Naj cmokanje za mizo preslišimo ali naj soseda opomnimo?
Naj glasne zvoke cmokanja soseda za mizo preslišimo ali naj ga opomnimo? Če smo preveč potrpežljivi, se bo vedenjski vzorec ponavljal ...
26. 11. 2018
Naj cmokanje za mizo preslišimo ali naj soseda opomnimo?
Naj glasne zvoke cmokanja soseda za mizo preslišimo ali naj ga opomnimo? Če smo preveč potrpežljivi, se bo vedenjski vzorec ponavljal ...

Marjan Bunič

VEČ ...|26. 11. 2018
Naj cmokanje za mizo preslišimo ali naj soseda opomnimo?
Naj glasne zvoke cmokanja soseda za mizo preslišimo ali naj ga opomnimo? Če smo preveč potrpežljivi, se bo vedenjski vzorec ponavljal ...

Marjan Bunič

bontonopozorilopogovorsvetovanje

Bonton

VEČ ... |
Bonton in silvestrovanje

V zadnji oddaji Oprostite, kaj pa bonton? še enkrat o prijetnem silvestrovanju, strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk pa naslavlja na poslušalce tudi novoletno voščilo.

Bonton in silvestrovanje

V zadnji oddaji Oprostite, kaj pa bonton? še enkrat o prijetnem silvestrovanju, strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk pa naslavlja na poslušalce tudi novoletno voščilo.

svetovanjepogovorizobraževanje

Bonton

Bonton in silvestrovanje
V zadnji oddaji Oprostite, kaj pa bonton? še enkrat o prijetnem silvestrovanju, strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk pa naslavlja na poslušalce tudi novoletno voščilo.
VEČ ...|31. 12. 2018
Bonton in silvestrovanje
V zadnji oddaji Oprostite, kaj pa bonton? še enkrat o prijetnem silvestrovanju, strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk pa naslavlja na poslušalce tudi novoletno voščilo.

Marjan Bunič

svetovanjepogovorizobraževanje

Bonton

VEČ ... |
Na kulturnih prireditvah, posedanje, garderoba, ...

Ko se na neki kulturni prireditvi prebijamo do svojega sedeža sredi vrste, moramo pri tem med drugim paziti tudi, kam smo obrnjeni. O tej in drugih pomembnih malenkostih za prijetno sobivanje je v rubriki Oprostite, kaj pa bonton? govorila strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk.

Na kulturnih prireditvah, posedanje, garderoba, ...

Ko se na neki kulturni prireditvi prebijamo do svojega sedeža sredi vrste, moramo pri tem med drugim paziti tudi, kam smo obrnjeni. O tej in drugih pomembnih malenkostih za prijetno sobivanje je v rubriki Oprostite, kaj pa bonton? govorila strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk.

svetovanjepogovorbonton

Bonton

Na kulturnih prireditvah, posedanje, garderoba, ...
Ko se na neki kulturni prireditvi prebijamo do svojega sedeža sredi vrste, moramo pri tem med drugim paziti tudi, kam smo obrnjeni. O tej in drugih pomembnih malenkostih za prijetno sobivanje je v rubriki Oprostite, kaj pa bonton? govorila strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk.
VEČ ...|24. 12. 2018
Na kulturnih prireditvah, posedanje, garderoba, ...
Ko se na neki kulturni prireditvi prebijamo do svojega sedeža sredi vrste, moramo pri tem med drugim paziti tudi, kam smo obrnjeni. O tej in drugih pomembnih malenkostih za prijetno sobivanje je v rubriki Oprostite, kaj pa bonton? govorila strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk.

Marjan Bunič

svetovanjepogovorbonton

Bonton

VEČ ... |
Šepetanje v družbi in opravljanje

Še vedno velja, da se v družbi ne šepeta? In kako je z opravljanjem - smo ga dolžni poslušati ali ga smemo prekiniti?

Šepetanje v družbi in opravljanje

Še vedno velja, da se v družbi ne šepeta? In kako je z opravljanjem - smo ga dolžni poslušati ali ga smemo prekiniti?

svetovanjepogovorbonton

Bonton

Šepetanje v družbi in opravljanje
Še vedno velja, da se v družbi ne šepeta? In kako je z opravljanjem - smo ga dolžni poslušati ali ga smemo prekiniti?
VEČ ...|17. 12. 2018
Šepetanje v družbi in opravljanje
Še vedno velja, da se v družbi ne šepeta? In kako je z opravljanjem - smo ga dolžni poslušati ali ga smemo prekiniti?

Marjan Bunič

svetovanjepogovorbonton

Bonton

VEČ ... |
Bonton na ulici

Če se po ulici sprehajate v paru, dežnik vedno nosi moški, sončnik pa nosi ženska sama. Tudi na pločniku pri srečevanju upoštevamo desno pravilo. Več pa v rubriki Oprostite, kaj pa bonton z Bojano Košnik Čuk.

Bonton na ulici

Če se po ulici sprehajate v paru, dežnik vedno nosi moški, sončnik pa nosi ženska sama. Tudi na pločniku pri srečevanju upoštevamo desno pravilo. Več pa v rubriki Oprostite, kaj pa bonton z Bojano Košnik Čuk.

svetovanjepogovorbonton

Bonton

Bonton na ulici
Če se po ulici sprehajate v paru, dežnik vedno nosi moški, sončnik pa nosi ženska sama. Tudi na pločniku pri srečevanju upoštevamo desno pravilo. Več pa v rubriki Oprostite, kaj pa bonton z Bojano Košnik Čuk.
VEČ ...|10. 12. 2018
Bonton na ulici
Če se po ulici sprehajate v paru, dežnik vedno nosi moški, sončnik pa nosi ženska sama. Tudi na pločniku pri srečevanju upoštevamo desno pravilo. Več pa v rubriki Oprostite, kaj pa bonton z Bojano Košnik Čuk.

Marjan Bunič

svetovanjepogovorbonton

Bonton

VEČ ... |
Bonton v družini

Tako kot vsaka stvar se tudi bonton začne v družini. Včasih je prav boleče, ko imamo za vse druge več energije, potrpljenja in prijaznih besed, za najbližje, domače, pa zmanjka ...

Bonton v družini

Tako kot vsaka stvar se tudi bonton začne v družini. Včasih je prav boleče, ko imamo za vse druge več energije, potrpljenja in prijaznih besed, za najbližje, domače, pa zmanjka ...

svetovanjepogovorbonton

Bonton

Bonton v družini
Tako kot vsaka stvar se tudi bonton začne v družini. Včasih je prav boleče, ko imamo za vse druge več energije, potrpljenja in prijaznih besed, za najbližje, domače, pa zmanjka ...
VEČ ...|3. 12. 2018
Bonton v družini
Tako kot vsaka stvar se tudi bonton začne v družini. Včasih je prav boleče, ko imamo za vse druge več energije, potrpljenja in prijaznih besed, za najbližje, domače, pa zmanjka ...

Marjan Bunič

svetovanjepogovorbonton

Bonton

VEČ ... |
Do katere ure smemo telefonirati na zasebni telefon?

Do katere ure zvečer smemo klicati na zasebno telefonsko številko? Katere jutranje ure so še prezgodnje za telefonske klice? O tem strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk.

Do katere ure smemo telefonirati na zasebni telefon?

Do katere ure zvečer smemo klicati na zasebno telefonsko številko? Katere jutranje ure so še prezgodnje za telefonske klice? O tem strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk.

vzgojapogovorbontontelefoniranje

Bonton

Do katere ure smemo telefonirati na zasebni telefon?
Do katere ure zvečer smemo klicati na zasebno telefonsko številko? Katere jutranje ure so še prezgodnje za telefonske klice? O tem strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk.
VEČ ...|12. 11. 2018
Do katere ure smemo telefonirati na zasebni telefon?
Do katere ure zvečer smemo klicati na zasebno telefonsko številko? Katere jutranje ure so še prezgodnje za telefonske klice? O tem strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk.

Marjan Bunič

vzgojapogovorbontontelefoniranje

Bonton

VEČ ... |
Zastava v cerkvi

Kaj menite o zastavah v cerkvi? To vprašanje je strokovnjakinji za kulturo vedenja Bojani Košnik Čuk zastavil naš poslušalec. Prisluhnite odgovoru.

Zastava v cerkvi

Kaj menite o zastavah v cerkvi? To vprašanje je strokovnjakinji za kulturo vedenja Bojani Košnik Čuk zastavil naš poslušalec. Prisluhnite odgovoru.

svetovanjebonton

Bonton

Zastava v cerkvi
Kaj menite o zastavah v cerkvi? To vprašanje je strokovnjakinji za kulturo vedenja Bojani Košnik Čuk zastavil naš poslušalec. Prisluhnite odgovoru.
VEČ ...|5. 11. 2018
Zastava v cerkvi
Kaj menite o zastavah v cerkvi? To vprašanje je strokovnjakinji za kulturo vedenja Bojani Košnik Čuk zastavil naš poslušalec. Prisluhnite odgovoru.

Marjan Bunič

svetovanjebonton

Bonton
Strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk nam dvakrat mesečno pomaga spoznavati ali osveževati pravila bontona. Ta so imela pri nas dolgo časa negativen prizvok kot ostanek malomeščanstva ali snobizma. Mednarodno priznana strokovnjakinja s področja diplomatskega in poslovnega protokola, tudi direktorica podjetja Bonton, pa pravi, da so postavljena prav zato, da nam olajšajo življenje in izboljšajo naše medsebojne odnose.
Marjan Bunič

Marjan Bunič

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ... |
Ali je res težko biti dar drugemu?

Na god svetega Miklavža smo se dotaknili ene najlepših in hkrati najtežjih resnic družinskega življenja: brezpogojnega darovanja. Miklavž nas vsako leto spominja na dar, ki ni kupčija in ne pričakuje povračila. A kako takšno darovanje živeti doma – v odnosih, kjer so ranjenosti, pričakovanja in neizrečene potrebe največje? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Svoje vprašanje za gosta lahko posredujete na: za.zivljenje@ognjisce.si

Ali je res težko biti dar drugemu?

Na god svetega Miklavža smo se dotaknili ene najlepših in hkrati najtežjih resnic družinskega življenja: brezpogojnega darovanja. Miklavž nas vsako leto spominja na dar, ki ni kupčija in ne pričakuje povračila. A kako takšno darovanje živeti doma – v odnosih, kjer so ranjenosti, pričakovanja in neizrečene potrebe največje? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Svoje vprašanje za gosta lahko posredujete na: za.zivljenje@ognjisce.si

Blaž Lesnik

odnosidružinavzgojaduhovnost

Kmetijska oddaja

VEČ ... |
Dr. Jože Podgoršek: Kmečke roke skrbijo za našo hrano in  obdelano ter urejeno krajino!

V 16. epizodi podkasta RAST smo gostili dr. Jožeta Podgorška, predsednika Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Prisluhnite, kako vodenje te največje kmečke stanovske organizacije vidi po letu dni »zelo razburkane plovbe« in kakšni so izzivi, ki jih napovedujejo pretresi na kmetijskem področju v prihodnjem letu.

Dr. Jože Podgoršek: Kmečke roke skrbijo za našo hrano in  obdelano ter urejeno krajino!

V 16. epizodi podkasta RAST smo gostili dr. Jožeta Podgorška, predsednika Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Prisluhnite, kako vodenje te največje kmečke stanovske organizacije vidi po letu dni »zelo razburkane plovbe« in kakšni so izzivi, ki jih napovedujejo pretresi na kmetijskem področju v prihodnjem letu.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Dr. Ernest Petrič o prihodnosti Slovenije

Katere pomembne odločitve bi morali sprejeti, da sploh lahko govorimo prihodnosti? Na to je odgovarjal v tokratni oddaji prof. Petrič. Še prej se je ustavil pri odločitvi za samostojno Slovenijo 23. decembra 1990. Prepričan je, da tudi danes večina podpira samostojno državo, ki pa jo lahko izgubimo. Nujno je urediti našo preteklost, ki nas razdvajajo; predvsem pa pokopati mrtve. Vrednote, se morda spreminjajo a temeljni principi, ki urejajo medčloveške odnose ostajajo. Spregovoril je tudi o tretji veji oblasti, ki je daleč od tega, da bi bila všečna politiki, o izbiri kompetentnih ljudi na volitvah in mestu Slovenije v širšem prostoru. 

Dr. Ernest Petrič o prihodnosti Slovenije

Katere pomembne odločitve bi morali sprejeti, da sploh lahko govorimo prihodnosti? Na to je odgovarjal v tokratni oddaji prof. Petrič. Še prej se je ustavil pri odločitvi za samostojno Slovenijo 23. decembra 1990. Prepričan je, da tudi danes večina podpira samostojno državo, ki pa jo lahko izgubimo. Nujno je urediti našo preteklost, ki nas razdvajajo; predvsem pa pokopati mrtve. Vrednote, se morda spreminjajo a temeljni principi, ki urejajo medčloveške odnose ostajajo. Spregovoril je tudi o tretji veji oblasti, ki je daleč od tega, da bi bila všečna politiki, o izbiri kompetentnih ljudi na volitvah in mestu Slovenije v širšem prostoru. 

Tone Gorjup

politikazgodovina

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Nagradni natečaj Urada

Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je objavil nov nagradni natečaj za diplomske, magistrske in doktorske naloge s področja Slovencev v zamejstvu in Slovencev po svetu. Upoštevana bodo dela, ki so bila uspešno zagovarjana v tem letu, od 1. januarja do 31. decembra,  napisana v slovenščini, italijanščini, nemščini, hrvaščini, francoščini, angleščini ali španščini. Strokovna komisija bo ocenjevala naloge z različnih področij na temo slovenskega izseljenstva oziroma zamejstva. Pri tem bo upoštevala izvirnost teme oziroma pristopa, »uporabnost« oziroma informativnost v smislu preučevanja oblik ohranjanja slovenske identitete zunaj meja Republike Slovenije in povezanosti z njo ter strokovnost, zahtevnost, splošno kakovost dela. Najboljše tri s posameznega področja bodo prejele denarne nagrade v višini 800, 600 in 400 evrov. Urad bo naloge sprejemal do vključno 20. februarja 2026, rezultati natečaja bodo znani najkasneje do konca septembra 2026.

Nagradni natečaj Urada

Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je objavil nov nagradni natečaj za diplomske, magistrske in doktorske naloge s področja Slovencev v zamejstvu in Slovencev po svetu. Upoštevana bodo dela, ki so bila uspešno zagovarjana v tem letu, od 1. januarja do 31. decembra,  napisana v slovenščini, italijanščini, nemščini, hrvaščini, francoščini, angleščini ali španščini. Strokovna komisija bo ocenjevala naloge z različnih področij na temo slovenskega izseljenstva oziroma zamejstva. Pri tem bo upoštevala izvirnost teme oziroma pristopa, »uporabnost« oziroma informativnost v smislu preučevanja oblik ohranjanja slovenske identitete zunaj meja Republike Slovenije in povezanosti z njo ter strokovnost, zahtevnost, splošno kakovost dela. Najboljše tri s posameznega področja bodo prejele denarne nagrade v višini 800, 600 in 400 evrov. Urad bo naloge sprejemal do vključno 20. februarja 2026, rezultati natečaja bodo znani najkasneje do konca septembra 2026.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Duhovna misel

VEČ ... |
Sovražim te! Ljubim te!

Sašo je bil prikupen malček, vendar silno nagajiv. Kljub njegovi otroški prijetnosti pa mu je večkrat hitro zavrela kri. Takrat se je silno razjezil ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Sovražim te! Ljubim te!

Sašo je bil prikupen malček, vendar silno nagajiv. Kljub njegovi otroški prijetnosti pa mu je večkrat hitro zavrela kri. Takrat se je silno razjezil ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Adventna spodbuda

VEČ ... |
Brezmadežna jih je rešila

Misijonarka s. Jožica Sterle piše o moči zaupanja v Marijo. O ukrajinskih sestricah, ki so si, polne zaupanja, nadele čudodelno svetinjo Brezmadežne.

Brezmadežna jih je rešila

Misijonarka s. Jožica Sterle piše o moči zaupanja v Marijo. O ukrajinskih sestricah, ki so si, polne zaupanja, nadele čudodelno svetinjo Brezmadežne.

Radio Ognjišče

duhovnostZgodbe upanjaAdventni koledar Misijonskega središča Slovenije

Zgodbe za otroke

VEČ ... |
Najmanjša kamela

Dragi otroci, starši in vsi ljubitelji lepih zgodb! Kakšno moč ima lahko majhna kamela? Majhno ali veliko? Prisluhnite današnji zgodbi o najmanjši kameli.

Najmanjša kamela

Dragi otroci, starši in vsi ljubitelji lepih zgodb! Kakšno moč ima lahko majhna kamela? Majhno ali veliko? Prisluhnite današnji zgodbi o najmanjši kameli.

Nika Mandelj

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceadventni koledar 2025

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 8. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 8. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Nagradni natečaj Urada

Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je objavil nov nagradni natečaj za diplomske, magistrske in doktorske naloge s področja Slovencev v zamejstvu in Slovencev po svetu. Upoštevana bodo dela, ki so bila uspešno zagovarjana v tem letu, od 1. januarja do 31. decembra,  napisana v slovenščini, italijanščini, nemščini, hrvaščini, francoščini, angleščini ali španščini. Strokovna komisija bo ocenjevala naloge z različnih področij na temo slovenskega izseljenstva oziroma zamejstva. Pri tem bo upoštevala izvirnost teme oziroma pristopa, »uporabnost« oziroma informativnost v smislu preučevanja oblik ohranjanja slovenske identitete zunaj meja Republike Slovenije in povezanosti z njo ter strokovnost, zahtevnost, splošno kakovost dela. Najboljše tri s posameznega področja bodo prejele denarne nagrade v višini 800, 600 in 400 evrov. Urad bo naloge sprejemal do vključno 20. februarja 2026, rezultati natečaja bodo znani najkasneje do konca septembra 2026.

Nagradni natečaj Urada

Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je objavil nov nagradni natečaj za diplomske, magistrske in doktorske naloge s področja Slovencev v zamejstvu in Slovencev po svetu. Upoštevana bodo dela, ki so bila uspešno zagovarjana v tem letu, od 1. januarja do 31. decembra,  napisana v slovenščini, italijanščini, nemščini, hrvaščini, francoščini, angleščini ali španščini. Strokovna komisija bo ocenjevala naloge z različnih področij na temo slovenskega izseljenstva oziroma zamejstva. Pri tem bo upoštevala izvirnost teme oziroma pristopa, »uporabnost« oziroma informativnost v smislu preučevanja oblik ohranjanja slovenske identitete zunaj meja Republike Slovenije in povezanosti z njo ter strokovnost, zahtevnost, splošno kakovost dela. Najboljše tri s posameznega področja bodo prejele denarne nagrade v višini 800, 600 in 400 evrov. Urad bo naloge sprejemal do vključno 20. februarja 2026, rezultati natečaja bodo znani najkasneje do konca septembra 2026.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Dr. Ernest Petrič o prihodnosti Slovenije

Katere pomembne odločitve bi morali sprejeti, da sploh lahko govorimo prihodnosti? Na to je odgovarjal v tokratni oddaji prof. Petrič. Še prej se je ustavil pri odločitvi za samostojno Slovenijo 23. decembra 1990. Prepričan je, da tudi danes večina podpira samostojno državo, ki pa jo lahko izgubimo. Nujno je urediti našo preteklost, ki nas razdvajajo; predvsem pa pokopati mrtve. Vrednote, se morda spreminjajo a temeljni principi, ki urejajo medčloveške odnose ostajajo. Spregovoril je tudi o tretji veji oblasti, ki je daleč od tega, da bi bila všečna politiki, o izbiri kompetentnih ljudi na volitvah in mestu Slovenije v širšem prostoru. 

Dr. Ernest Petrič o prihodnosti Slovenije

Katere pomembne odločitve bi morali sprejeti, da sploh lahko govorimo prihodnosti? Na to je odgovarjal v tokratni oddaji prof. Petrič. Še prej se je ustavil pri odločitvi za samostojno Slovenijo 23. decembra 1990. Prepričan je, da tudi danes večina podpira samostojno državo, ki pa jo lahko izgubimo. Nujno je urediti našo preteklost, ki nas razdvajajo; predvsem pa pokopati mrtve. Vrednote, se morda spreminjajo a temeljni principi, ki urejajo medčloveške odnose ostajajo. Spregovoril je tudi o tretji veji oblasti, ki je daleč od tega, da bi bila všečna politiki, o izbiri kompetentnih ljudi na volitvah in mestu Slovenije v širšem prostoru. 

Tone Gorjup

politikazgodovina

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Pesmarica Spev srca

Založba Družina je izdala pesmarico Spev srca, cerkvene pesmi za mladinski zbor z orglami, ki jih je že sredi pedesetih let 20. stoletja zbral in priredil Lojze Mav. Pesmarico sta uredila Marija Gruškovnjak in Miha Zupanc Kovač. Slednji nam je prepotrebno pesmarico, ki smo jo čakali vrsto let predstavil v pogovoru.

Pesmarica Spev srca

Založba Družina je izdala pesmarico Spev srca, cerkvene pesmi za mladinski zbor z orglami, ki jih je že sredi pedesetih let 20. stoletja zbral in priredil Lojze Mav. Pesmarico sta uredila Marija Gruškovnjak in Miha Zupanc Kovač. Slednji nam je prepotrebno pesmarico, ki smo jo čakali vrsto let predstavil v pogovoru.

Jože Bartolj

kulturaglasbaMiha Zupanc KovačMarija GruškovnjakSpev srcapesmarica za otroške in mladinske zbore