Ivan Štuhec: Spolna poljubnost

Eden  od  zadnjih  posvetov,  ki  sem  se  ga  udeležil  
še  kot  profesor  moralne  teologije  na  Teološki  
fakulteti, je bil na temo teorije spola v enem od 
avstrijskih  mest.  Med  predavatelji  je  bil  tudi  
predstojnik plastične kirurgije. Njegovo predavanje je 
bilo predvideno po kosilu, a je zaradi drugih obveznosti 
predaval pred kosilom. Svoj nastop je začel z besedami: 
»Morda  boste  po  mojem  predavanju  zadovoljni,  da  ne  
predavam po kosilu.« Predstavil nam je celotno proble-
matiko spreminjanja biološke spolne identitete na od-
delku za plastično kirurgijo. Gledali smo tudi posnetke, 
ki bi jih morda bilo dobro pokazati tistim, ki menijo, da 
je  spreminjanje  spola  zgolj  kulturni  in  sociološki  po-
jav.  Predstojnik  plastične  kirurgije  je  tudi  povedal,  da  
so  primeri,  ko  si  ljudje  po  določenem  času  premislijo  
in si želijo nazaj svojo nekdanjo biološko identiteto. Ni 
pozabil  povedati,  da  je  vsako  tako  spreminjanje  spola  
disfunkcionalno, torej gre samo za videz, ne pa tudi za 
dejansko funkcijo, ki jo spolni organ ima. Takšno me-
njavanje biološke identitete krije tudi zdravstveno za-
varovanje v Avstriji.

15. 7. 2021
Ivan Štuhec: Spolna poljubnost

Eden  od  zadnjih  posvetov,  ki  sem  se  ga  udeležil  
še  kot  profesor  moralne  teologije  na  Teološki  
fakulteti, je bil na temo teorije spola v enem od 
avstrijskih  mest.  Med  predavatelji  je  bil  tudi  
predstojnik plastične kirurgije. Njegovo predavanje je 
bilo predvideno po kosilu, a je zaradi drugih obveznosti 
predaval pred kosilom. Svoj nastop je začel z besedami: 
»Morda  boste  po  mojem  predavanju  zadovoljni,  da  ne  
predavam po kosilu.« Predstavil nam je celotno proble-
matiko spreminjanja biološke spolne identitete na od-
delku za plastično kirurgijo. Gledali smo tudi posnetke, 
ki bi jih morda bilo dobro pokazati tistim, ki menijo, da 
je  spreminjanje  spola  zgolj  kulturni  in  sociološki  po-
jav.  Predstojnik  plastične  kirurgije  je  tudi  povedal,  da  
so  primeri,  ko  si  ljudje  po  določenem  času  premislijo  
in si želijo nazaj svojo nekdanjo biološko identiteto. Ni 
pozabil  povedati,  da  je  vsako  tako  spreminjanje  spola  
disfunkcionalno, torej gre samo za videz, ne pa tudi za 
dejansko funkcijo, ki jo spolni organ ima. Takšno me-
njavanje biološke identitete krije tudi zdravstveno za-
varovanje v Avstriji.

Ivan Štuhec

VEČ ...|15. 7. 2021
Ivan Štuhec: Spolna poljubnost

Eden  od  zadnjih  posvetov,  ki  sem  se  ga  udeležil  
še  kot  profesor  moralne  teologije  na  Teološki  
fakulteti, je bil na temo teorije spola v enem od 
avstrijskih  mest.  Med  predavatelji  je  bil  tudi  
predstojnik plastične kirurgije. Njegovo predavanje je 
bilo predvideno po kosilu, a je zaradi drugih obveznosti 
predaval pred kosilom. Svoj nastop je začel z besedami: 
»Morda  boste  po  mojem  predavanju  zadovoljni,  da  ne  
predavam po kosilu.« Predstavil nam je celotno proble-
matiko spreminjanja biološke spolne identitete na od-
delku za plastično kirurgijo. Gledali smo tudi posnetke, 
ki bi jih morda bilo dobro pokazati tistim, ki menijo, da 
je  spreminjanje  spola  zgolj  kulturni  in  sociološki  po-
jav.  Predstojnik  plastične  kirurgije  je  tudi  povedal,  da  
so  primeri,  ko  si  ljudje  po  določenem  času  premislijo  
in si želijo nazaj svojo nekdanjo biološko identiteto. Ni 
pozabil  povedati,  da  je  vsako  tako  spreminjanje  spola  
disfunkcionalno, torej gre samo za videz, ne pa tudi za 
dejansko funkcijo, ki jo spolni organ ima. Takšno me-
njavanje biološke identitete krije tudi zdravstveno za-
varovanje v Avstriji.

Ivan Štuhec

komentar

Komentar Družina

VEČ ... |
Tadeja Petrovčič Jerina: Kdo si pa ti?

Ob slovenskem kulturnem prazniku, se včasih zdi, da kulturo dojemamo kot (najraje podarjen) čokoladni ali bonbon proti kašlju, a bi bilo ustrezneje, ko bi jo kot vsakdanji kruh – ali kot fizioterapijo. 

Tadeja Petrovčič Jerina: Kdo si pa ti?

Ob slovenskem kulturnem prazniku, se včasih zdi, da kulturo dojemamo kot (najraje podarjen) čokoladni ali bonbon proti kašlju, a bi bilo ustrezneje, ko bi jo kot vsakdanji kruh – ali kot fizioterapijo. 

komentar

Komentar Družina

Tadeja Petrovčič Jerina: Kdo si pa ti?

Ob slovenskem kulturnem prazniku, se včasih zdi, da kulturo dojemamo kot (najraje podarjen) čokoladni ali bonbon proti kašlju, a bi bilo ustrezneje, ko bi jo kot vsakdanji kruh – ali kot fizioterapijo. 

VEČ ...|5. 2. 2026
Tadeja Petrovčič Jerina: Kdo si pa ti?

Ob slovenskem kulturnem prazniku, se včasih zdi, da kulturo dojemamo kot (najraje podarjen) čokoladni ali bonbon proti kašlju, a bi bilo ustrezneje, ko bi jo kot vsakdanji kruh – ali kot fizioterapijo. 

Tadeja Petrovčič Jerina

komentar

Komentar Družina

VEČ ... |
s. Mojca Šimenc: Posvečeno življenje je nekaj zelo živega

Ljudje v vseh časih in kulturah potrebujemo nekoga, ki svoje življenje posveti duhovnim dobrinam in v nemirnih srcih prebuja spomin na večnost in na Boga.

s. Mojca Šimenc: Posvečeno življenje je nekaj zelo živega

Ljudje v vseh časih in kulturah potrebujemo nekoga, ki svoje življenje posveti duhovnim dobrinam in v nemirnih srcih prebuja spomin na večnost in na Boga.

komentar

Komentar Družina

s. Mojca Šimenc: Posvečeno življenje je nekaj zelo živega

Ljudje v vseh časih in kulturah potrebujemo nekoga, ki svoje življenje posveti duhovnim dobrinam in v nemirnih srcih prebuja spomin na večnost in na Boga.

VEČ ...|29. 1. 2026
s. Mojca Šimenc: Posvečeno življenje je nekaj zelo živega

Ljudje v vseh časih in kulturah potrebujemo nekoga, ki svoje življenje posveti duhovnim dobrinam in v nemirnih srcih prebuja spomin na večnost in na Boga.

s. Mojca Šimenc

komentar

Komentar Družina

VEČ ... |
Andrej Saje: Potrjeni v veri in okrepljeni v upanju

V času, ko se Cerkev na Slovenskem in v Evropi sooča s številnimi izzivi evangelizacije, je dragoceno doživeti papeževo bližino in njegovo očetovsko držo. Domov smo se vrnili okrepljeni v veri.

Andrej Saje: Potrjeni v veri in okrepljeni v upanju

V času, ko se Cerkev na Slovenskem in v Evropi sooča s številnimi izzivi evangelizacije, je dragoceno doživeti papeževo bližino in njegovo očetovsko držo. Domov smo se vrnili okrepljeni v veri.

komentar

Komentar Družina

Andrej Saje: Potrjeni v veri in okrepljeni v upanju

V času, ko se Cerkev na Slovenskem in v Evropi sooča s številnimi izzivi evangelizacije, je dragoceno doživeti papeževo bližino in njegovo očetovsko držo. Domov smo se vrnili okrepljeni v veri.

VEČ ...|22. 1. 2026
Andrej Saje: Potrjeni v veri in okrepljeni v upanju

V času, ko se Cerkev na Slovenskem in v Evropi sooča s številnimi izzivi evangelizacije, je dragoceno doživeti papeževo bližino in njegovo očetovsko držo. Domov smo se vrnili okrepljeni v veri.

Andrej Saje

komentar

Komentar Družina

VEČ ... |
dr. Bogdan Dolenc: Ali je papež Leon XIV. človek edinosti?

Leon XIV. je človek edinosti, še več, je služabnik in graditelj edinosti, ki nikogar ne osiromaši, ampak vse obogati.

dr. Bogdan Dolenc: Ali je papež Leon XIV. človek edinosti?

Leon XIV. je človek edinosti, še več, je služabnik in graditelj edinosti, ki nikogar ne osiromaši, ampak vse obogati.

komentar

Komentar Družina

dr. Bogdan Dolenc: Ali je papež Leon XIV. človek edinosti?

Leon XIV. je človek edinosti, še več, je služabnik in graditelj edinosti, ki nikogar ne osiromaši, ampak vse obogati.

VEČ ...|15. 1. 2026
dr. Bogdan Dolenc: Ali je papež Leon XIV. človek edinosti?

Leon XIV. je človek edinosti, še več, je služabnik in graditelj edinosti, ki nikogar ne osiromaši, ampak vse obogati.

dr. Bogdan Dolenc

komentar

Komentar Družina

VEČ ... |
Zdravko Jakop: Človek nosi uro

»Človek ima dva merilnika časa, koledar in uro. Koledar razdeli čas v dneve, mesece in leta, ura pa v sekunde, ki se zvrstijo v minute, minute v ure, ure v dneve, dneve v tedne, mesece, leta, desetletja, stoletja in tisočletja. Samo človek uporablja uro, kar pomeni, da se zaveda minljivosti.«

Tako je svoje razmišljanje o doživljanju časa v tedniku Družina začel frančiškan zlatomašnik Zdravko Jakop.

 

Zdravko Jakop: Človek nosi uro

»Človek ima dva merilnika časa, koledar in uro. Koledar razdeli čas v dneve, mesece in leta, ura pa v sekunde, ki se zvrstijo v minute, minute v ure, ure v dneve, dneve v tedne, mesece, leta, desetletja, stoletja in tisočletja. Samo človek uporablja uro, kar pomeni, da se zaveda minljivosti.«

Tako je svoje razmišljanje o doživljanju časa v tedniku Družina začel frančiškan zlatomašnik Zdravko Jakop.

 

komentarčasminljivost

Komentar Družina

Zdravko Jakop: Človek nosi uro

»Človek ima dva merilnika časa, koledar in uro. Koledar razdeli čas v dneve, mesece in leta, ura pa v sekunde, ki se zvrstijo v minute, minute v ure, ure v dneve, dneve v tedne, mesece, leta, desetletja, stoletja in tisočletja. Samo človek uporablja uro, kar pomeni, da se zaveda minljivosti.«

Tako je svoje razmišljanje o doživljanju časa v tedniku Družina začel frančiškan zlatomašnik Zdravko Jakop.

 

VEČ ...|8. 1. 2026
Zdravko Jakop: Človek nosi uro

»Človek ima dva merilnika časa, koledar in uro. Koledar razdeli čas v dneve, mesece in leta, ura pa v sekunde, ki se zvrstijo v minute, minute v ure, ure v dneve, dneve v tedne, mesece, leta, desetletja, stoletja in tisočletja. Samo človek uporablja uro, kar pomeni, da se zaveda minljivosti.«

Tako je svoje razmišljanje o doživljanju časa v tedniku Družina začel frančiškan zlatomašnik Zdravko Jakop.

 

Zdravko Jakop

komentarčasminljivost

Komentar Družina

VEČ ... |
Božena Kutnar: Sveto leto gre v Božji čas

Sveto leto je tudi leto sprave. Morda lahko božični stisk roke prinese novo upanje v ta naš nemirni svet.

Božena Kutnar: Sveto leto gre v Božji čas

Sveto leto je tudi leto sprave. Morda lahko božični stisk roke prinese novo upanje v ta naš nemirni svet.

komentar

Komentar Družina

Božena Kutnar: Sveto leto gre v Božji čas

Sveto leto je tudi leto sprave. Morda lahko božični stisk roke prinese novo upanje v ta naš nemirni svet.

VEČ ...|18. 12. 2025
Božena Kutnar: Sveto leto gre v Božji čas

Sveto leto je tudi leto sprave. Morda lahko božični stisk roke prinese novo upanje v ta naš nemirni svet.

Božena Kutnar

komentar

Komentar Družina

VEČ ... |
Tone Rode: Kdaj smo najbolj človeški

Naša družba se že dolgo premika v nevarno smer – tja, kjer je človek merjen po uporabnosti. Družba brez ranljivih je družba, kjer odnosi postopoma izginevajo. Miselnost, ki življenje meri po koristnosti, je nevarnejša od glasnega konflikta.

Tone Rode: Kdaj smo najbolj človeški

Naša družba se že dolgo premika v nevarno smer – tja, kjer je človek merjen po uporabnosti. Družba brez ranljivih je družba, kjer odnosi postopoma izginevajo. Miselnost, ki življenje meri po koristnosti, je nevarnejša od glasnega konflikta.

komentar

Komentar Družina

Tone Rode: Kdaj smo najbolj človeški

Naša družba se že dolgo premika v nevarno smer – tja, kjer je človek merjen po uporabnosti. Družba brez ranljivih je družba, kjer odnosi postopoma izginevajo. Miselnost, ki življenje meri po koristnosti, je nevarnejša od glasnega konflikta.

VEČ ...|11. 12. 2025
Tone Rode: Kdaj smo najbolj človeški

Naša družba se že dolgo premika v nevarno smer – tja, kjer je človek merjen po uporabnosti. Družba brez ranljivih je družba, kjer odnosi postopoma izginevajo. Miselnost, ki življenje meri po koristnosti, je nevarnejša od glasnega konflikta.

Tone Rode

komentar

Komentar Družina

VEČ ... |
David Ahačič: Branje je potovanje

Morda je eden najlepših odmevov Slovenskega knjižnega sejma ta, da nas vsakič znova povabi, naj ob dobri knjigi premislimo o svojem mestu v svetu, naj postanemo bolj pozorni do soljudi in bolj odprti za navdihe in spodbude Duha.

David Ahačič: Branje je potovanje

Morda je eden najlepših odmevov Slovenskega knjižnega sejma ta, da nas vsakič znova povabi, naj ob dobri knjigi premislimo o svojem mestu v svetu, naj postanemo bolj pozorni do soljudi in bolj odprti za navdihe in spodbude Duha.

komentar

Komentar Družina

David Ahačič: Branje je potovanje

Morda je eden najlepših odmevov Slovenskega knjižnega sejma ta, da nas vsakič znova povabi, naj ob dobri knjigi premislimo o svojem mestu v svetu, naj postanemo bolj pozorni do soljudi in bolj odprti za navdihe in spodbude Duha.

VEČ ...|4. 12. 2025
David Ahačič: Branje je potovanje

Morda je eden najlepših odmevov Slovenskega knjižnega sejma ta, da nas vsakič znova povabi, naj ob dobri knjigi premislimo o svojem mestu v svetu, naj postanemo bolj pozorni do soljudi in bolj odprti za navdihe in spodbude Duha.

David Ahačič

komentar

Komentar Družina

Komentar Družina

Komentar tednika Družina

Prebiramo komentarje in uvodnike katoliškega tednika Družina pod katere se podpisujejo različni avtorji.

David Ahačič

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Program zadnjega tedna

VEČ ... |
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 08. februar 2026 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 08. februar 2026 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Kmetijska oddaja

VEČ ... |
Protest kmetov

Povzeli smo dogajanje na petkovem protestu kmetov in povabili na informativne dneve, ki se bodo odvijali prihodnji konec tedna. 

Protest kmetov

Povzeli smo dogajanje na petkovem protestu kmetov in povabili na informativne dneve, ki se bodo odvijali prihodnji konec tedna. 

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Pogovor o

VEČ ... |
Razvojna koalicija v pripravah na volitve

Gostili smo predsednike treh strank takoimenovane razvojne koalicije, in sicer predsednika Nove Slovenije Jerneja Vrtovca, predsednico SLS Tino Bregant in predsednika Fokusa Marka Lotriča. Za prihodnje volitve so stopili skupaj, mi pa bomo slišali nekaj njihovih stališč do aktualnih težav, v katerih se je znašla Slovenija. 

Razvojna koalicija v pripravah na volitve

Gostili smo predsednike treh strank takoimenovane razvojne koalicije, in sicer predsednika Nove Slovenije Jerneja Vrtovca, predsednico SLS Tino Bregant in predsednika Fokusa Marka Lotriča. Za prihodnje volitve so stopili skupaj, mi pa bomo slišali nekaj njihovih stališč do aktualnih težav, v katerih se je znašla Slovenija. 

Tanja Dominko Alen Salihovič

politikaživljenje

Duhovna misel

VEČ ... |
Omika

Stara beseda za kulturo je omika. Izhaja iz »omikati«, počesati in očistiti prejo. Če bi sledili črki, pomeni biti kulturen, biti počesan. Če pa vzamemo ta simbol zares, to pomeni, da ...

Omika

Stara beseda za kulturo je omika. Izhaja iz »omikati«, počesati in očistiti prejo. Če bi sledili črki, pomeni biti kulturen, biti počesan. Če pa vzamemo ta simbol zares, to pomeni, da ...

Tadej Sadar

duhovnost

Svetovalnica

VEČ ... |
Kako motivirati zaposlene

V oddaji je bil z nami Tomaž Stritar, poslovni trener z izkušnjami na področju razvoja veščin vodenja, zavzetosti pri delu ter oblikovanja visoko zmogljivih ekip. Izvedeli smo, kako motivirati zaposlene, kateri pristopi se najbolj obnesejo in kateri odpadejo?

Kako motivirati zaposlene

V oddaji je bil z nami Tomaž Stritar, poslovni trener z izkušnjami na področju razvoja veščin vodenja, zavzetosti pri delu ter oblikovanja visoko zmogljivih ekip. Izvedeli smo, kako motivirati zaposlene, kateri pristopi se najbolj obnesejo in kateri odpadejo?

Radio Ognjišče Tanja Dominko

svetovanje

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Dr. Žiga Turk o zaplinjanju resničnosti

V tokratni oddaji je bil z nami dr. Žiga Turk, profesor in kritični opazovalec dogajanja v družbi. Sam opaža, kako smo lahka tarča zaplinjanja resničnosti, v oddaji je postregel s konkretnimi primeri. Kako v tej luči spremljati predvolilno kampanjo, kako slediti medijskim objavam in objavam na družbenih omrežjih, kakšna je naša odgovornost kot volivca in kakšna odgovornost politike? 

Dr. Žiga Turk o zaplinjanju resničnosti

V tokratni oddaji je bil z nami dr. Žiga Turk, profesor in kritični opazovalec dogajanja v družbi. Sam opaža, kako smo lahka tarča zaplinjanja resničnosti, v oddaji je postregel s konkretnimi primeri. Kako v tej luči spremljati predvolilno kampanjo, kako slediti medijskim objavam in objavam na družbenih omrežjih, kakšna je naša odgovornost kot volivca in kakšna odgovornost politike? 

Tanja Dominko

politika

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 8. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 8. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pojdite in učite

VEČ ... |
S. Vesna Hiti pred Pustno Sobotno iskrico

Misijonarka s. Vesna Hiti nam je  povedala, kaj pomeni znanje za prihodnost Afrike, povabila je k darovanju za gradnjo vrtca. 

S. Vesna Hiti pred Pustno Sobotno iskrico

Misijonarka s. Vesna Hiti nam je  povedala, kaj pomeni znanje za prihodnost Afrike, povabila je k darovanju za gradnjo vrtca. 

Jure Sešek

duhovnostmisijon

Z ljudmi na poti

VEČ ... |
Kaja Rukav, prostovoljka v Gambiji

Gostili smo Kajo Rukav, ki že več kot pol leta dela kot prostovoljka v Gambiji. Že pred tem je bila navdušena popotnica, v to afriško državo pa se je odpravila prek slovenskega društva Za otroke sveta prek programa Potuj kot prostovoljec. Tam dela v šoli, vrtcu, sirotišnici, pa tudi centru za otroke s posebnimi potrebami. V oddaji je spregovorila o življenju in delu v Gambiji, pa tudi tamkajšnji naravi in ljudeh.

Kaja Rukav, prostovoljka v Gambiji

Gostili smo Kajo Rukav, ki že več kot pol leta dela kot prostovoljka v Gambiji. Že pred tem je bila navdušena popotnica, v to afriško državo pa se je odpravila prek slovenskega društva Za otroke sveta prek programa Potuj kot prostovoljec. Tam dela v šoli, vrtcu, sirotišnici, pa tudi centru za otroke s posebnimi potrebami. V oddaji je spregovorila o življenju in delu v Gambiji, pa tudi tamkajšnji naravi in ljudeh.

Andrej Šinko

družbainfo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Slovenske knjižnice doma in po svetu

Predvajali smo prispevka z mednarodne strokovne konference o slovenskih knjižnicah doma in po svetu Svetovnega slovenskega kongresa, in sicer o povezovanju slovenskih knjižnic doma in po svetu ter uporabi sodobnih tehnologij, pa tudi o vlogi NUK-a pri ohranjanju in dostopnosti zdomskega knjižničnega gradiva. O tem sta govorili: Barbara Kavčič, predsednica strokovnega odbora Zveze bibliotekarskih društev Slovenije in vodja specialne knjižnice za nepremično kulturno dediščino na ministrstvu za kulturo [od 12:12 naprej] ter Helena Janežič, skrbnica zbirke knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu v Narodni in univerzitetni knjižnici [od 34:15 naprej]. Na začetku smo se ustavili še pri govorniškem natečaju za mlade na avstrijskem Koroškem, ki sta ga razpisali Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev. Rezultati so bili razglašeni ob podelitvi 47. Tischlerjeve nagrade. Prvo mesto je osvojila Mojca Prosen iz Višje šole za gospodarske poklice v Št. Petru na avstrijskem Koroškem. 

Slovenske knjižnice doma in po svetu

Predvajali smo prispevka z mednarodne strokovne konference o slovenskih knjižnicah doma in po svetu Svetovnega slovenskega kongresa, in sicer o povezovanju slovenskih knjižnic doma in po svetu ter uporabi sodobnih tehnologij, pa tudi o vlogi NUK-a pri ohranjanju in dostopnosti zdomskega knjižničnega gradiva. O tem sta govorili: Barbara Kavčič, predsednica strokovnega odbora Zveze bibliotekarskih društev Slovenije in vodja specialne knjižnice za nepremično kulturno dediščino na ministrstvu za kulturo [od 12:12 naprej] ter Helena Janežič, skrbnica zbirke knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu v Narodni in univerzitetni knjižnici [od 34:15 naprej]. Na začetku smo se ustavili še pri govorniškem natečaju za mlade na avstrijskem Koroškem, ki sta ga razpisali Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev. Rezultati so bili razglašeni ob podelitvi 47. Tischlerjeve nagrade. Prvo mesto je osvojila Mojca Prosen iz Višje šole za gospodarske poklice v Št. Petru na avstrijskem Koroškem. 

Matjaž Merljak

družbarojakikultura