Janez Borštnar
Nič ne daruješ svojemu narodu, ako mu ne daruješ samega sebe, je zapisal Janez Borštnar iz Jarš pri Domžalah (1919 - 1945), ki je že pred koncem gimnazije opozoril nase kot pesnik, pisatelj in prevajalec. Nit njegovega življenja je tik pred koncem vojne pretrgala mina.
15. 9. 2019
Janez Borštnar
Nič ne daruješ svojemu narodu, ako mu ne daruješ samega sebe, je zapisal Janez Borštnar iz Jarš pri Domžalah (1919 - 1945), ki je že pred koncem gimnazije opozoril nase kot pesnik, pisatelj in prevajalec. Nit njegovega življenja je tik pred koncem vojne pretrgala mina.
VEČ ...|15. 9. 2019
Janez Borštnar
Nič ne daruješ svojemu narodu, ako mu ne daruješ samega sebe, je zapisal Janez Borštnar iz Jarš pri Domžalah (1919 - 1945), ki je že pred koncem gimnazije opozoril nase kot pesnik, pisatelj in prevajalec. Nit njegovega življenja je tik pred koncem vojne pretrgala mina.
VEČ ...|15. 3. 2020
Avguštin Stegenšek (1875 - 1920)
Stegenšek je bil duhovnik, cerkveni pravnik in umetnostni zgodovinar, ki velja za pionirja umetnostne zgodovine in začetnika spomeniške topografije pri nas. Osnoval je tudi prvo slovensko umetnostno glasilo Ljubitelj krščanske umetnosti. S knjižnico Zgodovinskega društva za Slovensko Štajersko pa je postavil temelje mariborski univerzitetni knjižnici.
Avguštin Stegenšek (1875 - 1920)
Stegenšek je bil duhovnik, cerkveni pravnik in umetnostni zgodovinar, ki velja za pionirja umetnostne zgodovine in začetnika spomeniške topografije pri nas. Osnoval je tudi prvo slovensko umetnostno glasilo Ljubitelj krščanske umetnosti. S knjižnico Zgodovinskega društva za Slovensko Štajersko pa je postavil temelje mariborski univerzitetni knjižnici.
Avguštin Stegenšek (1875 - 1920)
Stegenšek je bil duhovnik, cerkveni pravnik in umetnostni zgodovinar, ki velja za pionirja umetnostne zgodovine in začetnika spomeniške topografije pri nas. Osnoval je tudi prvo slovensko umetnostno glasilo Ljubitelj krščanske umetnosti. S knjižnico Zgodovinskega društva za Slovensko Štajersko pa je postavil temelje mariborski univerzitetni knjižnici.
VEČ ...|15. 3. 2020
Avguštin Stegenšek (1875 - 1920)
Stegenšek je bil duhovnik, cerkveni pravnik in umetnostni zgodovinar, ki velja za pionirja umetnostne zgodovine in začetnika spomeniške topografije pri nas. Osnoval je tudi prvo slovensko umetnostno glasilo Ljubitelj krščanske umetnosti. S knjižnico Zgodovinskega društva za Slovensko Štajersko pa je postavil temelje mariborski univerzitetni knjižnici.
VEČ ...|16. 2. 2020
Vilma Bukovec (1920 - 2016)
Tokrat želimo predstaviti operna in koncertna pevka Vilmo Búkovec, ki sodi med vodilne slovenske sopranistke po drugi svetovni vojni. Pevsko pot je začela na cerkvenem koru v Trebnejm in v naslednjih desetletjih z nekaterimi sopevci ljubljansko opero dvignila na evropsko raven.
Vilma Bukovec (1920 - 2016)
Tokrat želimo predstaviti operna in koncertna pevka Vilmo Búkovec, ki sodi med vodilne slovenske sopranistke po drugi svetovni vojni. Pevsko pot je začela na cerkvenem koru v Trebnejm in v naslednjih desetletjih z nekaterimi sopevci ljubljansko opero dvignila na evropsko raven.
Vilma Bukovec (1920 - 2016)
Tokrat želimo predstaviti operna in koncertna pevka Vilmo Búkovec, ki sodi med vodilne slovenske sopranistke po drugi svetovni vojni. Pevsko pot je začela na cerkvenem koru v Trebnejm in v naslednjih desetletjih z nekaterimi sopevci ljubljansko opero dvignila na evropsko raven.
VEČ ...|16. 2. 2020
Vilma Bukovec (1920 - 2016)
Tokrat želimo predstaviti operna in koncertna pevka Vilmo Búkovec, ki sodi med vodilne slovenske sopranistke po drugi svetovni vojni. Pevsko pot je začela na cerkvenem koru v Trebnejm in v naslednjih desetletjih z nekaterimi sopevci ljubljansko opero dvignila na evropsko raven.
VEČ ...|19. 1. 2020
Tone Bitenc (1920 - 1977)
Arhitekt Tone oziroma Anton Bitenc, ki je bil zadnji Plečnikov asistent, je v duhu pokoncilske prenove bogoslužnih prostorov preuredil prek sto cerkvenih notranjščin in projektiral več novih; v Dražgošah, Idriji, Poljanah nad Škofjo Loko, Kosezah in drugod ... Posveča se je tudi obnovi kulturnih spomenikov: od blejskega gradu in cerkve Marijinega rojstva na blejskem Otoku, za kar je leta 1973 prejel Plečnikovo nagrado, do dvorca Zemono. Ker je bil tih in skromen, o njem ni prav dosti zapisov.Stoletnica rojstva pa je priložnost, da ga bolje spoznamo.
Tone Bitenc (1920 - 1977)
Arhitekt Tone oziroma Anton Bitenc, ki je bil zadnji Plečnikov asistent, je v duhu pokoncilske prenove bogoslužnih prostorov preuredil prek sto cerkvenih notranjščin in projektiral več novih; v Dražgošah, Idriji, Poljanah nad Škofjo Loko, Kosezah in drugod ... Posveča se je tudi obnovi kulturnih spomenikov: od blejskega gradu in cerkve Marijinega rojstva na blejskem Otoku, za kar je leta 1973 prejel Plečnikovo nagrado, do dvorca Zemono. Ker je bil tih in skromen, o njem ni prav dosti zapisov.Stoletnica rojstva pa je priložnost, da ga bolje spoznamo.
Tone Bitenc (1920 - 1977)
Arhitekt Tone oziroma Anton Bitenc, ki je bil zadnji Plečnikov asistent, je v duhu pokoncilske prenove bogoslužnih prostorov preuredil prek sto cerkvenih notranjščin in projektiral več novih; v Dražgošah, Idriji, Poljanah nad Škofjo Loko, Kosezah in drugod ... Posveča se je tudi obnovi kulturnih spomenikov: od blejskega gradu in cerkve Marijinega rojstva na blejskem Otoku, za kar je leta 1973 prejel Plečnikovo nagrado, do dvorca Zemono. Ker je bil tih in skromen, o njem ni prav dosti zapisov.Stoletnica rojstva pa je priložnost, da ga bolje spoznamo.
VEČ ...|19. 1. 2020
Tone Bitenc (1920 - 1977)
Arhitekt Tone oziroma Anton Bitenc, ki je bil zadnji Plečnikov asistent, je v duhu pokoncilske prenove bogoslužnih prostorov preuredil prek sto cerkvenih notranjščin in projektiral več novih; v Dražgošah, Idriji, Poljanah nad Škofjo Loko, Kosezah in drugod ... Posveča se je tudi obnovi kulturnih spomenikov: od blejskega gradu in cerkve Marijinega rojstva na blejskem Otoku, za kar je leta 1973 prejel Plečnikovo nagrado, do dvorca Zemono. Ker je bil tih in skromen, o njem ni prav dosti zapisov.Stoletnica rojstva pa je priložnost, da ga bolje spoznamo.
VEČ ...|29. 12. 2019
Lavoslav Schwentner (1865 - 1952)
Lavoslav Schwentner je bil glavni založnik slovenske moderne. Pridobil si je naslov prvega sodobnega slovenskega založnika in pri tem skrbel za evropsko raven zunanje podobe knjižnih izdaj. Teh se je v dobrih dveh desetletjih nabralo več kot dvesto. Danes se po njem imenuje prestižna nagrada za posebne dosežke v knjigotrštvu in založništvu.
Lavoslav Schwentner (1865 - 1952)
Lavoslav Schwentner je bil glavni založnik slovenske moderne. Pridobil si je naslov prvega sodobnega slovenskega založnika in pri tem skrbel za evropsko raven zunanje podobe knjižnih izdaj. Teh se je v dobrih dveh desetletjih nabralo več kot dvesto. Danes se po njem imenuje prestižna nagrada za posebne dosežke v knjigotrštvu in založništvu.
Lavoslav Schwentner (1865 - 1952)
Lavoslav Schwentner je bil glavni založnik slovenske moderne. Pridobil si je naslov prvega sodobnega slovenskega založnika in pri tem skrbel za evropsko raven zunanje podobe knjižnih izdaj. Teh se je v dobrih dveh desetletjih nabralo več kot dvesto. Danes se po njem imenuje prestižna nagrada za posebne dosežke v knjigotrštvu in založništvu.
VEČ ...|29. 12. 2019
Lavoslav Schwentner (1865 - 1952)
Lavoslav Schwentner je bil glavni založnik slovenske moderne. Pridobil si je naslov prvega sodobnega slovenskega založnika in pri tem skrbel za evropsko raven zunanje podobe knjižnih izdaj. Teh se je v dobrih dveh desetletjih nabralo več kot dvesto. Danes se po njem imenuje prestižna nagrada za posebne dosežke v knjigotrštvu in založništvu.
VEČ ...|15. 12. 2019
Žiga Zois (1747 - 1819)
Žiga Zois, ki ga je Cankar poimenoval „oče in varuh slovenske literature“, je z moralno in finančno podporo ter odlično založeno knjižnico, omogočil razsvetljensko delo Linhartu, Vodniku, Kopitarju in drugim. Ti so skupaj z njim na prehodu iz 18. v 19. stoletje postavljali temelje za pravilen razvoj slovenskega knjižnega jezika in literature.
Žiga Zois (1747 - 1819)
Žiga Zois, ki ga je Cankar poimenoval „oče in varuh slovenske literature“, je z moralno in finančno podporo ter odlično založeno knjižnico, omogočil razsvetljensko delo Linhartu, Vodniku, Kopitarju in drugim. Ti so skupaj z njim na prehodu iz 18. v 19. stoletje postavljali temelje za pravilen razvoj slovenskega knjižnega jezika in literature.
Žiga Zois (1747 - 1819)
Žiga Zois, ki ga je Cankar poimenoval „oče in varuh slovenske literature“, je z moralno in finančno podporo ter odlično založeno knjižnico, omogočil razsvetljensko delo Linhartu, Vodniku, Kopitarju in drugim. Ti so skupaj z njim na prehodu iz 18. v 19. stoletje postavljali temelje za pravilen razvoj slovenskega knjižnega jezika in literature.
VEČ ...|15. 12. 2019
Žiga Zois (1747 - 1819)
Žiga Zois, ki ga je Cankar poimenoval „oče in varuh slovenske literature“, je z moralno in finančno podporo ter odlično založeno knjižnico, omogočil razsvetljensko delo Linhartu, Vodniku, Kopitarju in drugim. Ti so skupaj z njim na prehodu iz 18. v 19. stoletje postavljali temelje za pravilen razvoj slovenskega knjižnega jezika in literature.
VEČ ...|20. 10. 2019
Ignacij Borštnik (1858 - 1919)
Igralec, režiser, publicist, dramatik in prevajalec Ignacij Borštnik, doma iz Cerkelj na Gorenjskem, je utemeljitelj umetniškega gledališča na Slovenskem in naš prvi režiser v današnjem pomenu besede. Župančič je dejal, da pri njem beseda ni bila prazen zvok.
Ignacij Borštnik (1858 - 1919)
Igralec, režiser, publicist, dramatik in prevajalec Ignacij Borštnik, doma iz Cerkelj na Gorenjskem, je utemeljitelj umetniškega gledališča na Slovenskem in naš prvi režiser v današnjem pomenu besede. Župančič je dejal, da pri njem beseda ni bila prazen zvok.
Ignacij Borštnik (1858 - 1919)
Igralec, režiser, publicist, dramatik in prevajalec Ignacij Borštnik, doma iz Cerkelj na Gorenjskem, je utemeljitelj umetniškega gledališča na Slovenskem in naš prvi režiser v današnjem pomenu besede. Župančič je dejal, da pri njem beseda ni bila prazen zvok.
VEČ ...|20. 10. 2019
Ignacij Borštnik (1858 - 1919)
Igralec, režiser, publicist, dramatik in prevajalec Ignacij Borštnik, doma iz Cerkelj na Gorenjskem, je utemeljitelj umetniškega gledališča na Slovenskem in naš prvi režiser v današnjem pomenu besede. Župančič je dejal, da pri njem beseda ni bila prazen zvok.
VEČ ...|29. 9. 2019
Milko Matičetov (1919-2014)
»Lastna pričevanja so za zgodovino katere koli človeške dejavnosti pač nenadomestljiv vir.« je dejal etnolog Milko Matičetov (1919-2014), ki je vse življenje posvetil zbiranju ljudskega blaga. Njegove Zverinice iz Rezije poznajo tudi otroci. Odddajo graditelji smo mu posvetili ob 100. obletnici njegovega rojstva.
Milko Matičetov (1919-2014)
»Lastna pričevanja so za zgodovino katere koli človeške dejavnosti pač nenadomestljiv vir.« je dejal etnolog Milko Matičetov (1919-2014), ki je vse življenje posvetil zbiranju ljudskega blaga. Njegove Zverinice iz Rezije poznajo tudi otroci. Odddajo graditelji smo mu posvetili ob 100. obletnici njegovega rojstva.
Milko Matičetov (1919-2014)
»Lastna pričevanja so za zgodovino katere koli človeške dejavnosti pač nenadomestljiv vir.« je dejal etnolog Milko Matičetov (1919-2014), ki je vse življenje posvetil zbiranju ljudskega blaga. Njegove Zverinice iz Rezije poznajo tudi otroci. Odddajo graditelji smo mu posvetili ob 100. obletnici njegovega rojstva.
VEČ ...|29. 9. 2019
Milko Matičetov (1919-2014)
»Lastna pričevanja so za zgodovino katere koli človeške dejavnosti pač nenadomestljiv vir.« je dejal etnolog Milko Matičetov (1919-2014), ki je vse življenje posvetil zbiranju ljudskega blaga. Njegove Zverinice iz Rezije poznajo tudi otroci. Odddajo graditelji smo mu posvetili ob 100. obletnici njegovega rojstva.
VEČ ...|18. 8. 2019
Jožef Kvas
Škof Jožef Kvas, ki se je rodil pred 100 leti, je bil nadvse priljubljen med ljudmi. Na njegovem pogrebu se je zbralo več kot 270 duhovnikov. Škof Alojzij Šuštar je o njem dejal: »Tako požrtvovalen je bil do konca in veliko je naredil na pastoralnem področju. Bil je pravo bogastvo za ljubljansko nadškofijo in vso Cerkev na Slovenskem.«
Jožef Kvas
Škof Jožef Kvas, ki se je rodil pred 100 leti, je bil nadvse priljubljen med ljudmi. Na njegovem pogrebu se je zbralo več kot 270 duhovnikov. Škof Alojzij Šuštar je o njem dejal: »Tako požrtvovalen je bil do konca in veliko je naredil na pastoralnem področju. Bil je pravo bogastvo za ljubljansko nadškofijo in vso Cerkev na Slovenskem.«
Jožef Kvas
Škof Jožef Kvas, ki se je rodil pred 100 leti, je bil nadvse priljubljen med ljudmi. Na njegovem pogrebu se je zbralo več kot 270 duhovnikov. Škof Alojzij Šuštar je o njem dejal: »Tako požrtvovalen je bil do konca in veliko je naredil na pastoralnem področju. Bil je pravo bogastvo za ljubljansko nadškofijo in vso Cerkev na Slovenskem.«
VEČ ...|18. 8. 2019
Jožef Kvas
Škof Jožef Kvas, ki se je rodil pred 100 leti, je bil nadvse priljubljen med ljudmi. Na njegovem pogrebu se je zbralo več kot 270 duhovnikov. Škof Alojzij Šuštar je o njem dejal: »Tako požrtvovalen je bil do konca in veliko je naredil na pastoralnem področju. Bil je pravo bogastvo za ljubljansko nadškofijo in vso Cerkev na Slovenskem.«
VEČ ...|21. 7. 2019
Ignacij Knoblehar
Čeprav Knobleharja Slovenci poznamo bolj površno, je njegova misijonska metoda aktualna še danes. Več kot sto let pred drugim vatikanskim koncilom, je spoznal, da se je potrebno približati ljudstvom, ki jim oznanjaš evangelij, spoznati njihov jezik, običaje … da je potrebno med njimi najti in vzgojiti duhovnike, ki bodo skrbeli zanje.
Ignacij Knoblehar
Čeprav Knobleharja Slovenci poznamo bolj površno, je njegova misijonska metoda aktualna še danes. Več kot sto let pred drugim vatikanskim koncilom, je spoznal, da se je potrebno približati ljudstvom, ki jim oznanjaš evangelij, spoznati njihov jezik, običaje … da je potrebno med njimi najti in vzgojiti duhovnike, ki bodo skrbeli zanje.
Ignacij Knoblehar
Čeprav Knobleharja Slovenci poznamo bolj površno, je njegova misijonska metoda aktualna še danes. Več kot sto let pred drugim vatikanskim koncilom, je spoznal, da se je potrebno približati ljudstvom, ki jim oznanjaš evangelij, spoznati njihov jezik, običaje … da je potrebno med njimi najti in vzgojiti duhovnike, ki bodo skrbeli zanje.
VEČ ...|21. 7. 2019
Ignacij Knoblehar
Čeprav Knobleharja Slovenci poznamo bolj površno, je njegova misijonska metoda aktualna še danes. Več kot sto let pred drugim vatikanskim koncilom, je spoznal, da se je potrebno približati ljudstvom, ki jim oznanjaš evangelij, spoznati njihov jezik, običaje … da je potrebno med njimi najti in vzgojiti duhovnike, ki bodo skrbeli zanje.
VEČ ...|30. 6. 2019
Janez Flis
Duhovnik Janez Flis je bil naš prvi umetnostni zgodovinar. V knjigi Stavbinski slogi, ki je izšla 1885, je postavil temelje slovenskemu izrazoslovju v arhitekturni. Kot generalni vikar je bil vrsto let desna roka škofa Jegliča. Vodil je obnovo stolnice po ljubljanskem potresu. Jegliču je svetoval, naj škofijske gimnazije ne gradi predaleč od Ljubljane.
Janez Flis
Duhovnik Janez Flis je bil naš prvi umetnostni zgodovinar. V knjigi Stavbinski slogi, ki je izšla 1885, je postavil temelje slovenskemu izrazoslovju v arhitekturni. Kot generalni vikar je bil vrsto let desna roka škofa Jegliča. Vodil je obnovo stolnice po ljubljanskem potresu. Jegliču je svetoval, naj škofijske gimnazije ne gradi predaleč od Ljubljane.
Janez Flis
Duhovnik Janez Flis je bil naš prvi umetnostni zgodovinar. V knjigi Stavbinski slogi, ki je izšla 1885, je postavil temelje slovenskemu izrazoslovju v arhitekturni. Kot generalni vikar je bil vrsto let desna roka škofa Jegliča. Vodil je obnovo stolnice po ljubljanskem potresu. Jegliču je svetoval, naj škofijske gimnazije ne gradi predaleč od Ljubljane.
VEČ ...|30. 6. 2019
Janez Flis
Duhovnik Janez Flis je bil naš prvi umetnostni zgodovinar. V knjigi Stavbinski slogi, ki je izšla 1885, je postavil temelje slovenskemu izrazoslovju v arhitekturni. Kot generalni vikar je bil vrsto let desna roka škofa Jegliča. Vodil je obnovo stolnice po ljubljanskem potresu. Jegliču je svetoval, naj škofijske gimnazije ne gradi predaleč od Ljubljane.
VEČ ...|16. 6. 2019
p. Ivan Tomažič
O sebi je povedal: Slovencem sem pokazal od kdaj in od kje so tu, na tem ozemlju, in podaril sem jim slovenski študentski dom Korotan na Dunaju. Pred 100 leti rojeni redovnik klaretinec je duhovniška leta posvetil mladim, zlasti študentom,obenem je bil več kot pol stoletja bolnišnični duhovnik, sicer pa navdušen venetolog.
p. Ivan Tomažič
O sebi je povedal: Slovencem sem pokazal od kdaj in od kje so tu, na tem ozemlju, in podaril sem jim slovenski študentski dom Korotan na Dunaju. Pred 100 leti rojeni redovnik klaretinec je duhovniška leta posvetil mladim, zlasti študentom,obenem je bil več kot pol stoletja bolnišnični duhovnik, sicer pa navdušen venetolog.
p. Ivan Tomažič
O sebi je povedal: Slovencem sem pokazal od kdaj in od kje so tu, na tem ozemlju, in podaril sem jim slovenski študentski dom Korotan na Dunaju. Pred 100 leti rojeni redovnik klaretinec je duhovniška leta posvetil mladim, zlasti študentom,obenem je bil več kot pol stoletja bolnišnični duhovnik, sicer pa navdušen venetolog.
VEČ ...|16. 6. 2019
p. Ivan Tomažič
O sebi je povedal: Slovencem sem pokazal od kdaj in od kje so tu, na tem ozemlju, in podaril sem jim slovenski študentski dom Korotan na Dunaju. Pred 100 leti rojeni redovnik klaretinec je duhovniška leta posvetil mladim, zlasti študentom,obenem je bil več kot pol stoletja bolnišnični duhovnik, sicer pa navdušen venetolog.
VEČ ...|19. 5. 2019
Boris Merhar
Tokrat o literarnem zgodovinarju in etnologu, Tržačanu po rodu. Bil je gimnazijski in univerzitetni profesor, posvečal se je tudi strokovnemu delu. Raziskoval je ljudsko pesništvo, največ pozornosti pa je posvetil Cankarju. Med drugim je uredil njegova Izbrana dela.
Boris Merhar
Tokrat o literarnem zgodovinarju in etnologu, Tržačanu po rodu. Bil je gimnazijski in univerzitetni profesor, posvečal se je tudi strokovnemu delu. Raziskoval je ljudsko pesništvo, največ pozornosti pa je posvetil Cankarju. Med drugim je uredil njegova Izbrana dela.
Boris Merhar
Tokrat o literarnem zgodovinarju in etnologu, Tržačanu po rodu. Bil je gimnazijski in univerzitetni profesor, posvečal se je tudi strokovnemu delu. Raziskoval je ljudsko pesništvo, največ pozornosti pa je posvetil Cankarju. Med drugim je uredil njegova Izbrana dela.
VEČ ...|19. 5. 2019
Boris Merhar
Tokrat o literarnem zgodovinarju in etnologu, Tržačanu po rodu. Bil je gimnazijski in univerzitetni profesor, posvečal se je tudi strokovnemu delu. Raziskoval je ljudsko pesništvo, največ pozornosti pa je posvetil Cankarju. Med drugim je uredil njegova Izbrana dela.
VEČ ...|21. 4. 2019
Jaroslav Kikelj
Na Opčinah pri Trstu se je 15. maja 1919 rodil študent medicine, pričevalec za vero Jaroslav Kikelj, ki ga je škof Rožman na pogrebu označil za prvega mučenca Katoliške akcije. Jaroslav Kikelj, umorjen pred tiho nedeljo 1942, je bil ena od premnogih žrtev v drugi svetovni vojni, ki ni padla pod streli okupatorja, ampak pod streli Slovencev.
Jaroslav Kikelj
Na Opčinah pri Trstu se je 15. maja 1919 rodil študent medicine, pričevalec za vero Jaroslav Kikelj, ki ga je škof Rožman na pogrebu označil za prvega mučenca Katoliške akcije. Jaroslav Kikelj, umorjen pred tiho nedeljo 1942, je bil ena od premnogih žrtev v drugi svetovni vojni, ki ni padla pod streli okupatorja, ampak pod streli Slovencev.
Jaroslav Kikelj
Na Opčinah pri Trstu se je 15. maja 1919 rodil študent medicine, pričevalec za vero Jaroslav Kikelj, ki ga je škof Rožman na pogrebu označil za prvega mučenca Katoliške akcije. Jaroslav Kikelj, umorjen pred tiho nedeljo 1942, je bil ena od premnogih žrtev v drugi svetovni vojni, ki ni padla pod streli okupatorja, ampak pod streli Slovencev.
VEČ ...|21. 4. 2019
Jaroslav Kikelj
Na Opčinah pri Trstu se je 15. maja 1919 rodil študent medicine, pričevalec za vero Jaroslav Kikelj, ki ga je škof Rožman na pogrebu označil za prvega mučenca Katoliške akcije. Jaroslav Kikelj, umorjen pred tiho nedeljo 1942, je bil ena od premnogih žrtev v drugi svetovni vojni, ki ni padla pod streli okupatorja, ampak pod streli Slovencev.
VEČ ...|31. 3. 2019
Franček Štabuc
Bil je obetaven pesnik, pisatelj in bogoslovec doma iz Sv. Tomaža pri Ormožu. Med vojno je pobegnil iz nemškega taborišča, se pridružil partizanom, a zaradi njihovega revolucionarnega nasilja pobegnil ter se skril v domačem kraju. Našli so ga in ubili kot izdajalca. Pisal je pesmi; najpomembnejša je njegova proza zbrana v ciklu črtic Pisma. Predstavili smo ga ob 100. obletnici njegovega rojstva.
Franček Štabuc
Bil je obetaven pesnik, pisatelj in bogoslovec doma iz Sv. Tomaža pri Ormožu. Med vojno je pobegnil iz nemškega taborišča, se pridružil partizanom, a zaradi njihovega revolucionarnega nasilja pobegnil ter se skril v domačem kraju. Našli so ga in ubili kot izdajalca. Pisal je pesmi; najpomembnejša je njegova proza zbrana v ciklu črtic Pisma. Predstavili smo ga ob 100. obletnici njegovega rojstva.
Franček Štabuc
Bil je obetaven pesnik, pisatelj in bogoslovec doma iz Sv. Tomaža pri Ormožu. Med vojno je pobegnil iz nemškega taborišča, se pridružil partizanom, a zaradi njihovega revolucionarnega nasilja pobegnil ter se skril v domačem kraju. Našli so ga in ubili kot izdajalca. Pisal je pesmi; najpomembnejša je njegova proza zbrana v ciklu črtic Pisma. Predstavili smo ga ob 100. obletnici njegovega rojstva.
VEČ ...|31. 3. 2019
Franček Štabuc
Bil je obetaven pesnik, pisatelj in bogoslovec doma iz Sv. Tomaža pri Ormožu. Med vojno je pobegnil iz nemškega taborišča, se pridružil partizanom, a zaradi njihovega revolucionarnega nasilja pobegnil ter se skril v domačem kraju. Našli so ga in ubili kot izdajalca. Pisal je pesmi; najpomembnejša je njegova proza zbrana v ciklu črtic Pisma. Predstavili smo ga ob 100. obletnici njegovega rojstva.
VEČ ...|17. 3. 2019
Jožko Kramar (1919 - 2007)
Salezijanski brat Jožko Kramar, doma iz Šmarce pri Kamniku, je kot misijonar skoraj sedem desetletij svojega življenja posvetil vzgoji mladih v Bengaliji, v Burmi, na Filipinih in v Papui Novi Gvineji. Bil je tudi mizar in gradbenik. Ob tem je ves čas krepil misijonsko zavest v domovini. 5. marca 2019 je minilo 100 let od njegovega rojstva.
Jožko Kramar (1919 - 2007)
Salezijanski brat Jožko Kramar, doma iz Šmarce pri Kamniku, je kot misijonar skoraj sedem desetletij svojega življenja posvetil vzgoji mladih v Bengaliji, v Burmi, na Filipinih in v Papui Novi Gvineji. Bil je tudi mizar in gradbenik. Ob tem je ves čas krepil misijonsko zavest v domovini. 5. marca 2019 je minilo 100 let od njegovega rojstva.
Jožko Kramar (1919 - 2007)
Salezijanski brat Jožko Kramar, doma iz Šmarce pri Kamniku, je kot misijonar skoraj sedem desetletij svojega življenja posvetil vzgoji mladih v Bengaliji, v Burmi, na Filipinih in v Papui Novi Gvineji. Bil je tudi mizar in gradbenik. Ob tem je ves čas krepil misijonsko zavest v domovini. 5. marca 2019 je minilo 100 let od njegovega rojstva.
VEČ ...|17. 3. 2019
Jožko Kramar (1919 - 2007)
Salezijanski brat Jožko Kramar, doma iz Šmarce pri Kamniku, je kot misijonar skoraj sedem desetletij svojega življenja posvetil vzgoji mladih v Bengaliji, v Burmi, na Filipinih in v Papui Novi Gvineji. Bil je tudi mizar in gradbenik. Ob tem je ves čas krepil misijonsko zavest v domovini. 5. marca 2019 je minilo 100 let od njegovega rojstva.
VEČ ...|17. 2. 2019
Jožko Kragelj
Jožko Kragelj, duhovnik, ki je bil tik pred praznikom sv. Petra in Pavla 1949 obsojen na smrt z ustrelitvijo, nam je razkril strahote povojnih udbovskih zaporov, skozi katere je šlo več kot 300 duhovnikov. Ob 100. obletnici njegovega rojstva smo osvežili spomin na njegovo duhovniško, pisateljsko, prevajalsko in pričevalsko delo.
Jožko Kragelj
Jožko Kragelj, duhovnik, ki je bil tik pred praznikom sv. Petra in Pavla 1949 obsojen na smrt z ustrelitvijo, nam je razkril strahote povojnih udbovskih zaporov, skozi katere je šlo več kot 300 duhovnikov. Ob 100. obletnici njegovega rojstva smo osvežili spomin na njegovo duhovniško, pisateljsko, prevajalsko in pričevalsko delo.
Jožko Kragelj
Jožko Kragelj, duhovnik, ki je bil tik pred praznikom sv. Petra in Pavla 1949 obsojen na smrt z ustrelitvijo, nam je razkril strahote povojnih udbovskih zaporov, skozi katere je šlo več kot 300 duhovnikov. Ob 100. obletnici njegovega rojstva smo osvežili spomin na njegovo duhovniško, pisateljsko, prevajalsko in pričevalsko delo.
VEČ ...|17. 2. 2019
Jožko Kragelj
Jožko Kragelj, duhovnik, ki je bil tik pred praznikom sv. Petra in Pavla 1949 obsojen na smrt z ustrelitvijo, nam je razkril strahote povojnih udbovskih zaporov, skozi katere je šlo več kot 300 duhovnikov. Ob 100. obletnici njegovega rojstva smo osvežili spomin na njegovo duhovniško, pisateljsko, prevajalsko in pričevalsko delo.
VEČ ...|20. 1. 2019
Valentin Vodnik - duhovnik, pesnik, šolnik, urednik
Predstavili smo Valentina Vodnika ob 200. obletnici njegove smrti. Čeprav ga je v marsičem presegel Prešeren, je bil Vodnik v svojem času brez dvoma eden največjih Slovencev, ki je s svojo Ilirijo nakazal to, kar je nadaljevala Zedinjena Slovenija!
Valentin Vodnik - duhovnik, pesnik, šolnik, urednik
Predstavili smo Valentina Vodnika ob 200. obletnici njegove smrti. Čeprav ga je v marsičem presegel Prešeren, je bil Vodnik v svojem času brez dvoma eden največjih Slovencev, ki je s svojo Ilirijo nakazal to, kar je nadaljevala Zedinjena Slovenija!
Valentin Vodnik - duhovnik, pesnik, šolnik, urednik
Predstavili smo Valentina Vodnika ob 200. obletnici njegove smrti. Čeprav ga je v marsičem presegel Prešeren, je bil Vodnik v svojem času brez dvoma eden največjih Slovencev, ki je s svojo Ilirijo nakazal to, kar je nadaljevala Zedinjena Slovenija!
VEČ ...|20. 1. 2019
Valentin Vodnik - duhovnik, pesnik, šolnik, urednik
Predstavili smo Valentina Vodnika ob 200. obletnici njegove smrti. Čeprav ga je v marsičem presegel Prešeren, je bil Vodnik v svojem času brez dvoma eden največjih Slovencev, ki je s svojo Ilirijo nakazal to, kar je nadaljevala Zedinjena Slovenija!
V oddaji Graditelji slovenskega doma predstavljamo Slovence in Slovenke iz matične domovine, zamejstva in zdomstva, ki so s svojim življenjem in delom gradili “slovenski dom” in zapustili trajne sledi v naši preteklosti. Poskušamo predstaviti čim več rojakov in rojakinj, ki so sooblikovali našo preteklost in utrdili slovenstvo med nami in v svetu. Običajno predstavimo življenje posameznika, kronološko ali kako drugače predstavimo njegova dela, njihov vpliv na okolje in odzive na njihovo delo. Pozorni smo na stoletnice in v skladu z njimi oblikujemo tudi oddaje.
Priporočamo
|
Aktualno
Globine
VEČ ...|12. 5. 2020
O evangeliju po sv. Janezu
Torkat smo se srečali z Janezovim evangelijem, ki ga prebiramo v velikonočnem času. Že Cerkveni očetje so ga imenovali duhovni evangelij. Zanimalo nas je, zakaj in predvsem kako v njem iskati vzporednice s svojim duhovnim življenjem. Naš gost je bil duhovnik Janez Rus.
Slovencem po svetu in domovini
VEČ ...|24. 5. 2020
60. obletnica San Martina
Rojaki v Buenos Airesu so letos zaradi pandemije na virtualen način obeležil svojo obletnico. Pogovarjali smo se s predsednikom Slovenskega doma San Martin Markom Škuljem. Rojaki iz Venezuele so hvaležni za pomoč, ki so jo iz domovine prejeli preko Slovenske karitas.
Kmetijska oddaja
VEČ ...|24. 5. 2020
Problematika škod po zvereh in komentar III. svežnja ukrepov ob krizi z novim koronavirusom
Mag. Stane Bergant je v oddaji spregovoril o prizadevanjih, da bi se začelo urejati področje škod po zvereh, Peter Vrisk pa je z očmi zadružnikov komentiral sprejete ukrepe tretjega svežnja protikoronske zakonodaje.
Za življenje
VEČ ...|23. 5. 2020
O doživljanju časa svetovne epidemije
Z gostom Karlom Gržanom smo se pogovarjali o tem kako smo doživljali »čas odmika«, katera spoznanja smo pridobili, predvsem pa kaj nam je dajalo in nam še daje notranjo moč in oporo. V oddaji so s klici sodelovali tudi poslušalci.
Zgodbe za otroke - Šmarnice
VEČ ...|30. 5. 2020
Pesem za Marijo
Za novo vznemirjenje v družini je poskrbel Jaka. Bližal se je konec poletnih počitnic, in ko so v Ljubljani v knjigarni kupovali zadnje stvari za šolo, je Jaka izginil. Iskali so ga po trgovini, spraševali ljudi, vendar ga niso našli. Skoraj so že poklicali policijo, ko se je iz najbolj oddaljenega kota trgovine zaslišalo tiho petje. Izza knjižnih polic so zaslišali peti njihovega Jaka pesmico o Mariji. Padel je namreč za police, ko je hotel dobiti knjigo, ki mu je bila všeč. Medtem ko je čakal, da ga najdejo, je spesnil pesmico o Mariji in si jo prepeval, da ga ni bilo strah.
Za nasmeh
VEČ ...|31. 5. 2020
Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
