Eden od zadnjih posvetov, ki sem se ga udeležil
še kot profesor moralne teologije na Teološki
fakulteti, je bil na temo teorije spola v enem od
avstrijskih mest. Med predavatelji je bil tudi
predstojnik plastične kirurgije. Njegovo predavanje je
bilo predvideno po kosilu, a je zaradi drugih obveznosti
predaval pred kosilom. Svoj nastop je začel z besedami:
»Morda boste po mojem predavanju zadovoljni, da ne
predavam po kosilu.« Predstavil nam je celotno proble-
matiko spreminjanja biološke spolne identitete na od-
delku za plastično kirurgijo. Gledali smo tudi posnetke,
ki bi jih morda bilo dobro pokazati tistim, ki menijo, da
je spreminjanje spola zgolj kulturni in sociološki po-
jav. Predstojnik plastične kirurgije je tudi povedal, da
so primeri, ko si ljudje po določenem času premislijo
in si želijo nazaj svojo nekdanjo biološko identiteto. Ni
pozabil povedati, da je vsako tako spreminjanje spola
disfunkcionalno, torej gre samo za videz, ne pa tudi za
dejansko funkcijo, ki jo spolni organ ima. Takšno me-
njavanje biološke identitete krije tudi zdravstveno za-
varovanje v Avstriji.
Eden od zadnjih posvetov, ki sem se ga udeležil
še kot profesor moralne teologije na Teološki
fakulteti, je bil na temo teorije spola v enem od
avstrijskih mest. Med predavatelji je bil tudi
predstojnik plastične kirurgije. Njegovo predavanje je
bilo predvideno po kosilu, a je zaradi drugih obveznosti
predaval pred kosilom. Svoj nastop je začel z besedami:
»Morda boste po mojem predavanju zadovoljni, da ne
predavam po kosilu.« Predstavil nam je celotno proble-
matiko spreminjanja biološke spolne identitete na od-
delku za plastično kirurgijo. Gledali smo tudi posnetke,
ki bi jih morda bilo dobro pokazati tistim, ki menijo, da
je spreminjanje spola zgolj kulturni in sociološki po-
jav. Predstojnik plastične kirurgije je tudi povedal, da
so primeri, ko si ljudje po določenem času premislijo
in si želijo nazaj svojo nekdanjo biološko identiteto. Ni
pozabil povedati, da je vsako tako spreminjanje spola
disfunkcionalno, torej gre samo za videz, ne pa tudi za
dejansko funkcijo, ki jo spolni organ ima. Takšno me-
njavanje biološke identitete krije tudi zdravstveno za-
varovanje v Avstriji.
Komentar Družina
Ob slovenskem kulturnem prazniku, se včasih zdi, da kulturo dojemamo kot (najraje podarjen) čokoladni ali bonbon proti kašlju, a bi bilo ustrezneje, ko bi jo kot vsakdanji kruh – ali kot fizioterapijo.
Komentar Družina
Ob slovenskem kulturnem prazniku, se včasih zdi, da kulturo dojemamo kot (najraje podarjen) čokoladni ali bonbon proti kašlju, a bi bilo ustrezneje, ko bi jo kot vsakdanji kruh – ali kot fizioterapijo.
Komentar Družina
Ljudje v vseh časih in kulturah potrebujemo nekoga, ki svoje življenje posveti duhovnim dobrinam in v nemirnih srcih prebuja spomin na večnost in na Boga.
Komentar Družina
Ljudje v vseh časih in kulturah potrebujemo nekoga, ki svoje življenje posveti duhovnim dobrinam in v nemirnih srcih prebuja spomin na večnost in na Boga.
Komentar Družina
V času, ko se Cerkev na Slovenskem in v Evropi sooča s številnimi izzivi evangelizacije, je dragoceno doživeti papeževo bližino in njegovo očetovsko držo. Domov smo se vrnili okrepljeni v veri.
Komentar Družina
V času, ko se Cerkev na Slovenskem in v Evropi sooča s številnimi izzivi evangelizacije, je dragoceno doživeti papeževo bližino in njegovo očetovsko držo. Domov smo se vrnili okrepljeni v veri.
Komentar Družina
Leon XIV. je človek edinosti, še več, je služabnik in graditelj edinosti, ki nikogar ne osiromaši, ampak vse obogati.
Komentar Družina
Leon XIV. je človek edinosti, še več, je služabnik in graditelj edinosti, ki nikogar ne osiromaši, ampak vse obogati.
Komentar Družina
»Človek ima dva merilnika časa, koledar in uro. Koledar razdeli čas v dneve, mesece in leta, ura pa v sekunde, ki se zvrstijo v minute, minute v ure, ure v dneve, dneve v tedne, mesece, leta, desetletja, stoletja in tisočletja. Samo človek uporablja uro, kar pomeni, da se zaveda minljivosti.«
Tako je svoje razmišljanje o doživljanju časa v tedniku Družina začel frančiškan zlatomašnik Zdravko Jakop.
Komentar Družina
»Človek ima dva merilnika časa, koledar in uro. Koledar razdeli čas v dneve, mesece in leta, ura pa v sekunde, ki se zvrstijo v minute, minute v ure, ure v dneve, dneve v tedne, mesece, leta, desetletja, stoletja in tisočletja. Samo človek uporablja uro, kar pomeni, da se zaveda minljivosti.«
Tako je svoje razmišljanje o doživljanju časa v tedniku Družina začel frančiškan zlatomašnik Zdravko Jakop.
Komentar Družina
Sveto leto je tudi leto sprave. Morda lahko božični stisk roke prinese novo upanje v ta naš nemirni svet.
Komentar Družina
Sveto leto je tudi leto sprave. Morda lahko božični stisk roke prinese novo upanje v ta naš nemirni svet.
Komentar Družina
Naša družba se že dolgo premika v nevarno smer – tja, kjer je človek merjen po uporabnosti. Družba brez ranljivih je družba, kjer odnosi postopoma izginevajo. Miselnost, ki življenje meri po koristnosti, je nevarnejša od glasnega konflikta.
Komentar Družina
Naša družba se že dolgo premika v nevarno smer – tja, kjer je človek merjen po uporabnosti. Družba brez ranljivih je družba, kjer odnosi postopoma izginevajo. Miselnost, ki življenje meri po koristnosti, je nevarnejša od glasnega konflikta.
Komentar Družina
Morda je eden najlepših odmevov Slovenskega knjižnega sejma ta, da nas vsakič znova povabi, naj ob dobri knjigi premislimo o svojem mestu v svetu, naj postanemo bolj pozorni do soljudi in bolj odprti za navdihe in spodbude Duha.
Komentar Družina
Morda je eden najlepših odmevov Slovenskega knjižnega sejma ta, da nas vsakič znova povabi, naj ob dobri knjigi premislimo o svojem mestu v svetu, naj postanemo bolj pozorni do soljudi in bolj odprti za navdihe in spodbude Duha.
Komentar Družina
Komentar tednika Družina
Prebiramo komentarje in uvodnike katoliškega tednika Družina pod katere se podpisujejo različni avtorji.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 08. februar 2026 ob 05-ih
Kmetijska oddaja
Povzeli smo dogajanje na petkovem protestu kmetov in povabili na informativne dneve, ki se bodo odvijali prihodnji konec tedna.
Pogovor o
Gostili smo predsednike treh strank takoimenovane razvojne koalicije, in sicer predsednika Nove Slovenije Jerneja Vrtovca, predsednico SLS Tino Bregant in predsednika Fokusa Marka Lotriča. Za prihodnje volitve so stopili skupaj, mi pa bomo slišali nekaj njihovih stališč do aktualnih težav, v katerih se je znašla Slovenija.
Duhovna misel
Stara beseda za kulturo je omika. Izhaja iz »omikati«, počesati in očistiti prejo. Če bi sledili črki, pomeni biti kulturen, biti počesan. Če pa vzamemo ta simbol zares, to pomeni, da ...
Svetovalnica
V oddaji je bil z nami Tomaž Stritar, poslovni trener z izkušnjami na področju razvoja veščin vodenja, zavzetosti pri delu ter oblikovanja visoko zmogljivih ekip. Izvedeli smo, kako motivirati zaposlene, kateri pristopi se najbolj obnesejo in kateri odpadejo?
Spoznanje več, predsodek manj
V tokratni oddaji je bil z nami dr. Žiga Turk, profesor in kritični opazovalec dogajanja v družbi. Sam opaža, kako smo lahka tarča zaplinjanja resničnosti, v oddaji je postregel s konkretnimi primeri. Kako v tej luči spremljati predvolilno kampanjo, kako slediti medijskim objavam in objavam na družbenih omrežjih, kakšna je naša odgovornost kot volivca in kakšna odgovornost politike?
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Pojdite in učite
Misijonarka s. Vesna Hiti nam je povedala, kaj pomeni znanje za prihodnost Afrike, povabila je k darovanju za gradnjo vrtca.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Kajo Rukav, ki že več kot pol leta dela kot prostovoljka v Gambiji. Že pred tem je bila navdušena popotnica, v to afriško državo pa se je odpravila prek slovenskega društva Za otroke sveta prek programa Potuj kot prostovoljec. Tam dela v šoli, vrtcu, sirotišnici, pa tudi centru za otroke s posebnimi potrebami. V oddaji je spregovorila o življenju in delu v Gambiji, pa tudi tamkajšnji naravi in ljudeh.
Slovencem po svetu in domovini
Predvajali smo prispevka z mednarodne strokovne konference o slovenskih knjižnicah doma in po svetu Svetovnega slovenskega kongresa, in sicer o povezovanju slovenskih knjižnic doma in po svetu ter uporabi sodobnih tehnologij, pa tudi o vlogi NUK-a pri ohranjanju in dostopnosti zdomskega knjižničnega gradiva. O tem sta govorili: Barbara Kavčič, predsednica strokovnega odbora Zveze bibliotekarskih društev Slovenije in vodja specialne knjižnice za nepremično kulturno dediščino na ministrstvu za kulturo [od 12:12 naprej] ter Helena Janežič, skrbnica zbirke knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu v Narodni in univerzitetni knjižnici [od 34:15 naprej]. Na začetku smo se ustavili še pri govorniškem natečaju za mlade na avstrijskem Koroškem, ki sta ga razpisali Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev. Rezultati so bili razglašeni ob podelitvi 47. Tischlerjeve nagrade. Prvo mesto je osvojila Mojca Prosen iz Višje šole za gospodarske poklice v Št. Petru na avstrijskem Koroškem.