Štuhec kritično o potezah Šarca
Vroče politično dogajanje je za Radio Ognjišče komentiral moralni teolog dr. Ivan Štuhec. Kritočen je bil do poteza predsednika vlade v odstopu Marjana Šarca pa tudi do napadov, ki jih je deležna stranka SDS z Janezom Janšo na čelu.

Alen Salihović

info politika pogovor štuhec

17. 2. 2020
Štuhec kritično o potezah Šarca
Vroče politično dogajanje je za Radio Ognjišče komentiral moralni teolog dr. Ivan Štuhec. Kritočen je bil do poteza predsednika vlade v odstopu Marjana Šarca pa tudi do napadov, ki jih je deležna stranka SDS z Janezom Janšo na čelu.

Alen Salihović

VEČ ...|17. 2. 2020
Štuhec kritično o potezah Šarca
Vroče politično dogajanje je za Radio Ognjišče komentiral moralni teolog dr. Ivan Štuhec. Kritočen je bil do poteza predsednika vlade v odstopu Marjana Šarca pa tudi do napadov, ki jih je deležna stranka SDS z Janezom Janšo na čelu.

Alen Salihović

infopolitikapogovorštuhec

Informativni prispevki

VEČ ...|26. 7. 2022
Mednarodni dan esperanta in jezikovne pravičnosti

Esperanto je jezik, ki ni last kakšne države ali etnične skupine, ampak je nevtralen, mednarodni jezik. Ocene o številu ljudi, ki danes govorijo esperanto, so približno dva milijona. Sestavil ga je dr. Ludwig Zamenhof, prvi učbenik je v petih jezikih izdal leta 1887 v Varšavi. 

O esperantu smo govorili s predsednikom Združenja za esperanto Slovenije, mag. Janezom Jugom. Esperanto ima zelo logično in preprosto zgradbo, kar pomeni, da je enostaven za učenje. Sporazumevanje s pomočjo esperanta ne daje prednosti nobeni skupini ljudi, nobeni kulturi, temveč zagotavlja jezikovno enakost vseh, ki ga uporabljajo in omogoča dejanski internacionalizem. Ob današnjem dnevu, ki se praznuje, ker je 26. julija 1887 izšla »Prva knjiga«, prvi učbenik Mednarodnega jezika, ki se zdaj imenuje esperanto, je v ospredju tudi poudarek na jezikovni pravičnosti

Mednarodni dan esperanta in jezikovne pravičnosti

Esperanto je jezik, ki ni last kakšne države ali etnične skupine, ampak je nevtralen, mednarodni jezik. Ocene o številu ljudi, ki danes govorijo esperanto, so približno dva milijona. Sestavil ga je dr. Ludwig Zamenhof, prvi učbenik je v petih jezikih izdal leta 1887 v Varšavi. 

O esperantu smo govorili s predsednikom Združenja za esperanto Slovenije, mag. Janezom Jugom. Esperanto ima zelo logično in preprosto zgradbo, kar pomeni, da je enostaven za učenje. Sporazumevanje s pomočjo esperanta ne daje prednosti nobeni skupini ljudi, nobeni kulturi, temveč zagotavlja jezikovno enakost vseh, ki ga uporabljajo in omogoča dejanski internacionalizem. Ob današnjem dnevu, ki se praznuje, ker je 26. julija 1887 izšla »Prva knjiga«, prvi učbenik Mednarodnega jezika, ki se zdaj imenuje esperanto, je v ospredju tudi poudarek na jezikovni pravičnosti

info

Informativni prispevki

Mednarodni dan esperanta in jezikovne pravičnosti

Esperanto je jezik, ki ni last kakšne države ali etnične skupine, ampak je nevtralen, mednarodni jezik. Ocene o številu ljudi, ki danes govorijo esperanto, so približno dva milijona. Sestavil ga je dr. Ludwig Zamenhof, prvi učbenik je v petih jezikih izdal leta 1887 v Varšavi. 

O esperantu smo govorili s predsednikom Združenja za esperanto Slovenije, mag. Janezom Jugom. Esperanto ima zelo logično in preprosto zgradbo, kar pomeni, da je enostaven za učenje. Sporazumevanje s pomočjo esperanta ne daje prednosti nobeni skupini ljudi, nobeni kulturi, temveč zagotavlja jezikovno enakost vseh, ki ga uporabljajo in omogoča dejanski internacionalizem. Ob današnjem dnevu, ki se praznuje, ker je 26. julija 1887 izšla »Prva knjiga«, prvi učbenik Mednarodnega jezika, ki se zdaj imenuje esperanto, je v ospredju tudi poudarek na jezikovni pravičnosti

VEČ ...|26. 7. 2022
Mednarodni dan esperanta in jezikovne pravičnosti

Esperanto je jezik, ki ni last kakšne države ali etnične skupine, ampak je nevtralen, mednarodni jezik. Ocene o številu ljudi, ki danes govorijo esperanto, so približno dva milijona. Sestavil ga je dr. Ludwig Zamenhof, prvi učbenik je v petih jezikih izdal leta 1887 v Varšavi. 

O esperantu smo govorili s predsednikom Združenja za esperanto Slovenije, mag. Janezom Jugom. Esperanto ima zelo logično in preprosto zgradbo, kar pomeni, da je enostaven za učenje. Sporazumevanje s pomočjo esperanta ne daje prednosti nobeni skupini ljudi, nobeni kulturi, temveč zagotavlja jezikovno enakost vseh, ki ga uporabljajo in omogoča dejanski internacionalizem. Ob današnjem dnevu, ki se praznuje, ker je 26. julija 1887 izšla »Prva knjiga«, prvi učbenik Mednarodnega jezika, ki se zdaj imenuje esperanto, je v ospredju tudi poudarek na jezikovni pravičnosti

Nataša Ličen

info

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 6. 2022
Direktor Agencije za varnost prometa Jože Hribar

Število smrtnih žrtev, kljub vedno večjemu prometu upada. Še vedno pa je prevelika hitrost glavni vzrok za večino smrtnih žrtev. Direktor Agencije za varnost prometa Jože Hribar je za naš radio spregovoril o posledicah prehitre vožnje, preventivni akciji Hitrost in pozval k strpnosti v prometu v poletnih mesecih.

Direktor Agencije za varnost prometa Jože Hribar

Število smrtnih žrtev, kljub vedno večjemu prometu upada. Še vedno pa je prevelika hitrost glavni vzrok za večino smrtnih žrtev. Direktor Agencije za varnost prometa Jože Hribar je za naš radio spregovoril o posledicah prehitre vožnje, preventivni akciji Hitrost in pozval k strpnosti v prometu v poletnih mesecih.

info politika družba

Informativni prispevki

Direktor Agencije za varnost prometa Jože Hribar

Število smrtnih žrtev, kljub vedno večjemu prometu upada. Še vedno pa je prevelika hitrost glavni vzrok za večino smrtnih žrtev. Direktor Agencije za varnost prometa Jože Hribar je za naš radio spregovoril o posledicah prehitre vožnje, preventivni akciji Hitrost in pozval k strpnosti v prometu v poletnih mesecih.

VEČ ...|21. 6. 2022
Direktor Agencije za varnost prometa Jože Hribar

Število smrtnih žrtev, kljub vedno večjemu prometu upada. Še vedno pa je prevelika hitrost glavni vzrok za večino smrtnih žrtev. Direktor Agencije za varnost prometa Jože Hribar je za naš radio spregovoril o posledicah prehitre vožnje, preventivni akciji Hitrost in pozval k strpnosti v prometu v poletnih mesecih.

Andrej Šinko

info politika družba

Informativni prispevki

VEČ ...|16. 6. 2022
Maver upa, da nova slovenska politika ne bo poskušala ugajati agresorski Rusiji

Medtem, ko se v Ukrajini nadaljuje vojna se v Sloveniji na novo vlado obrača vse več znanih osebnosti. Z novim odprtim pismom glede politike do Ukrajine so se tokrat oglasili bivši premier in zunanji minister Miro Cerar, nekdanja predsednika državnega zbora Pavle Gantar in Gregor Virant ter tudi teologa Ivan Štuhec in Janez Juhant. Med drugim poudarjajo, da ni čas za popuščanje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi.


 

Zadnje pismo je neke vrste odziv na poziv vladi iz prejšnjega tedna, pod katerega se je podpisalo skoraj 20 osebnosti, med njimi tudi nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk. Slednji so opozorili, da zahodno oboroževanje ukrajinskih sil podaljšuje konflikt in da ni realnih možnosti, da bi te lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja. Nekako gre v smeri popuščanja Rusiji.

Drugo pismo, ki ga je podpisalo več kot 50 osebnosti, prvi je podpis prispeval politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič pa je po besedah sopodpisnika Aleša Mavra bolj jasno in neprizanesljivo do agresorske Rusije: »Naša izjava bolj izhaja iz podmene, da je že s tem, ko se je ruski režim, odločil za napad na Ukrajino, prestopil mejo racionalnega, da je zapustil območje racionalnega in da torej z njim neki racionalnih dialog v bližnji prihodnosti najbrž ni mogoč, ter da bi popuščanje pri nekaterih zahtevah, ki naj bi jih ruskih režim imel, prej spodbudilo nadaljnjo agresijo, kot pa jo zaustavljalo.«


 

Podpisali so se še Ivo Jevnikar, Alenka Puhar, Brane Senegačnik, Gregor Golobič, Roman Jakič, Matej Avbelj, Tamara Griesser Pečar, Janez Kopač, Rajko Pirnat, Janez Šušteršič ter Žiga Turk.

Maver upa, da nova slovenska politika ne bo poskušala ugajati agresorski Rusiji

Medtem, ko se v Ukrajini nadaljuje vojna se v Sloveniji na novo vlado obrača vse več znanih osebnosti. Z novim odprtim pismom glede politike do Ukrajine so se tokrat oglasili bivši premier in zunanji minister Miro Cerar, nekdanja predsednika državnega zbora Pavle Gantar in Gregor Virant ter tudi teologa Ivan Štuhec in Janez Juhant. Med drugim poudarjajo, da ni čas za popuščanje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi.


 

Zadnje pismo je neke vrste odziv na poziv vladi iz prejšnjega tedna, pod katerega se je podpisalo skoraj 20 osebnosti, med njimi tudi nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk. Slednji so opozorili, da zahodno oboroževanje ukrajinskih sil podaljšuje konflikt in da ni realnih možnosti, da bi te lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja. Nekako gre v smeri popuščanja Rusiji.

Drugo pismo, ki ga je podpisalo več kot 50 osebnosti, prvi je podpis prispeval politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič pa je po besedah sopodpisnika Aleša Mavra bolj jasno in neprizanesljivo do agresorske Rusije: »Naša izjava bolj izhaja iz podmene, da je že s tem, ko se je ruski režim, odločil za napad na Ukrajino, prestopil mejo racionalnega, da je zapustil območje racionalnega in da torej z njim neki racionalnih dialog v bližnji prihodnosti najbrž ni mogoč, ter da bi popuščanje pri nekaterih zahtevah, ki naj bi jih ruskih režim imel, prej spodbudilo nadaljnjo agresijo, kot pa jo zaustavljalo.«


 

Podpisali so se še Ivo Jevnikar, Alenka Puhar, Brane Senegačnik, Gregor Golobič, Roman Jakič, Matej Avbelj, Tamara Griesser Pečar, Janez Kopač, Rajko Pirnat, Janez Šušteršič ter Žiga Turk.

info ukrajina komentar politika aleš maver

Informativni prispevki

Maver upa, da nova slovenska politika ne bo poskušala ugajati agresorski Rusiji

Medtem, ko se v Ukrajini nadaljuje vojna se v Sloveniji na novo vlado obrača vse več znanih osebnosti. Z novim odprtim pismom glede politike do Ukrajine so se tokrat oglasili bivši premier in zunanji minister Miro Cerar, nekdanja predsednika državnega zbora Pavle Gantar in Gregor Virant ter tudi teologa Ivan Štuhec in Janez Juhant. Med drugim poudarjajo, da ni čas za popuščanje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi.


 

Zadnje pismo je neke vrste odziv na poziv vladi iz prejšnjega tedna, pod katerega se je podpisalo skoraj 20 osebnosti, med njimi tudi nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk. Slednji so opozorili, da zahodno oboroževanje ukrajinskih sil podaljšuje konflikt in da ni realnih možnosti, da bi te lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja. Nekako gre v smeri popuščanja Rusiji.

Drugo pismo, ki ga je podpisalo več kot 50 osebnosti, prvi je podpis prispeval politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič pa je po besedah sopodpisnika Aleša Mavra bolj jasno in neprizanesljivo do agresorske Rusije: »Naša izjava bolj izhaja iz podmene, da je že s tem, ko se je ruski režim, odločil za napad na Ukrajino, prestopil mejo racionalnega, da je zapustil območje racionalnega in da torej z njim neki racionalnih dialog v bližnji prihodnosti najbrž ni mogoč, ter da bi popuščanje pri nekaterih zahtevah, ki naj bi jih ruskih režim imel, prej spodbudilo nadaljnjo agresijo, kot pa jo zaustavljalo.«


 

Podpisali so se še Ivo Jevnikar, Alenka Puhar, Brane Senegačnik, Gregor Golobič, Roman Jakič, Matej Avbelj, Tamara Griesser Pečar, Janez Kopač, Rajko Pirnat, Janez Šušteršič ter Žiga Turk.

VEČ ...|16. 6. 2022
Maver upa, da nova slovenska politika ne bo poskušala ugajati agresorski Rusiji

Medtem, ko se v Ukrajini nadaljuje vojna se v Sloveniji na novo vlado obrača vse več znanih osebnosti. Z novim odprtim pismom glede politike do Ukrajine so se tokrat oglasili bivši premier in zunanji minister Miro Cerar, nekdanja predsednika državnega zbora Pavle Gantar in Gregor Virant ter tudi teologa Ivan Štuhec in Janez Juhant. Med drugim poudarjajo, da ni čas za popuščanje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi.


 

Zadnje pismo je neke vrste odziv na poziv vladi iz prejšnjega tedna, pod katerega se je podpisalo skoraj 20 osebnosti, med njimi tudi nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk. Slednji so opozorili, da zahodno oboroževanje ukrajinskih sil podaljšuje konflikt in da ni realnih možnosti, da bi te lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja. Nekako gre v smeri popuščanja Rusiji.

Drugo pismo, ki ga je podpisalo več kot 50 osebnosti, prvi je podpis prispeval politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič pa je po besedah sopodpisnika Aleša Mavra bolj jasno in neprizanesljivo do agresorske Rusije: »Naša izjava bolj izhaja iz podmene, da je že s tem, ko se je ruski režim, odločil za napad na Ukrajino, prestopil mejo racionalnega, da je zapustil območje racionalnega in da torej z njim neki racionalnih dialog v bližnji prihodnosti najbrž ni mogoč, ter da bi popuščanje pri nekaterih zahtevah, ki naj bi jih ruskih režim imel, prej spodbudilo nadaljnjo agresijo, kot pa jo zaustavljalo.«


 

Podpisali so se še Ivo Jevnikar, Alenka Puhar, Brane Senegačnik, Gregor Golobič, Roman Jakič, Matej Avbelj, Tamara Griesser Pečar, Janez Kopač, Rajko Pirnat, Janez Šušteršič ter Žiga Turk.

Alen Salihović

info ukrajina komentar politika aleš maver

Informativni prispevki

VEČ ...|10. 6. 2022
60 let SKM na Švedskem

V Vadsteni na Švedskem so se pred binkoštnim praznikom znova zbrali naši rojaki, ki živijo na Švedskem. Tokrat so se Bogu zahvalili za 60. jubilej Slovenske katoliške misije. Sveto mašo je daroval domači škof Anders kardinal Arborelius, iz Slovenije je dobro voljo in muziko prinesel Kvintet Dori.  Več nam je povedal slovenski župnik Zvone Podvinski.

60 let SKM na Švedskem

V Vadsteni na Švedskem so se pred binkoštnim praznikom znova zbrali naši rojaki, ki živijo na Švedskem. Tokrat so se Bogu zahvalili za 60. jubilej Slovenske katoliške misije. Sveto mašo je daroval domači škof Anders kardinal Arborelius, iz Slovenije je dobro voljo in muziko prinesel Kvintet Dori.  Več nam je povedal slovenski župnik Zvone Podvinski.

info rojaki

Informativni prispevki

60 let SKM na Švedskem

V Vadsteni na Švedskem so se pred binkoštnim praznikom znova zbrali naši rojaki, ki živijo na Švedskem. Tokrat so se Bogu zahvalili za 60. jubilej Slovenske katoliške misije. Sveto mašo je daroval domači škof Anders kardinal Arborelius, iz Slovenije je dobro voljo in muziko prinesel Kvintet Dori.  Več nam je povedal slovenski župnik Zvone Podvinski.

VEČ ...|10. 6. 2022
60 let SKM na Švedskem

V Vadsteni na Švedskem so se pred binkoštnim praznikom znova zbrali naši rojaki, ki živijo na Švedskem. Tokrat so se Bogu zahvalili za 60. jubilej Slovenske katoliške misije. Sveto mašo je daroval domači škof Anders kardinal Arborelius, iz Slovenije je dobro voljo in muziko prinesel Kvintet Dori.  Več nam je povedal slovenski župnik Zvone Podvinski.

Matjaž Merljak

info rojaki

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 6. 2022
Mira Milavec: Dva meseca sem rabila, da sem sprejela, da je vojna

Vojna v Ukrajini dobiva vedno nove razsežnosti. Čeprav so boji večinoma omejeni na Vzhod države, pa se sirene nekajkrat na teden oglasijo tudi po drugih mestih, nam je povedala Mira Milavec, ki živi na Zahodnem delu države. »Razočaran sem«, je poudarila, »vendar grem naprej, ker ljudje potrebujejo pomoč.«

Mira Milavec: Dva meseca sem rabila, da sem sprejela, da je vojna

Vojna v Ukrajini dobiva vedno nove razsežnosti. Čeprav so boji večinoma omejeni na Vzhod države, pa se sirene nekajkrat na teden oglasijo tudi po drugih mestih, nam je povedala Mira Milavec, ki živi na Zahodnem delu države. »Razočaran sem«, je poudarila, »vendar grem naprej, ker ljudje potrebujejo pomoč.«

info Ukrajina duhovnost info odnosi papež pogovor

Informativni prispevki

Mira Milavec: Dva meseca sem rabila, da sem sprejela, da je vojna

Vojna v Ukrajini dobiva vedno nove razsežnosti. Čeprav so boji večinoma omejeni na Vzhod države, pa se sirene nekajkrat na teden oglasijo tudi po drugih mestih, nam je povedala Mira Milavec, ki živi na Zahodnem delu države. »Razočaran sem«, je poudarila, »vendar grem naprej, ker ljudje potrebujejo pomoč.«

VEČ ...|8. 6. 2022
Mira Milavec: Dva meseca sem rabila, da sem sprejela, da je vojna

Vojna v Ukrajini dobiva vedno nove razsežnosti. Čeprav so boji večinoma omejeni na Vzhod države, pa se sirene nekajkrat na teden oglasijo tudi po drugih mestih, nam je povedala Mira Milavec, ki živi na Zahodnem delu države. »Razočaran sem«, je poudarila, »vendar grem naprej, ker ljudje potrebujejo pomoč.«

Radio Ognjišče

info Ukrajina duhovnost info odnosi papež pogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 6. 2022
Pridiga duhovnika Karla Bolčine ob pogrebu Borisa Pahorja

Na pokopališču pri sv. Ani v Trstu so se poslovili od tržaškega pisatelja in akademika Borisa Pahorja, pričevalca grozot 20. stoletja. Škofov vikar za Slovence v Gorici Karlo Bolčina je poudaril, da mu je Bog, ob številnih preizkušnja podaril tudi številne talente.

Pridiga duhovnika Karla Bolčine ob pogrebu Borisa Pahorja

Na pokopališču pri sv. Ani v Trstu so se poslovili od tržaškega pisatelja in akademika Borisa Pahorja, pričevalca grozot 20. stoletja. Škofov vikar za Slovence v Gorici Karlo Bolčina je poudaril, da mu je Bog, ob številnih preizkušnja podaril tudi številne talente.

info izobraževanje boris pahor

Informativni prispevki

Pridiga duhovnika Karla Bolčine ob pogrebu Borisa Pahorja

Na pokopališču pri sv. Ani v Trstu so se poslovili od tržaškega pisatelja in akademika Borisa Pahorja, pričevalca grozot 20. stoletja. Škofov vikar za Slovence v Gorici Karlo Bolčina je poudaril, da mu je Bog, ob številnih preizkušnja podaril tudi številne talente.

VEČ ...|7. 6. 2022
Pridiga duhovnika Karla Bolčine ob pogrebu Borisa Pahorja

Na pokopališču pri sv. Ani v Trstu so se poslovili od tržaškega pisatelja in akademika Borisa Pahorja, pričevalca grozot 20. stoletja. Škofov vikar za Slovence v Gorici Karlo Bolčina je poudaril, da mu je Bog, ob številnih preizkušnja podaril tudi številne talente.

Radio Ognjišče

info izobraževanje boris pahor

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 6. 2022
Pogreb Borisa Pahorja

Na tržaškem pokopališču pri sv. Ani so se dopoldne poslovili od pisatelja in akademika Borisa Pahorja, ki je v 109. letu starosti preminil na svojem domu v Trstu prejšnji ponedeljek. Na pogrebni slovesnosti, ki so se je udeležili številni predstavniki javnega in kulturnega življenja se je zbralo veliko ljudi. Pogrebno mašo je daroval škofov vikar za Slovence v Gorici Karlo Bolčina. V pridigi je dejal, da je Boris Pahor vse življenje pisal in govoril o svojem razočaranju in obenem upanju, o trpljenju in obenem odrešenju, o grenkobi in obenem tolažbi.

Pogreb Borisa Pahorja

Na tržaškem pokopališču pri sv. Ani so se dopoldne poslovili od pisatelja in akademika Borisa Pahorja, ki je v 109. letu starosti preminil na svojem domu v Trstu prejšnji ponedeljek. Na pogrebni slovesnosti, ki so se je udeležili številni predstavniki javnega in kulturnega življenja se je zbralo veliko ljudi. Pogrebno mašo je daroval škofov vikar za Slovence v Gorici Karlo Bolčina. V pridigi je dejal, da je Boris Pahor vse življenje pisal in govoril o svojem razočaranju in obenem upanju, o trpljenju in obenem odrešenju, o grenkobi in obenem tolažbi.

info izobraževanje boris pahor

Informativni prispevki

Pogreb Borisa Pahorja

Na tržaškem pokopališču pri sv. Ani so se dopoldne poslovili od pisatelja in akademika Borisa Pahorja, ki je v 109. letu starosti preminil na svojem domu v Trstu prejšnji ponedeljek. Na pogrebni slovesnosti, ki so se je udeležili številni predstavniki javnega in kulturnega življenja se je zbralo veliko ljudi. Pogrebno mašo je daroval škofov vikar za Slovence v Gorici Karlo Bolčina. V pridigi je dejal, da je Boris Pahor vse življenje pisal in govoril o svojem razočaranju in obenem upanju, o trpljenju in obenem odrešenju, o grenkobi in obenem tolažbi.

VEČ ...|7. 6. 2022
Pogreb Borisa Pahorja

Na tržaškem pokopališču pri sv. Ani so se dopoldne poslovili od pisatelja in akademika Borisa Pahorja, ki je v 109. letu starosti preminil na svojem domu v Trstu prejšnji ponedeljek. Na pogrebni slovesnosti, ki so se je udeležili številni predstavniki javnega in kulturnega življenja se je zbralo veliko ljudi. Pogrebno mašo je daroval škofov vikar za Slovence v Gorici Karlo Bolčina. V pridigi je dejal, da je Boris Pahor vse življenje pisal in govoril o svojem razočaranju in obenem upanju, o trpljenju in obenem odrešenju, o grenkobi in obenem tolažbi.

Alen Salihović

info izobraževanje boris pahor

Informativni prispevki

VEČ ...|2. 6. 2022
Vtisi udeležencev z romanja po Franciji

Romarji, ki so se za pot v Francijo odločili prek Radia Ognjišče in agencije Aritours, so bili navdušeni, pravijo, da se bodo gotovo še kdaj pridružili. 

Vtisi udeležencev z romanja po Franciji

Romarji, ki so se za pot v Francijo odločili prek Radia Ognjišče in agencije Aritours, so bili navdušeni, pravijo, da se bodo gotovo še kdaj pridružili. 

info duhovnost mladi odnosi

Informativni prispevki

Vtisi udeležencev z romanja po Franciji

Romarji, ki so se za pot v Francijo odločili prek Radia Ognjišče in agencije Aritours, so bili navdušeni, pravijo, da se bodo gotovo še kdaj pridružili. 

VEČ ...|2. 6. 2022
Vtisi udeležencev z romanja po Franciji

Romarji, ki so se za pot v Francijo odločili prek Radia Ognjišče in agencije Aritours, so bili navdušeni, pravijo, da se bodo gotovo še kdaj pridružili. 

Tanja Dominko

info duhovnost mladi odnosi

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|5. 8. 2022
S. Emanuela Žardin: O svobodi govora z druge strani

Zadnje tedne se skoraj obvezno v enem ali drugem mediju pojavi kakšen zapis o svobodi govora. Sedanja oblast to človekovo pravico razume kot nekaj, kar si pridobiš z zmago na volitvah in lahko uporabljaš za utišanje vseh drugače mislečih.

S. Emanuela Žardin: O svobodi govora z druge strani

Zadnje tedne se skoraj obvezno v enem ali drugem mediju pojavi kakšen zapis o svobodi govora. Sedanja oblast to človekovo pravico razume kot nekaj, kar si pridobiš z zmago na volitvah in lahko uporabljaš za utišanje vseh drugače mislečih.

Emanuela Žardin

komentardružbapolitika

Naš gost

VEČ ...|6. 8. 2022
Tadeja Krečič Scholten

V sobotni oddaji Naš gost smo gostili Tadejo Krečič Scholten, prevajalko, književno in gledališko kritičarko, urednico radijskih oddaj in novinarko na 3. programu Radia Slovenija. Lani je v zbirki Prvenci pri Mladinski knjigi izdala zbirko kratkih zgodb Nikoli ni prepozno in tudi o tem je tekla beseda v tokratnem pogovoru. Zaupala nam je tudi, katere gledališke predstave so jo v zadnjem času najbolj navdušile ter nasula kup bralnih namigov za to poletje.

Tadeja Krečič Scholten

V sobotni oddaji Naš gost smo gostili Tadejo Krečič Scholten, prevajalko, književno in gledališko kritičarko, urednico radijskih oddaj in novinarko na 3. programu Radia Slovenija. Lani je v zbirki Prvenci pri Mladinski knjigi izdala zbirko kratkih zgodb Nikoli ni prepozno in tudi o tem je tekla beseda v tokratnem pogovoru. Zaupala nam je tudi, katere gledališke predstave so jo v zadnjem času najbolj navdušile ter nasula kup bralnih namigov za to poletje.

Damijana Medved

spominživljenjeNikoli ni prepoznoRadio Slovenijanovinarkagledališčepisateljica

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|8. 8. 2022
Dr. Ernest Petrič: Komisija za mednarodno pravo in predsedniške volitve

Prof. dr. Ernest Petrič je ob koncu tretjega mandata v Komisije Združenih narodov za mednarodno pravo pojasnil, za kakšno ustanovo gre, kako je začela z delom, kdo so njeni člani in nekatere aktualne zadeve. Ki so jih obravnavali v zadnjem času. Pred oktobrskimi volitvami predsednika države je povedal, kakšne so njegove naloge. Pojasnil je še, kako je z njegovo kandidaturo za ta položaj. 

Dr. Ernest Petrič: Komisija za mednarodno pravo in predsedniške volitve

Prof. dr. Ernest Petrič je ob koncu tretjega mandata v Komisije Združenih narodov za mednarodno pravo pojasnil, za kakšno ustanovo gre, kako je začela z delom, kdo so njeni člani in nekatere aktualne zadeve. Ki so jih obravnavali v zadnjem času. Pred oktobrskimi volitvami predsednika države je povedal, kakšne so njegove naloge. Pojasnil je še, kako je z njegovo kandidaturo za ta položaj. 

Tone Gorjup

politikadružbavolitve

Svetovalnica

VEČ ...|10. 8. 2022
Pridelava zelišč

Smo v visokem poletju, ko je čas zelo primeren za nabiranje in sušenje zelišč. Z nami je bila mag. Nataša Ferant vodja Vrta zdravilnih in aromatičnih rastlin na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije.

Pridelava zelišč

Smo v visokem poletju, ko je čas zelo primeren za nabiranje in sušenje zelišč. Z nami je bila mag. Nataša Ferant vodja Vrta zdravilnih in aromatičnih rastlin na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije.

Robert Božič

svetovanje

Globine

VEČ ...|9. 8. 2022
Mozaična oddaja

Tokrat smo pripravili mozaične Globine, ki so sestavljene iz krajših odlomkov preteklih oddaj. V njih smo se dotaknili raznolikih tem: od upanja in zaupanja, spremljanja na poti duhovniškega poslanstva do vprašanja, kdo so angeli ter kakšna je vloga ženske v Cerkvi. Z nami so bili zanimivi sogovorniki: dr. Janez Vodičar, Peter Kokotec, dr. Marjan Turnšek, br. Luka Modic, s. Romana Kocjančič, dr. Roman Globokar in Jože Plut.

Mozaična oddaja

Tokrat smo pripravili mozaične Globine, ki so sestavljene iz krajših odlomkov preteklih oddaj. V njih smo se dotaknili raznolikih tem: od upanja in zaupanja, spremljanja na poti duhovniškega poslanstva do vprašanja, kdo so angeli ter kakšna je vloga ženske v Cerkvi. Z nami so bili zanimivi sogovorniki: dr. Janez Vodičar, Peter Kokotec, dr. Marjan Turnšek, br. Luka Modic, s. Romana Kocjančič, dr. Roman Globokar in Jože Plut.

Blaž Lesnik

duhovnostodnosidružbakultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|10. 8. 2022
Obnova cerkve v Šmarjah pri Jelšah

Spominjamo se

VEČ ...|10. 8. 2022
Spominjamo se dne 10. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 10. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Življenje išče pot

VEČ ...|10. 8. 2022
Duhovno počitniški tedni Vera in Luč, maša za otroke z duševno motnjo, prijatelji lučk

Gibanje Vera in luč, ki združuje starše in otroke z duševno motnjo in otroke s posebnimi potrebami, že vrsto let zanje pripravlja štiri tedne duhovno-počitniških tednov. Zelo dobro so obiskani in odprti tudi za nove udeležence. Kje se to dogaja in kakšen program imajo, sta več povedali moji gostji in sicer provincialna so-koordinatorica gibanja Vera in luč v Sloveniji Kristina Mlinarič in voditeljica duhovno-počitniških tednov na Pohorju Tea Kovač.

Duhovno počitniški tedni Vera in Luč, maša za otroke z duševno motnjo, prijatelji lučk

Gibanje Vera in luč, ki združuje starše in otroke z duševno motnjo in otroke s posebnimi potrebami, že vrsto let zanje pripravlja štiri tedne duhovno-počitniških tednov. Zelo dobro so obiskani in odprti tudi za nove udeležence. Kje se to dogaja in kakšen program imajo, sta več povedali moji gostji in sicer provincialna so-koordinatorica gibanja Vera in luč v Sloveniji Kristina Mlinarič in voditeljica duhovno-počitniških tednov na Pohorju Tea Kovač.

s. Meta Potočnik

duhovnostsvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|10. 8. 2022
Pridelava zelišč

Smo v visokem poletju, ko je čas zelo primeren za nabiranje in sušenje zelišč. Z nami je bila mag. Nataša Ferant vodja Vrta zdravilnih in aromatičnih rastlin na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije.

Pridelava zelišč

Smo v visokem poletju, ko je čas zelo primeren za nabiranje in sušenje zelišč. Z nami je bila mag. Nataša Ferant vodja Vrta zdravilnih in aromatičnih rastlin na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije.

Robert Božič

svetovanje