Pogovarjali smo se z organistinjo in zborovodjo zbora v Rojanu v Trstu Zulejko Devetak, ki je prejela Černetovo nagrado 2020.

»V naša življenja se je vpletla epidemija koronavirusa, ki nas kliče k odprtim ušesom in stalnemu prilagajanju, iskanju ravnotežja med tem, da se popolnoma ne zapremo vsak v svoj kot in po drugi strani, da ne ignoriramo dejstva bolezni, ki nas sicer sama opozori z visokimi številkami obolelih, hospitaliziranih in umrlih.« Tako je v kolumni, ki smo jo prejeli v naše uredništvo zapisala specialistka internistične onkologije Urška Bokal. V pogovoru za naš radio pa še dodala, da epidemija kaže, da posameznik stvari ne more spremeniti, le, če skupaj v veliki večini upoštevamo ukrepe za zmanjševanje okužb, zmoremo zmanjšati številke.

Zamejski tednik Novi glas praznuje 25 let, saj je prva številka časopisa po združitvi tržaškega Novega lista z goriškim tednikom Katoliški glas prišla iz tiskarne v četrtek, 11. januarja leta 1996. Pogovarjali smo se z odgovorim urednikom Jurijem Paljkom.

Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu. 

Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.

I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«

Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.

» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«

Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.

»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«

Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«

Nekatera cepiva proti covidu-19 so nastala na etično sporen način. Pri razvoju in raziskavah so bila uporabljena celična tkiva splavljenih zarodkov. Vatikan je nedavno v dokumentu pojasnil, da je moralno sprejemljivo cepiti se s takim cepivom, kadar ni na voljo etično nesporno cepivo. Duhovi se kljub temu niso pomirili. Moralni teolog Gabriel Kavčič meni, da je tako prav, saj se v razpravi prečiščujejo napačne informacije. Hkrati se izvaja pritisk na farmacevtska podjetja, da prenehajo z etično spornimi praksami.

Spregovoril je o varnosti cepiv in tudi razložil, na kakšen način so cepiva razvita.

Spregovoril je tudi o prvem primeru smrtnosti po cepljenju pri nas in dodal, da tega ne gre primerjati. Prav tako je spregovoril o tem, kdaj lahko pričakujemo nova cepiva.

V letošnjem letu so bili pri boju z novim koronavirusom v ospredjuzdravstveni delavci. Med njimi tudi mlada medicinska sestra naGolniku Tina Remškar, ki je prebolela covid. V pogovoru za našradio je spregovorila o bolezni, cepljenju pa tudi o delu na oddelku.

Ob sklepu leta smo se pogovarjali z evropsko poslanko iz vrstEvropske ljudske stranke/NSi Ljudmilo Novak. Ker je članicaparlamentarnih odborov za okolje, zdravje in varnost hrane ter zapromet in turizem nismo mogli mimo teh tem. Izrazila je veselje, dase je Evropska unija dobro soočila s pandemijo ter, da je državamna pomoč priskočila z izdatnimi finančnimi sredstvi.

Po sklepu decembrskega plenarnega zasedanja EP smo se z dr. Milanom Zverom iz Evropske ljudske stranke in SDS pogovarjali o izzivih pandemije covida 19, iskanju cepiva, programu Erasmus+, odnosih z ZDA in stanju duha v slovenski politiki.

Evropska poslanka Evropske ljudske stranke/SDS Romana Tomc je predkoncem leta spregovorila o dogajanju v Evropskem parlamentu, ki ga jetako kot ves svet zaznamovala pandemija novega koronavirusa.Pozdravila je dogovor za pomoč državam članicam po pandemiji.Veseli jo, da je k dosegu kompromisa pod vodstvom nemškegapredsedstva pripomogel tudi slovenski premier Janez Janša. Boljpesimistična pa je glede brexita. Skrbi jo, da do 1. januarjadogovora ne bo, kar bo povzročilo številne težave. Spregovorila jetudi o političnih razmerah v Sloveniji ter bila kritična do potezopozicije. Ni pa šlo mimo ukrepov slovenske vlade pri soočanju zepidemijo. Slednje je ocenila kot ene najboljših v Evropski uniji.

V času krize pride pri človeku na plano najboljše in najslabše, asedaj je pred vsemi nami odgovornost, da izberemo dobro pred slabim.Tako je v pogovoru za naš radio v luči epidemije dejal pisatelj inurednik Beletrine Mitja Čander. Tisto, kar je bilo letos napreizkušnji in bo tudi v prihodnje, je po besedah sogovornikasolidarnost.

Evropski poslanci so na decembrskem plenarnem zasedanju sprejeli večletni finančni okvir Evropske unije za obdobje od leta 2021 do 2027. »Zelo napreduje pa tudi sprejemanje načrta za okrevanje ’Next Generation EU’,« je za naš radio povedal poslanec Evropske ljudske stranke (ELS) v Evropskem parlamentu Franc Bogovič. Označil ju je za dva zelo velika finančna svežnja, ki bosta omogočila hitrejši izhod iz trenutne krize. Govoril je tudi o novi evropski viziji za bolj zeleno, digitalno in odporno Evropo ter o tem, da smo Slovenci v času covid krize veliko premalo enotni.

Člani Zdravniške zbornice Slovenije so za svojo predsednico izvolili infektologinjo Bojano Beović, ki je širši javnosti postala znana po vodenju svetovalne skupine za covid-19. Glede morebitnega hkratnega vodenja tako zbornice kot svetovalne skupine je za Radio Ognjišče dejala, da bo še nekaj časa trajalo do začetka mandata na čelu zbornice, dotlej pa pričakuje, da bo potreba po njenem strokovnem svetovanju na področju epidemije počasi izzvenela.

Vaša eminenca kardinal Bertello, predsednik Governatorata,Vaša eminenca kardinal Rode, Ekscelenca Mons. Vergez Alzaga,Spoštovani gospod nadškof Cvikl,Ekscelence,Dragi kolega minister,Spoštovani veleposlanik Štunf, Dragi italijanski prijatelji iz škofije Teramo-Atri in mesta Castelli,Gospe in gospodje,Drugič po letu 1996 bo slovensko božično drevo letos osvetlilo Trg Sv. Petra v Vatikanu. Gre za zahteven projekt, še posebej v teh časih, a prepričan sem, da smo svetlobe božičnega drevesa v teh koronskih časih potrebni še bolj kot doslej. Hvala vatikanski državi za prijazno povabilo k sodelovanju!Slovensko božično drevo bo na Trgu Sv. Petra ko bomo vstopili v leto 2021, ko praznujemo tridesetletnico slovenske osamosvojitve. Sveti sedež je bil med prvimi državami, ki so uradno priznale mlado slovensko državo, sveti papež Janez Pavel II. pa je že pred tem podpiral slovenska prizadevanja. Naj se ob tem spomnim tudi prizadevanj pokojnega ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja in prav tako pokojnega dr. Štefana Faleža, prvega slovenskega veleposlanika v Vatikanu, ki sta bila ključna vez s Svetim sedežem v tistih prelomnih časih. Zato je to božično drevo tudi zahvala Svetemu sedežu za podporo ob nastanku slovenske države.V strategiji slovenske zunanje politike smo zapisali, da je Sveti sedež pomemben sogovornik v Evropi in svetu, ko gre za vprašanja miru, razvoja, verske svobode, medkulturnega in medverskega dialoga, kulturne identitete, humanitarnih in drugih svetovnih vprašanj, ki jih tako zelo poudarja prav papež Frančišek. Na vseh teh področjih Republika Slovenija in Sveti sedež v mnogočem delita poglede. Slovenci, kot maloštevilen narod, ki sta ga bistveno oblikovala krščanska kultura in jezik imamo posebno občutljivost za ta vprašanja. Rad bi se zahvalil vsem, ki ste poskrbeli za tako odlično predstavitev Slovenije tu v Vatikanu: gozdarjem, transportnim delavcem, številnim udeležencem medgeneracijskih delavnic, ki so ročno izdelali izvirne okraske iz slame in oblancev ter adventne vence. Hvala glasbenikom, ki bodo v Rim in v svet ponesli cvet slovenske glasbe, na čelu z Markom Finkom, Avseniki in Alfijem Nipičem. Hvala izvajalcem pritrkovanja, tej slovenski posebnosti. Ob strokovnem vodstvu dr. Janeza Bogataja ne bo manjkalo niti slovenskih jedi, celo kranjska klobasa in potica bosta tu, le da bo tokrat, v duhu papeža Frančiška, namenjeni rimskim brezdomcem. Naša prisotnost v Rimu bo torej zaznamovana s solidarnostjo: medgeneracijsko, s tistimi, ki so pomoči najbolj potrebni, s tistimi, ki zaradi pandemije trpijo po vsem svetu.Smreka prihaja iz Kočevske, slovenske pokrajine, ki se ponaša z enim največjih evropskih pragozdov. Ti prelepi gozdovi pa so bili hkrati priča nekaterim najtemnejšim trenutkom naše narodne zgodovine. Korenine petinsedemdeset let stare smreke, ki je pred nami, so se napajale v bolečini žrtev teh tragičnih dogodkov; a iz njih je zrasla lepota in moč, ki danes tu navdihuje široki svet. Zlo in trpljenje izpod korenin te smreke se na tem svetem kraju spreminjata v dobro in lepo.Slovensko božično drevo v središču krščanstva je sporočilo miru: mir in edinost med narodi in znotraj narodov, varnost, človeško dostojanstvo, sprava. Božično drevo v Vatikanu pa je tudi pomemben prispevek k predstavljanju Slovenije v svetu. Morda bo prav to božično drevo prihodnjo pomlad in poletje, ko bo pandemija premagana, zvabilo v Slovenijo koga od tistih, ki jo zdaj gledate v živo ali še verjetneje v različnih objavah na spletu in drugod.Lepo vabljeni v Slovenijo! In blagoslovljen božič ter vse dobro v novem letu!

Današnji dan v Vatikanu je slovenski. Popoldne bodo osvetlili 30metrov visoko kočevsko lepotico, ki so jo okrasili pod vodstvom dr.Sabine Šegula in Petra Ribiča. Že ob 8. uri je bila v vatikanski baziliki slovenska maša, ki jo jena grobu sv. Janeza Pavla II. daroval mariborski nadškof AlojzijCvikl. V nagovoru je poudaril, da je bil poljski papež tesno povezanz življenjem Cerkve v Sloveniji, prvi je priznal tudi našosamostojnost.

Prihod novih repatriiranih oseb slovenskega rodu iz Venezuele v Slovenijo je bil med marcem in septembrom ustavljen, na novo je prišlo 13 oseb, skupno število repatriiranih oseb slovenskega rodu iz Venezuele v Slovenijo je ta trenutno 36. Do sedaj so bile izdane pozitivne odločbe za 56 oseb. Vsi se v Sloveniji dobro počutijo in si poskušajo na novo organizirati življenje, je pojasnil državni sekretar na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Dejan Valentinčič.

Premier Janez Janša začenja uradni obisk v Izraelu. Gre za priložnost za pogovore o ključnih zunanjepolitičnih temah, kot so Sirija, Irak, Iran in bližnjevzhodni mirovni proces, ter o sodelovanju na področjih kibernetske varnosti in umetne inteligence. Zunanji minister Anže Logar pa začenja obisk v Washingtonu, kjer se bo srečal z ameriškim državnim sekretarjem Mikom Pompeom. Da gre za pomembna obiska menita kar dva nekdanja zunanja ministra Lojze Peterle in Dimitrij Rupel.

Odpravljanje ukrepov bo moralo biti postopno, ocenjuje infektologinjadr. Mateja Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinskastanja pri UKC Ljubljana. Božično novoletnih praznikov se ne boji,če bodo ljudje spoštovali zaščitne ukrepe. Če bo bistvopraznikov veliko druženja in pa ekonomski blišč potem so sevedaprazniki lahko nevarni, opozarja.

Potem, ko je vlada včeraj večino ukrepov za zamejitev epidemije covida-19 podaljšala za teden dni, smo poklicali vodjo strokovne skupine za covid 19 pri ministrstvu za zdravje, infektologinjo dr. Bojano Beović. Izrazila je zadovoljstvo, da so ukrepi prijeli do te mere, da so ustavili naraščanje števila okuženih. Povedala je še, da je stanje v bolnišnicah pod nadzorom, ampak izjemno obremenjujoče in težko. Glede sproščanja ukrepov v mesecu decembrskega pa dodaja, da bodo morali biti zelo regulirani, saj se nam lahko krivulja hitro obrne navzgor.

Po nacionalni raziskavi je vsaka druga ženska od dopolnjenega 15.leta starosti že doživela eno od oblik nasilja. Obseg nasilja nadženskami lahko zmanjša samo ozaveščena družba, je poudaril varuhčlovekovih pravic Peter Svetina.Nasiljenad ženskami in deklicami ni sprejemljivo, so ob današnjemmednarodnem dnevu za končanje nasilja nad ženskami jasni vrazličnih organizacijah, od Združenih narodov in Sveta Evrope doslovenskega varuha človekovih pravic in ministrstva za delo. TanjaDominko se je o tej temi pogovarjala s Suzi Kvas, predsednico Sekcijeza varne hiše, materinske domove in druge podobne ustanove, kidelujejo pod okriljem Socialne zbornice.

S strokovnjakom za krizno komuniciranje dr. Dejanom Verčičem, ki na FDV vodi oddelek za komunikologijo, smo se pogovarjali o aktualni politični situaciji, o epidemiji in odgovornosti posameznika. Trudimo se ne znoreti in ne se stepsti, je med drugim dejal.

V Splošni bolnišnici Celje se s covid bolniki srečuje mladispecializant infektologije Federico Victor Potočnik. Za naš radioje spregovoril o razmerah na oddelku in poteku epidemije.

14. novembra mineva sto let od rojstva nadškofa Alojzija Šuštarja. Teobletnice so se zjutrajj, brez prisotnosti vernikov, spomnili vljubljanski stolnici, kjer so na njegovem grobu zmolili veroizpoved.Kot je povedal dolgoletni tajnik škofa Šuštarja, ljubljanskipomožni škof Anton Jamnik so se pri maši zahvalili za darživljenja nadškofa Šuštarja.

13. novembra so stopili v veljajonovi ukrepi s katerimi žejo odgovorni v državi preprečiti širjenjanovega koronavirusa. Prepovedana so vsa zbiranja, razen če so zbraničlani družine oziroma člani skupnega gospodinjstva. A kot je vpogovoru za Radio Ognjišče ob začetku 14-dnevnega umirjanja državepovedala infektologinja dr. Mateja Logar tovrstno sprejemanjeukrepov ne bi bilo nujno, če bi se vsi državi pravil.

Bomo do konca leta že imeli cepivo proti novemu koronavirusu? Ameriški farmacevtski velikan Pfizer in nemško biotehnološko podjetje BioNTech sta sporočila, da se je cepivo proti covidu-19, ki ga razvijata, v tretji fazi kliničnih testiranj izkazalo za 90-odstotno učinkovito. Novica je vzbudila upanje v drugem valu pandemije, ko v Evropi in po svetu beležijo rekorde v številu okužb in smrtnih žrtev covida-19.O novem cepivu je za Radio Ognjišče spregovoril profesor dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo.

Škof Franc Šuštar o tem kako ga je spremenila bolezen Covid-19.

Več pa si lahko preberete na sletni strani Radia Ognjišče.

Upamo, da se bo v nekaj dneh krivulja na novo okuženih obrnila navzdol in ne bo potrebno sprejemati bolj radikalnih ukrepov. To je v posebnem pogovoru za Radio Ognjišče dejala vodja strokovne skupine za covid-19, infektologinja dr. Bojana Beović. Opozarja, da je virus resen in da je sedanje stanje posledica »samozvanih strokovnjakov«, ki so trdili, da gre za okužbo podobno gripi. Odgovorila je tudi na vprašanje, kakšne božično-novoletne praznike lahko pričakujemo.

Dunaj je pretresel teroristični napad. V neposredni bližini dogajanja živi profesorica, dr. Verica Trstenjak, tudi nekdanja generalna pravobranilka na Sodišču Evropske unije. Za naš radio je spregovorila o dogajanju.

Evropski poslanci so se v minulem tednu udeležil plenarnega zasedanja, ki je spet potekalo na daljavo. Glavni temi sta bili nova skupna evropska kmetijska politika in paket zakonodajnih ukrepov za ureditev digitalnega trga. Kot nam je povedala poslanka Evropske ljudske stranke Romana Tomc gredo predlogi v pravo smer. V pogovoru za naš radio je spregovorila tudi o soočanju z epidemijo in sprejemanju vladnih ukrepov.

Med tistimi duhovniki, ki so ta čas v samoizolaciji, je tudi Klemen Jager, župnik v župnijah sv. Miklavž nad Laškim, sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah in sv. Jedert nad Laškim, ki je pretekli torek zvečer prek družbenega omrežja in župnijskih strani javno potrdil okužbo. Klemena seveda poznamo tudi kot zmagovalca Ritma srca leta 2014.

ljub razglašeni epidemiji je potrebno ostati optimističen. Skrbeti je treba za imunski sistem tako, da dovolj spimo, se izogibamo negativnemu stresu in smo fizično aktivni. V to je prepričana infektologinja dr. Mateja Logar iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja. V pogovoru za naš radio je izrazila skrb zaradi naraščanja števila okužb.

Mons. Marino Qualizza je največja moralna avtoriteta v Benečijiformata Ivana Trinka. Pred dnevi je praznoval 80. rojstni dan inzadruga Most je zbrala uvodnike, ki jih je kot odgovorni urednikpisal za petnajstdnevnik Dom. Mons.Qualizza sodi med vodilne teologe v italijanskem svetu. Napisal jeveč kot 40 knjig s teološko vsebino, ki jih uporabljajo nateoloških fakultetah in v šolah verouka. Leta 1986 je ustanovil in25 let tudi vodil višjo šolo za verske znanosti v Vidmu, kjer seusposabljajo učitelji verouka v Furlaniji-Julijski krajini. Ob vsemakademskem delu je ostal vedno povezan z rojstno Benečijo, sslovenskim jezikom in kulturo. Tako nam je avtorja uvodnikovpredstavil urednik Doma Ezio Gosgnach.  Knjiga Benečija,naš dom je nadaljevanje prejšnjih knjig mons. Qualizza. Uvodnike,ki so nastali po letu 2003, so razdelili v pet sklopov oz. poglavij:politika, kultura, vera, človekove pravice in prazniki. V knjigi soobjavljeni tako, kot so bili napisani v Domu, se pravi bodisi vnarečni slovenščini ali v italijanščini, vsak ima povzetek vdrugem jeziku. Skupni imenovalec je, da je vera povezana s kulturo injezikom, vsemi potrebami ljudi v Benečiji. Knjiga se ne bere kotroman, ampak je priročnik, v katerem lahko v vsakem trenutku najdemokoristen nasvet, dobro idejo ali pravo besedo.

Evropska unija se je ob pandemiji naučila, da je potrebno pri temizzivu sodelovati skupaj, je za Radio Ognjišče dejala evropskaposlanka iz vrst Evropske ljudske stranke (ELS) Ljudmila Novak.Spregovorila je tudi o temah, ki so zaznamovala zadnje zasedanjeEvropskega parlamenta. Ponovila je, da je podprla vključitevklavzule o pogojnosti pri črpanju evropskih sredstev iz naslednjevečletne finančne perspektive glede na spoštovanje vladavineprava. »EU ne sme biti le bankomat, medtem ko se teptajo njenetemeljne vrednote,« je povedala.

Vsa nenujna potovanja odsvetujemo, je dejal vodja konzularne službe na MZZ Andrej Šter, in pojasnil, da je odhod v tujino v takšnih razmerah nevaren in predstavlja precejšnje tveganje. Tudi z vidika, da bi lahko imeli težave s povratkom. Za nujne poti je svetoval spremljanje informacij oblasti, za naš radio pa spregovoril tudi o vračanju delavcev migrantov v sosednje države med počitnicami.

Razmere so resne, je za Radio Ognjišče dejala vodja strokovne skupine za covid-19 infektologinja Bojana Beović. Nima več smisla razmišljati ali so ukrepi učinkoviti ali ne, ali maska pomaga ali ne, enostavno treba je slediti ukrepom. Tako jasna je bila v pogovoru za naš radio dr. Beovićeva. »Stanje je resno. Veliko je število okužb, ki jih ugotovimo s testiranjem. Velik delež testiranih je pozitiven. Oboje govori o zelo intenzivnem širjenju virusa po državi.«

Od politike bi pričakoval več sodelovanja in povezovanja, je edenod poudarkov iz pogovora s predsednikom državnega sveta AlojzemKovšco. Glede soočanje s pandemijo je izrazil skrb dotistih, ki se obnašajo neodgovorno s tem, ko ne spoštujejozaščitnih ukrepov. »Največja posledica tega virusa bo izgubadelovnih mest, nižanje standarda državljanov in še to, da mnogiljudje ne bodo dočakali srečnega konca in bodo zaradi tega virusaprej zapustili ta svet kot bi ga mogoče. Žal, poudarjam še enkrat,žal, se nekateri tega ne zavedajo dovolj in zaradi svojelahkomiselnosti, neodgovornosti, mogoče pa nekateri tudi zaradipolitičnih interesov ogrožajo državo in druge,« je dejal Kovšca.

Nadškofijska karitas Maribor je v 30 letih svojega delovanjapomagala že več tisoč ljudem in glede na to, da je novikoronavirus še poglobil stiske, ne kaže, da jim bo kmalu zmanjkalodela. Pomoč v obliki hrane, oblačil ali psihosocialne pomočinudijo letno okoli 22.000 ljudem, je ob obletnici povedal predsednikBranko Maček. Za prehojeno pot in s prošnjo za naprej so sepopoldne v mariborski stolnici zbrali pri zahvalni sveti maši.Slovesno somaševanje je vodil nadškof Alojzij Cvikl, ki je tudipredsednik Slovenske karitas. V pridigi je spomnil, da so ljudjepotrebni pomoči pogosto spregledani ter se navezal na današnjicovid čas.

V Evropskem parlamentu smo lahko prejšnji teden slišali pozive kboljši zaščiti tistih, ki potrebujejo oskrbo. PodpredsednicaEvropske komisije Dubravka Šuica je v luči pandemije covida-19 topodporo tudi obljubila. Evropski poslanec iz vrst Evropske ljudskestranke Franc Bogovič vidi del rešitve tega problema tudi v takoimenovanih »pametnih vaseh«. O teh in še nekaterih drugih temah, tudi soočenju EU s pandemijo je poslanec spregovoril za Radio Ognjišče.

12. oktobra obeležujemo svetovni dan revmatikov. V Sloveniji zvnetno revmatično boleznijo živi med 40.000 in 60.000 ljudi.Bolnikov z revmatizmom pa je okrog 230.000. Za eno od vrst revmatskihbolezni lahko zbolijo ljudje ne glede na spol in starost. Četudi greza kronične bolezni, ki trajajo vse življenje, lahko bolniki znjimi živijo kakovostno so nedavno povedali na novinarski konferenciv organizaciji Društva revmatikov Slovenije.