bila vzeta z dušo in telesom v slavo Nebes, kjer se je s svojim Sinom združila na Njegovi desnici. Na Vzhodu praznik imenujejo Zaspanje Device Marije. Mozaik v baziliki Marije Snežne v Rimu prikazuje prav ta motiv. Zanimivo je, da je avtor cikla Marijinih mozaikov iz konca 13. stoletja frančiškan, p. Jacopo Torriti. Prizor Dormitio Mariae upodablja apostole, zbrane okoli Marijine postelje. Na konec njenega zemeljskega življenja so jih pred tem opozorili angeli. V središču je Jezus, ki ima v naročju deklico in ta deklica je Marija, ki jo bo Gospod ponesel v nebesa. Ob rojstvu je Devica Marija v naročje sprejela Jezusa, sedaj pa On svojo Mater vodi v nebesa. Marija je bila prva, ki je vzela v naročje Božjega Sina, Jezusa, ki je postal otrok. Zdaj je prva, ki je poleg Njega v nebeški slavi, Brezmadežna Devica, Božja Mati.  

VEČ ...|12. 8. 2022
Andreja Eržen Firšt: Marija nas uči zaupanja

Pred nami je najpomembnejši Marijin praznik, Marijino Vnebovzetje. Praznik, ki priča o neizmerni Božji ljubezni in nas navdaja z velikim upanjem. Devica Marija je bila vzeta z dušo in telesom v slavo Nebes, kjer se je s svojim Sinom združila na Njegovi desnici. Na Vzhodu praznik imenujejo Zaspanje Device Marije. Mozaik v baziliki Marije Snežne v Rimu prikazuje prav ta motiv. Zanimivo je, da je avtor cikla Marijinih mozaikov iz konca 13. stoletja frančiškan, p. Jacopo Torriti. Prizor Dormitio Mariae upodablja apostole, zbrane okoli Marijine postelje. Na konec njenega zemeljskega življenja so jih pred tem opozorili angeli. V središču je Jezus, ki ima v naročju deklico in ta deklica je Marija, ki jo bo Gospod ponesel v nebesa. Ob rojstvu je Devica Marija v naročje sprejela Jezusa, sedaj pa On svojo Mater vodi v nebesa. Marija je bila prva, ki je vzela v naročje Božjega Sina, Jezusa, ki je postal otrok. Zdaj je prva, ki je poleg Njega v nebeški slavi, Brezmadežna Devica, Božja Mati.  

Andreja Eržen Firšt

komentar Marija

Komentar tedna

VEČ ...|5. 8. 2022
S. Emanuela Žardin: O svobodi govora z druge strani

Zadnje tedne se skoraj obvezno v enem ali drugem mediju pojavi kakšen zapis o svobodi govora. Sedanja oblast to človekovo pravico razume kot nekaj, kar si pridobiš z zmago na volitvah in lahko uporabljaš za utišanje vseh drugače mislečih.

S. Emanuela Žardin: O svobodi govora z druge strani

Zadnje tedne se skoraj obvezno v enem ali drugem mediju pojavi kakšen zapis o svobodi govora. Sedanja oblast to človekovo pravico razume kot nekaj, kar si pridobiš z zmago na volitvah in lahko uporabljaš za utišanje vseh drugače mislečih.

komentar družba politika

Komentar tedna

S. Emanuela Žardin: O svobodi govora z druge strani

Zadnje tedne se skoraj obvezno v enem ali drugem mediju pojavi kakšen zapis o svobodi govora. Sedanja oblast to človekovo pravico razume kot nekaj, kar si pridobiš z zmago na volitvah in lahko uporabljaš za utišanje vseh drugače mislečih.

VEČ ...|5. 8. 2022
S. Emanuela Žardin: O svobodi govora z druge strani

Zadnje tedne se skoraj obvezno v enem ali drugem mediju pojavi kakšen zapis o svobodi govora. Sedanja oblast to človekovo pravico razume kot nekaj, kar si pridobiš z zmago na volitvah in lahko uporabljaš za utišanje vseh drugače mislečih.

Emanuela Žardin

komentar družba politika

Komentar tedna

VEČ ...|29. 7. 2022
Pot za nov svetovni red

V tednu ko je znana revija Vogue izšla z glamuroznimi slikami ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in njegove žene, se je delegacija ameriških parlamentarcev z obiska v Kijevu vrnila z nujnim sporočilom: ZDA morajo Ukrajini zagotoviti več orožja. Vendar je standardnemu sporočilu, na katerega smo se že vsi navadili, dodala, da je dodatno orožje potrebno zato, ker je Zelenski pripravljen skleniti dogovor z Rusi. Da bi res v vojni prišlo do trenutka premora, pa je potrebno, da Ukrajinci pridobijo nazaj vsaj del ozemlja, zlasti na jugu.

Celoten komentar, ki ga je napisal dr. Laris Gajser, si lahko v celoti preberete tudi na naši spletni strani.

Pot za nov svetovni red

V tednu ko je znana revija Vogue izšla z glamuroznimi slikami ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in njegove žene, se je delegacija ameriških parlamentarcev z obiska v Kijevu vrnila z nujnim sporočilom: ZDA morajo Ukrajini zagotoviti več orožja. Vendar je standardnemu sporočilu, na katerega smo se že vsi navadili, dodala, da je dodatno orožje potrebno zato, ker je Zelenski pripravljen skleniti dogovor z Rusi. Da bi res v vojni prišlo do trenutka premora, pa je potrebno, da Ukrajinci pridobijo nazaj vsaj del ozemlja, zlasti na jugu.

Celoten komentar, ki ga je napisal dr. Laris Gajser, si lahko v celoti preberete tudi na naši spletni strani.

komentar

Komentar tedna

Pot za nov svetovni red

V tednu ko je znana revija Vogue izšla z glamuroznimi slikami ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in njegove žene, se je delegacija ameriških parlamentarcev z obiska v Kijevu vrnila z nujnim sporočilom: ZDA morajo Ukrajini zagotoviti več orožja. Vendar je standardnemu sporočilu, na katerega smo se že vsi navadili, dodala, da je dodatno orožje potrebno zato, ker je Zelenski pripravljen skleniti dogovor z Rusi. Da bi res v vojni prišlo do trenutka premora, pa je potrebno, da Ukrajinci pridobijo nazaj vsaj del ozemlja, zlasti na jugu.

Celoten komentar, ki ga je napisal dr. Laris Gajser, si lahko v celoti preberete tudi na naši spletni strani.

VEČ ...|29. 7. 2022
Pot za nov svetovni red

V tednu ko je znana revija Vogue izšla z glamuroznimi slikami ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in njegove žene, se je delegacija ameriških parlamentarcev z obiska v Kijevu vrnila z nujnim sporočilom: ZDA morajo Ukrajini zagotoviti več orožja. Vendar je standardnemu sporočilu, na katerega smo se že vsi navadili, dodala, da je dodatno orožje potrebno zato, ker je Zelenski pripravljen skleniti dogovor z Rusi. Da bi res v vojni prišlo do trenutka premora, pa je potrebno, da Ukrajinci pridobijo nazaj vsaj del ozemlja, zlasti na jugu.

Celoten komentar, ki ga je napisal dr. Laris Gajser, si lahko v celoti preberete tudi na naši spletni strani.

Laris Gajser

komentar

Komentar tedna

VEČ ...|22. 7. 2022
Marko Pavliha: Smeh je pol zdravja

Drage poslušalke in poslušalci, “dobra volja je najbolja, bodi dan na dan vesel,” nam je Ježkove stihe živahno prepeval Kekec, “smej se, vriskaj, pesem piskaj, pa lahko boš srečo ujel.”  Želim vam nasmejano poletje.

Prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani



 

Marko Pavliha: Smeh je pol zdravja

Drage poslušalke in poslušalci, “dobra volja je najbolja, bodi dan na dan vesel,” nam je Ježkove stihe živahno prepeval Kekec, “smej se, vriskaj, pesem piskaj, pa lahko boš srečo ujel.”  Želim vam nasmejano poletje.

Prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani



 

komentar družba

Komentar tedna

Marko Pavliha: Smeh je pol zdravja

Drage poslušalke in poslušalci, “dobra volja je najbolja, bodi dan na dan vesel,” nam je Ježkove stihe živahno prepeval Kekec, “smej se, vriskaj, pesem piskaj, pa lahko boš srečo ujel.”  Želim vam nasmejano poletje.

Prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani



 

VEČ ...|22. 7. 2022
Marko Pavliha: Smeh je pol zdravja

Drage poslušalke in poslušalci, “dobra volja je najbolja, bodi dan na dan vesel,” nam je Ježkove stihe živahno prepeval Kekec, “smej se, vriskaj, pesem piskaj, pa lahko boš srečo ujel.”  Želim vam nasmejano poletje.

Prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani



 

Marko Pavliha

komentar družba

Komentar tedna

VEČ ...|15. 7. 2022
Jernej Letnar Černič: Črni obeti

Kaj torej čaka slovensko družbo v naslednjih mesecih in letih? Verjetno je utopično pričakovati, da se bo slovenska država v naslednjem desetletju zmogla uvrstiti med prvih dvajset držav po kakovosti življenja. Vse je odvisno od predanosti izboljšanju vladavine prava. Na koncu koncev bo že uspeh, če slovenska država in z njo družba ne bo še bolj zdrsnila še bližje avtokratskim državam v soseščini.

Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič. 

Jernej Letnar Černič: Črni obeti

Kaj torej čaka slovensko družbo v naslednjih mesecih in letih? Verjetno je utopično pričakovati, da se bo slovenska država v naslednjem desetletju zmogla uvrstiti med prvih dvajset držav po kakovosti življenja. Vse je odvisno od predanosti izboljšanju vladavine prava. Na koncu koncev bo že uspeh, če slovenska država in z njo družba ne bo še bolj zdrsnila še bližje avtokratskim državam v soseščini.

Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič. 

komentar družba

Komentar tedna

Jernej Letnar Černič: Črni obeti

Kaj torej čaka slovensko družbo v naslednjih mesecih in letih? Verjetno je utopično pričakovati, da se bo slovenska država v naslednjem desetletju zmogla uvrstiti med prvih dvajset držav po kakovosti življenja. Vse je odvisno od predanosti izboljšanju vladavine prava. Na koncu koncev bo že uspeh, če slovenska država in z njo družba ne bo še bolj zdrsnila še bližje avtokratskim državam v soseščini.

Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič. 

VEČ ...|15. 7. 2022
Jernej Letnar Černič: Črni obeti

Kaj torej čaka slovensko družbo v naslednjih mesecih in letih? Verjetno je utopično pričakovati, da se bo slovenska država v naslednjem desetletju zmogla uvrstiti med prvih dvajset držav po kakovosti življenja. Vse je odvisno od predanosti izboljšanju vladavine prava. Na koncu koncev bo že uspeh, če slovenska država in z njo družba ne bo še bolj zdrsnila še bližje avtokratskim državam v soseščini.

Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič. 

Jernej Letnar Černič

komentar družba

Komentar tedna

VEČ ...|8. 7. 2022
Ob zatonu Staše Furlan Seaton

Komentar je pripravila prevajalka in publicistka Alenka Puhar.

Ob zatonu Staše Furlan Seaton

Komentar je pripravila prevajalka in publicistka Alenka Puhar.

komentar spomin

Komentar tedna

Ob zatonu Staše Furlan Seaton

Komentar je pripravila prevajalka in publicistka Alenka Puhar.

VEČ ...|8. 7. 2022
Ob zatonu Staše Furlan Seaton

Komentar je pripravila prevajalka in publicistka Alenka Puhar.

Alenka Puhar

komentar spomin

Komentar tedna

VEČ ...|1. 7. 2022
Mag. Božo Rustja: Golobov kalifat

Avtor razmišlja o zahtevi članov nekaterih strank, ki sestavljajo vladno koalicijo, da bi kristjani v Sloveniji plačevali davek, ker so kristjani. Poleg tega pa se je ustavil tudi ob zamujeni priložnosti, da bi se “ponosni nasledniki” jugoslovanskega komunizma opravičili starosti slovenskih pisateljev, priči holokavsta, Borisu Pahorju, za krivice, ki so mu bile storjene.

Mag. Božo Rustja: Golobov kalifat

Avtor razmišlja o zahtevi članov nekaterih strank, ki sestavljajo vladno koalicijo, da bi kristjani v Sloveniji plačevali davek, ker so kristjani. Poleg tega pa se je ustavil tudi ob zamujeni priložnosti, da bi se “ponosni nasledniki” jugoslovanskega komunizma opravičili starosti slovenskih pisateljev, priči holokavsta, Borisu Pahorju, za krivice, ki so mu bile storjene.

komentar politika zgodovina komunizem

Komentar tedna

Mag. Božo Rustja: Golobov kalifat

Avtor razmišlja o zahtevi članov nekaterih strank, ki sestavljajo vladno koalicijo, da bi kristjani v Sloveniji plačevali davek, ker so kristjani. Poleg tega pa se je ustavil tudi ob zamujeni priložnosti, da bi se “ponosni nasledniki” jugoslovanskega komunizma opravičili starosti slovenskih pisateljev, priči holokavsta, Borisu Pahorju, za krivice, ki so mu bile storjene.

VEČ ...|1. 7. 2022
Mag. Božo Rustja: Golobov kalifat

Avtor razmišlja o zahtevi članov nekaterih strank, ki sestavljajo vladno koalicijo, da bi kristjani v Sloveniji plačevali davek, ker so kristjani. Poleg tega pa se je ustavil tudi ob zamujeni priložnosti, da bi se “ponosni nasledniki” jugoslovanskega komunizma opravičili starosti slovenskih pisateljev, priči holokavsta, Borisu Pahorju, za krivice, ki so mu bile storjene.

Božo Rustja

komentar politika zgodovina komunizem

Komentar tedna

VEČ ...|24. 6. 2022
Ob dnevu državnosti - o svobodi in odgovornosti

V 31 letih se je življenje v samostojni in neodvisni Sloveniji precej spremenilo. Vsa ta leta sem rast domovine opazovala z očmi učitelja. Spremljala sem spremembe v generacijah mladih, ki so danes odrasli ljudje in marsikje oblikujejo podobo Slovenije. Če pogledam prehojeno pot naše domovine v teh letih, se mi izriše zgodba, ki bi jo želela deliti z vami …

Ob dnevu državnosti - o svobodi in odgovornosti

V 31 letih se je življenje v samostojni in neodvisni Sloveniji precej spremenilo. Vsa ta leta sem rast domovine opazovala z očmi učitelja. Spremljala sem spremembe v generacijah mladih, ki so danes odrasli ljudje in marsikje oblikujejo podobo Slovenije. Če pogledam prehojeno pot naše domovine v teh letih, se mi izriše zgodba, ki bi jo želela deliti z vami …

komentar

Komentar tedna

Ob dnevu državnosti - o svobodi in odgovornosti

V 31 letih se je življenje v samostojni in neodvisni Sloveniji precej spremenilo. Vsa ta leta sem rast domovine opazovala z očmi učitelja. Spremljala sem spremembe v generacijah mladih, ki so danes odrasli ljudje in marsikje oblikujejo podobo Slovenije. Če pogledam prehojeno pot naše domovine v teh letih, se mi izriše zgodba, ki bi jo želela deliti z vami …

VEČ ...|24. 6. 2022
Ob dnevu državnosti - o svobodi in odgovornosti

V 31 letih se je življenje v samostojni in neodvisni Sloveniji precej spremenilo. Vsa ta leta sem rast domovine opazovala z očmi učitelja. Spremljala sem spremembe v generacijah mladih, ki so danes odrasli ljudje in marsikje oblikujejo podobo Slovenije. Če pogledam prehojeno pot naše domovine v teh letih, se mi izriše zgodba, ki bi jo želela deliti z vami …

Helena Kregar

komentar

Komentar tedna

Ponujamo pogled na aktualno dogajanje v družbi. Izbrani komentatorji iz različnih profesionalnih in družbenih profilov s pronicljivo mislijo zajemajo vse vidike človeškega življenja in delovanja v družbi in Cerkvi.

Helena Kregar

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|8. 8. 2022
Dr. Ernest Petrič: Komisija za mednarodno pravo in predsedniške volitve

Prof. dr. Ernest Petrič je ob koncu tretjega mandata v Komisije Združenih narodov za mednarodno pravo pojasnil, za kakšno ustanovo gre, kako je začela z delom, kdo so njeni člani in nekatere aktualne zadeve. Ki so jih obravnavali v zadnjem času. Pred oktobrskimi volitvami predsednika države je povedal, kakšne so njegove naloge. Pojasnil je še, kako je z njegovo kandidaturo za ta položaj. 

Dr. Ernest Petrič: Komisija za mednarodno pravo in predsedniške volitve

Prof. dr. Ernest Petrič je ob koncu tretjega mandata v Komisije Združenih narodov za mednarodno pravo pojasnil, za kakšno ustanovo gre, kako je začela z delom, kdo so njeni člani in nekatere aktualne zadeve. Ki so jih obravnavali v zadnjem času. Pred oktobrskimi volitvami predsednika države je povedal, kakšne so njegove naloge. Pojasnil je še, kako je z njegovo kandidaturo za ta položaj. 

Tone Gorjup

politikadružbavolitve

Globine

VEČ ...|9. 8. 2022
Mozaična oddaja

Tokrat smo pripravili mozaične Globine, ki so sestavljene iz krajših odlomkov preteklih oddaj. V njih smo se dotaknili raznolikih tem: od upanja in zaupanja, spremljanja na poti duhovniškega poslanstva do vprašanja, kdo so angeli ter kakšna je vloga ženske v Cerkvi. Z nami so bili zanimivi sogovorniki: dr. Janez Vodičar, Peter Kokotec, dr. Marjan Turnšek, br. Luka Modic, s. Romana Kocjančič, dr. Roman Globokar in Jože Plut.

Mozaična oddaja

Tokrat smo pripravili mozaične Globine, ki so sestavljene iz krajših odlomkov preteklih oddaj. V njih smo se dotaknili raznolikih tem: od upanja in zaupanja, spremljanja na poti duhovniškega poslanstva do vprašanja, kdo so angeli ter kakšna je vloga ženske v Cerkvi. Z nami so bili zanimivi sogovorniki: dr. Janez Vodičar, Peter Kokotec, dr. Marjan Turnšek, br. Luka Modic, s. Romana Kocjančič, dr. Roman Globokar in Jože Plut.

Blaž Lesnik

duhovnostodnosidružbakultura

Program zadnjega tedna

VEČ ...|14. 8. 2022
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 14. avgust 2022 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 14. avgust 2022 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Moja zgodba

VEČ ...|14. 8. 2022
Okrogla miza o Kočevskem procesu

Študijski center za narodno spravo in Nova univerza sta v sredo, 18. maja 2022 pripravila okroglo mizo o Kočevskem procesu, z naslovom Brez pravice do pritožbe. Sodelujoči predavatelji dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Matej Avbelj, dr. Jernej Letnar Černič in moderatorka Alenka Puhar so odstirali dileme o procesu, pri katerem govorimo o izvensodnih umorih s strani revolucionarnega sodišča. Prisluhnete lahko posnetku.

Okrogla miza o Kočevskem procesu

Študijski center za narodno spravo in Nova univerza sta v sredo, 18. maja 2022 pripravila okroglo mizo o Kočevskem procesu, z naslovom Brez pravice do pritožbe. Sodelujoči predavatelji dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Matej Avbelj, dr. Jernej Letnar Černič in moderatorka Alenka Puhar so odstirali dileme o procesu, pri katerem govorimo o izvensodnih umorih s strani revolucionarnega sodišča. Prisluhnete lahko posnetku.

Jože Bartolj

spominpolitikakočevski procesBrez pravice do pritožedr. Tamara Griesser Pečardr. Matej Avbeljdr. Jernej Letnar Černič

Naš pogled

VEČ ...|9. 8. 2022
Prepir gre na dopust

Smo v času sezonske selitve narodov, ki v poletnih močno zaznamuje tudi našo prometno realnost. Včasih med potjo v službo opazujem neskončne kolone vozil v katerih se ljudje iz celotne Evrope skozi slovenski prometni lijak pretakajo nekam tja na jug, oddihu in poletnim sanjam naproti. In ko se tako, stoječ v koloni, čudim obsegu te migracije ter poskušam doumeti kaj vse poganja in na kaj vse vpliva ta sezonski pojav, si v igri kratkočasja poskušam predstavljati kakšna so, seveda namišljena, življenja in zgodbe mimoidočih.

Tako je svoje poletno razmišljanje začel Andrej Jerman. Celoten komentar si lahko preberete na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Prepir gre na dopust

Smo v času sezonske selitve narodov, ki v poletnih močno zaznamuje tudi našo prometno realnost. Včasih med potjo v službo opazujem neskončne kolone vozil v katerih se ljudje iz celotne Evrope skozi slovenski prometni lijak pretakajo nekam tja na jug, oddihu in poletnim sanjam naproti. In ko se tako, stoječ v koloni, čudim obsegu te migracije ter poskušam doumeti kaj vse poganja in na kaj vse vpliva ta sezonski pojav, si v igri kratkočasja poskušam predstavljati kakšna so, seveda namišljena, življenja in zgodbe mimoidočih.

Tako je svoje poletno razmišljanje začel Andrej Jerman. Celoten komentar si lahko preberete na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Andrej Jerman

komentardopustpoletjepočitnicepotovanjeprepir

Moja zgodba

VEČ ...|14. 8. 2022
Okrogla miza o Kočevskem procesu

Študijski center za narodno spravo in Nova univerza sta v sredo, 18. maja 2022 pripravila okroglo mizo o Kočevskem procesu, z naslovom Brez pravice do pritožbe. Sodelujoči predavatelji dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Matej Avbelj, dr. Jernej Letnar Černič in moderatorka Alenka Puhar so odstirali dileme o procesu, pri katerem govorimo o izvensodnih umorih s strani revolucionarnega sodišča. Prisluhnete lahko posnetku.

Okrogla miza o Kočevskem procesu

Študijski center za narodno spravo in Nova univerza sta v sredo, 18. maja 2022 pripravila okroglo mizo o Kočevskem procesu, z naslovom Brez pravice do pritožbe. Sodelujoči predavatelji dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Matej Avbelj, dr. Jernej Letnar Černič in moderatorka Alenka Puhar so odstirali dileme o procesu, pri katerem govorimo o izvensodnih umorih s strani revolucionarnega sodišča. Prisluhnete lahko posnetku.

Jože Bartolj

spominpolitikakočevski procesBrez pravice do pritožedr. Tamara Griesser Pečardr. Matej Avbeljdr. Jernej Letnar Černič

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|14. 8. 2022
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 14. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 14. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pojdite in učite

VEČ ...|14. 8. 2022
Hvaležnost iz Amazonije

V tokratni rubrik ste slišali iskreno zahvalo. Gostili smo misijonarko Agato Kociper, ki prinaša pozdrave in hvaležnost ljudi z misijona v Amazoniji. 

Hvaležnost iz Amazonije

V tokratni rubrik ste slišali iskreno zahvalo. Gostili smo misijonarko Agato Kociper, ki prinaša pozdrave in hvaležnost ljudi z misijona v Amazoniji. 

Jure Sešek

duhovnostmisijon

Z ljudmi na poti

VEČ ...|14. 8. 2022
Iz Nove Zelandije v Kanado

Iz Nove Zelandije v Kanado

Gostili smo Jureta Fortuno, popotnika, ki ga je pot med drugim vodila na Novo Zelandijo in v Kanado, kjer je preživel več let. Slišali boste, kako je potovati zgolj z nahrbtnikom in malo denarja, ki si ga je sogovornik sproti služil z različnimi deli, pri tem pa bil deležen zelo zanimivih dogodivščin.

Iz Nove Zelandije v Kanado

Iz Nove Zelandije v Kanado

Gostili smo Jureta Fortuno, popotnika, ki ga je pot med drugim vodila na Novo Zelandijo in v Kanado, kjer je preživel več let. Slišali boste, kako je potovati zgolj z nahrbtnikom in malo denarja, ki si ga je sogovornik sproti služil z različnimi deli, pri tem pa bil deležen zelo zanimivih dogodivščin.

Andrej Šinko

družbainfo