Med tistimi duhovniki, ki so ta čas v samoizolaciji, je tudi Klemen Jager, župnik v župnijah sv. Miklavž nad Laškim, sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah in sv. Jedert nad Laškim, ki je pretekli torek zvečer prek družbenega omrežja in župnijskih strani javno potrdil okužbo. Klemena seveda poznamo tudi kot zmagovalca Ritma srca leta 2014.

ljub razglašeni epidemiji je potrebno ostati optimističen. Skrbeti je treba za imunski sistem tako, da dovolj spimo, se izogibamo negativnemu stresu in smo fizično aktivni. V to je prepričana infektologinja dr. Mateja Logar iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja. V pogovoru za naš radio je izrazila skrb zaradi naraščanja števila okužb.

Mons. Marino Qualizza je največja moralna avtoriteta v Benečijiformata Ivana Trinka. Pred dnevi je praznoval 80. rojstni dan inzadruga Most je zbrala uvodnike, ki jih je kot odgovorni urednikpisal za petnajstdnevnik Dom. Mons.Qualizza sodi med vodilne teologe v italijanskem svetu. Napisal jeveč kot 40 knjig s teološko vsebino, ki jih uporabljajo nateoloških fakultetah in v šolah verouka. Leta 1986 je ustanovil in25 let tudi vodil višjo šolo za verske znanosti v Vidmu, kjer seusposabljajo učitelji verouka v Furlaniji-Julijski krajini. Ob vsemakademskem delu je ostal vedno povezan z rojstno Benečijo, sslovenskim jezikom in kulturo. Tako nam je avtorja uvodnikovpredstavil urednik Doma Ezio Gosgnach.  Knjiga Benečija,naš dom je nadaljevanje prejšnjih knjig mons. Qualizza. Uvodnike,ki so nastali po letu 2003, so razdelili v pet sklopov oz. poglavij:politika, kultura, vera, človekove pravice in prazniki. V knjigi soobjavljeni tako, kot so bili napisani v Domu, se pravi bodisi vnarečni slovenščini ali v italijanščini, vsak ima povzetek vdrugem jeziku. Skupni imenovalec je, da je vera povezana s kulturo injezikom, vsemi potrebami ljudi v Benečiji. Knjiga se ne bere kotroman, ampak je priročnik, v katerem lahko v vsakem trenutku najdemokoristen nasvet, dobro idejo ali pravo besedo.

Evropska unija se je ob pandemiji naučila, da je potrebno pri temizzivu sodelovati skupaj, je za Radio Ognjišče dejala evropskaposlanka iz vrst Evropske ljudske stranke (ELS) Ljudmila Novak.Spregovorila je tudi o temah, ki so zaznamovala zadnje zasedanjeEvropskega parlamenta. Ponovila je, da je podprla vključitevklavzule o pogojnosti pri črpanju evropskih sredstev iz naslednjevečletne finančne perspektive glede na spoštovanje vladavineprava. »EU ne sme biti le bankomat, medtem ko se teptajo njenetemeljne vrednote,« je povedala.

Vsa nenujna potovanja odsvetujemo, je dejal vodja konzularne službe na MZZ Andrej Šter, in pojasnil, da je odhod v tujino v takšnih razmerah nevaren in predstavlja precejšnje tveganje. Tudi z vidika, da bi lahko imeli težave s povratkom. Za nujne poti je svetoval spremljanje informacij oblasti, za naš radio pa spregovoril tudi o vračanju delavcev migrantov v sosednje države med počitnicami.

Razmere so resne, je za Radio Ognjišče dejala vodja strokovne skupine za covid-19 infektologinja Bojana Beović. Nima več smisla razmišljati ali so ukrepi učinkoviti ali ne, ali maska pomaga ali ne, enostavno treba je slediti ukrepom. Tako jasna je bila v pogovoru za naš radio dr. Beovićeva. »Stanje je resno. Veliko je število okužb, ki jih ugotovimo s testiranjem. Velik delež testiranih je pozitiven. Oboje govori o zelo intenzivnem širjenju virusa po državi.«

Od politike bi pričakoval več sodelovanja in povezovanja, je edenod poudarkov iz pogovora s predsednikom državnega sveta AlojzemKovšco. Glede soočanje s pandemijo je izrazil skrb dotistih, ki se obnašajo neodgovorno s tem, ko ne spoštujejozaščitnih ukrepov. »Največja posledica tega virusa bo izgubadelovnih mest, nižanje standarda državljanov in še to, da mnogiljudje ne bodo dočakali srečnega konca in bodo zaradi tega virusaprej zapustili ta svet kot bi ga mogoče. Žal, poudarjam še enkrat,žal, se nekateri tega ne zavedajo dovolj in zaradi svojelahkomiselnosti, neodgovornosti, mogoče pa nekateri tudi zaradipolitičnih interesov ogrožajo državo in druge,« je dejal Kovšca.

Nadškofijska karitas Maribor je v 30 letih svojega delovanjapomagala že več tisoč ljudem in glede na to, da je novikoronavirus še poglobil stiske, ne kaže, da jim bo kmalu zmanjkalodela. Pomoč v obliki hrane, oblačil ali psihosocialne pomočinudijo letno okoli 22.000 ljudem, je ob obletnici povedal predsednikBranko Maček. Za prehojeno pot in s prošnjo za naprej so sepopoldne v mariborski stolnici zbrali pri zahvalni sveti maši.Slovesno somaševanje je vodil nadškof Alojzij Cvikl, ki je tudipredsednik Slovenske karitas. V pridigi je spomnil, da so ljudjepotrebni pomoči pogosto spregledani ter se navezal na današnjicovid čas.

V Evropskem parlamentu smo lahko prejšnji teden slišali pozive kboljši zaščiti tistih, ki potrebujejo oskrbo. PodpredsednicaEvropske komisije Dubravka Šuica je v luči pandemije covida-19 topodporo tudi obljubila. Evropski poslanec iz vrst Evropske ljudskestranke Franc Bogovič vidi del rešitve tega problema tudi v takoimenovanih »pametnih vaseh«. O teh in še nekaterih drugih temah, tudi soočenju EU s pandemijo je poslanec spregovoril za Radio Ognjišče.

12. oktobra obeležujemo svetovni dan revmatikov. V Sloveniji zvnetno revmatično boleznijo živi med 40.000 in 60.000 ljudi.Bolnikov z revmatizmom pa je okrog 230.000. Za eno od vrst revmatskihbolezni lahko zbolijo ljudje ne glede na spol in starost. Četudi greza kronične bolezni, ki trajajo vse življenje, lahko bolniki znjimi živijo kakovostno so nedavno povedali na novinarski konferenciv organizaciji Društva revmatikov Slovenije.