Bonton in silvestrovanje
V zadnji oddaji Oprostite, kaj pa bonton? še enkrat o prijetnem silvestrovanju, strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk pa naslavlja na poslušalce tudi novoletno voščilo.
31. 12. 2018
Bonton in silvestrovanje
V zadnji oddaji Oprostite, kaj pa bonton? še enkrat o prijetnem silvestrovanju, strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk pa naslavlja na poslušalce tudi novoletno voščilo.

Marjan Bunič

VEČ ...|31. 12. 2018
Bonton in silvestrovanje
V zadnji oddaji Oprostite, kaj pa bonton? še enkrat o prijetnem silvestrovanju, strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk pa naslavlja na poslušalce tudi novoletno voščilo.

Marjan Bunič

svetovanjepogovorizobraževanje

Bonton

VEČ ... |
Na kulturnih prireditvah, posedanje, garderoba, ...

Ko se na neki kulturni prireditvi prebijamo do svojega sedeža sredi vrste, moramo pri tem med drugim paziti tudi, kam smo obrnjeni. O tej in drugih pomembnih malenkostih za prijetno sobivanje je v rubriki Oprostite, kaj pa bonton? govorila strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk.

Na kulturnih prireditvah, posedanje, garderoba, ...

Ko se na neki kulturni prireditvi prebijamo do svojega sedeža sredi vrste, moramo pri tem med drugim paziti tudi, kam smo obrnjeni. O tej in drugih pomembnih malenkostih za prijetno sobivanje je v rubriki Oprostite, kaj pa bonton? govorila strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk.

svetovanjepogovorbonton

Bonton

Na kulturnih prireditvah, posedanje, garderoba, ...
Ko se na neki kulturni prireditvi prebijamo do svojega sedeža sredi vrste, moramo pri tem med drugim paziti tudi, kam smo obrnjeni. O tej in drugih pomembnih malenkostih za prijetno sobivanje je v rubriki Oprostite, kaj pa bonton? govorila strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk.
VEČ ...|24. 12. 2018
Na kulturnih prireditvah, posedanje, garderoba, ...
Ko se na neki kulturni prireditvi prebijamo do svojega sedeža sredi vrste, moramo pri tem med drugim paziti tudi, kam smo obrnjeni. O tej in drugih pomembnih malenkostih za prijetno sobivanje je v rubriki Oprostite, kaj pa bonton? govorila strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk.

Marjan Bunič

svetovanjepogovorbonton

Bonton

VEČ ... |
Šepetanje v družbi in opravljanje

Še vedno velja, da se v družbi ne šepeta? In kako je z opravljanjem - smo ga dolžni poslušati ali ga smemo prekiniti?

Šepetanje v družbi in opravljanje

Še vedno velja, da se v družbi ne šepeta? In kako je z opravljanjem - smo ga dolžni poslušati ali ga smemo prekiniti?

svetovanjepogovorbonton

Bonton

Šepetanje v družbi in opravljanje
Še vedno velja, da se v družbi ne šepeta? In kako je z opravljanjem - smo ga dolžni poslušati ali ga smemo prekiniti?
VEČ ...|17. 12. 2018
Šepetanje v družbi in opravljanje
Še vedno velja, da se v družbi ne šepeta? In kako je z opravljanjem - smo ga dolžni poslušati ali ga smemo prekiniti?

Marjan Bunič

svetovanjepogovorbonton

Bonton

VEČ ... |
Bonton na ulici

Če se po ulici sprehajate v paru, dežnik vedno nosi moški, sončnik pa nosi ženska sama. Tudi na pločniku pri srečevanju upoštevamo desno pravilo. Več pa v rubriki Oprostite, kaj pa bonton z Bojano Košnik Čuk.

Bonton na ulici

Če se po ulici sprehajate v paru, dežnik vedno nosi moški, sončnik pa nosi ženska sama. Tudi na pločniku pri srečevanju upoštevamo desno pravilo. Več pa v rubriki Oprostite, kaj pa bonton z Bojano Košnik Čuk.

svetovanjepogovorbonton

Bonton

Bonton na ulici
Če se po ulici sprehajate v paru, dežnik vedno nosi moški, sončnik pa nosi ženska sama. Tudi na pločniku pri srečevanju upoštevamo desno pravilo. Več pa v rubriki Oprostite, kaj pa bonton z Bojano Košnik Čuk.
VEČ ...|10. 12. 2018
Bonton na ulici
Če se po ulici sprehajate v paru, dežnik vedno nosi moški, sončnik pa nosi ženska sama. Tudi na pločniku pri srečevanju upoštevamo desno pravilo. Več pa v rubriki Oprostite, kaj pa bonton z Bojano Košnik Čuk.

Marjan Bunič

svetovanjepogovorbonton

Bonton

VEČ ... |
Bonton v družini

Tako kot vsaka stvar se tudi bonton začne v družini. Včasih je prav boleče, ko imamo za vse druge več energije, potrpljenja in prijaznih besed, za najbližje, domače, pa zmanjka ...

Bonton v družini

Tako kot vsaka stvar se tudi bonton začne v družini. Včasih je prav boleče, ko imamo za vse druge več energije, potrpljenja in prijaznih besed, za najbližje, domače, pa zmanjka ...

svetovanjepogovorbonton

Bonton

Bonton v družini
Tako kot vsaka stvar se tudi bonton začne v družini. Včasih je prav boleče, ko imamo za vse druge več energije, potrpljenja in prijaznih besed, za najbližje, domače, pa zmanjka ...
VEČ ...|3. 12. 2018
Bonton v družini
Tako kot vsaka stvar se tudi bonton začne v družini. Včasih je prav boleče, ko imamo za vse druge več energije, potrpljenja in prijaznih besed, za najbližje, domače, pa zmanjka ...

Marjan Bunič

svetovanjepogovorbonton

Bonton

VEČ ... |
Naj cmokanje za mizo preslišimo ali naj soseda opomnimo?

Naj glasne zvoke cmokanja soseda za mizo preslišimo ali naj ga opomnimo? Če smo preveč potrpežljivi, se bo vedenjski vzorec ponavljal ...

Naj cmokanje za mizo preslišimo ali naj soseda opomnimo?

Naj glasne zvoke cmokanja soseda za mizo preslišimo ali naj ga opomnimo? Če smo preveč potrpežljivi, se bo vedenjski vzorec ponavljal ...

bontonopozorilopogovorsvetovanje

Bonton

Naj cmokanje za mizo preslišimo ali naj soseda opomnimo?
Naj glasne zvoke cmokanja soseda za mizo preslišimo ali naj ga opomnimo? Če smo preveč potrpežljivi, se bo vedenjski vzorec ponavljal ...
VEČ ...|26. 11. 2018
Naj cmokanje za mizo preslišimo ali naj soseda opomnimo?
Naj glasne zvoke cmokanja soseda za mizo preslišimo ali naj ga opomnimo? Če smo preveč potrpežljivi, se bo vedenjski vzorec ponavljal ...

Marjan Bunič

bontonopozorilopogovorsvetovanje

Bonton

VEČ ... |
Do katere ure smemo telefonirati na zasebni telefon?

Do katere ure zvečer smemo klicati na zasebno telefonsko številko? Katere jutranje ure so še prezgodnje za telefonske klice? O tem strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk.

Do katere ure smemo telefonirati na zasebni telefon?

Do katere ure zvečer smemo klicati na zasebno telefonsko številko? Katere jutranje ure so še prezgodnje za telefonske klice? O tem strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk.

vzgojapogovorbontontelefoniranje

Bonton

Do katere ure smemo telefonirati na zasebni telefon?
Do katere ure zvečer smemo klicati na zasebno telefonsko številko? Katere jutranje ure so še prezgodnje za telefonske klice? O tem strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk.
VEČ ...|12. 11. 2018
Do katere ure smemo telefonirati na zasebni telefon?
Do katere ure zvečer smemo klicati na zasebno telefonsko številko? Katere jutranje ure so še prezgodnje za telefonske klice? O tem strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk.

Marjan Bunič

vzgojapogovorbontontelefoniranje

Bonton

VEČ ... |
Zastava v cerkvi

Kaj menite o zastavah v cerkvi? To vprašanje je strokovnjakinji za kulturo vedenja Bojani Košnik Čuk zastavil naš poslušalec. Prisluhnite odgovoru.

Zastava v cerkvi

Kaj menite o zastavah v cerkvi? To vprašanje je strokovnjakinji za kulturo vedenja Bojani Košnik Čuk zastavil naš poslušalec. Prisluhnite odgovoru.

svetovanjebonton

Bonton

Zastava v cerkvi
Kaj menite o zastavah v cerkvi? To vprašanje je strokovnjakinji za kulturo vedenja Bojani Košnik Čuk zastavil naš poslušalec. Prisluhnite odgovoru.
VEČ ...|5. 11. 2018
Zastava v cerkvi
Kaj menite o zastavah v cerkvi? To vprašanje je strokovnjakinji za kulturo vedenja Bojani Košnik Čuk zastavil naš poslušalec. Prisluhnite odgovoru.

Marjan Bunič

svetovanjebonton

Bonton
Strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk nam dvakrat mesečno pomaga spoznavati ali osveževati pravila bontona. Ta so imela pri nas dolgo časa negativen prizvok kot ostanek malomeščanstva ali snobizma. Mednarodno priznana strokovnjakinja s področja diplomatskega in poslovnega protokola, tudi direktorica podjetja Bonton, pa pravi, da so postavljena prav zato, da nam olajšajo življenje in izboljšajo naše medsebojne odnose.
Marjan Bunič

Marjan Bunič

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Dr. Ernest Petrič o prihodnosti Slovenije

Katere pomembne odločitve bi morali sprejeti, da sploh lahko govorimo prihodnosti? Na to je odgovarjal v tokratni oddaji prof. Petrič. Še prej se je ustavil pri odločitvi za samostojno Slovenijo 23. decembra 1990. Prepričan je, da tudi danes večina podpira samostojno državo, ki pa jo lahko izgubimo. Nujno je urediti našo preteklost, ki nas razdvajajo; predvsem pa pokopati mrtve. Vrednote, se morda spreminjajo a temeljni principi, ki urejajo medčloveške odnose ostajajo. Spregovoril je tudi o tretji veji oblasti, ki je daleč od tega, da bi bila všečna politiki, o izbiri kompetentnih ljudi na volitvah in mestu Slovenije v širšem prostoru. 

Dr. Ernest Petrič o prihodnosti Slovenije

Katere pomembne odločitve bi morali sprejeti, da sploh lahko govorimo prihodnosti? Na to je odgovarjal v tokratni oddaji prof. Petrič. Še prej se je ustavil pri odločitvi za samostojno Slovenijo 23. decembra 1990. Prepričan je, da tudi danes večina podpira samostojno državo, ki pa jo lahko izgubimo. Nujno je urediti našo preteklost, ki nas razdvajajo; predvsem pa pokopati mrtve. Vrednote, se morda spreminjajo a temeljni principi, ki urejajo medčloveške odnose ostajajo. Spregovoril je tudi o tretji veji oblasti, ki je daleč od tega, da bi bila všečna politiki, o izbiri kompetentnih ljudi na volitvah in mestu Slovenije v širšem prostoru. 

Tone Gorjup

politikazgodovina

Svetovalnica

VEČ ... |
Kdaj ste se nazadnje iz padca res nekaj naučili?

Gostili smo Urško Česnik, psihologinjo in pedagoginjo, ki pri Socialni akademiji vodi delavnico »Učenje iz napak – najhitrejša pot do uspeha«. Spregovorila je o kulturi neobtoževanja in o tem, kako strah pred neuspehom spremeniti v gorivo za rast – doma, pri skupinskih projektih in v odnosih. Razložila je, kako raziskovati lastne “črne skrinjice”, zakaj vodenje bolje deluje z naravnimi in logičnimi posledicami kot s kaznimi ter kako je ranljivost lahko moč, ki krepi zaupanje.

Kdaj ste se nazadnje iz padca res nekaj naučili?

Gostili smo Urško Česnik, psihologinjo in pedagoginjo, ki pri Socialni akademiji vodi delavnico »Učenje iz napak – najhitrejša pot do uspeha«. Spregovorila je o kulturi neobtoževanja in o tem, kako strah pred neuspehom spremeniti v gorivo za rast – doma, pri skupinskih projektih in v odnosih. Razložila je, kako raziskovati lastne “črne skrinjice”, zakaj vodenje bolje deluje z naravnimi in logičnimi posledicami kot s kaznimi ter kako je ranljivost lahko moč, ki krepi zaupanje.

Blaž Lesnik

svetovanjeučenjenapakeuspeh

Globine

VEČ ... |
Globine - Dialog z ateizmom #11 - Zaključna oddaja pred občinstvom

Zadnja letošnja oddaja prinaša zaključek cikla Dialog z ateizmom. V desetih srečanjih sta se pred mikrofoni in kamerami srečevala jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rigač ter razpravljala o veri, smislu, trpljenju, prihodnosti in sodobni družbi. Naša želja je bila odpreti prostor za iskren in spoštljiv pogovor med teisti in ateisti. Zadnja oddaja povzema ključna spoznanja, ki jih je prinesel dialog, besedo pa je imelo tudi občinstvo, ki se je zbralo ob snemanju oddaje. Oddajo si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Globine - Dialog z ateizmom #11 - Zaključna oddaja pred občinstvom

Zadnja letošnja oddaja prinaša zaključek cikla Dialog z ateizmom. V desetih srečanjih sta se pred mikrofoni in kamerami srečevala jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rigač ter razpravljala o veri, smislu, trpljenju, prihodnosti in sodobni družbi. Naša želja je bila odpreti prostor za iskren in spoštljiv pogovor med teisti in ateisti. Zadnja oddaja povzema ključna spoznanja, ki jih je prinesel dialog, besedo pa je imelo tudi občinstvo, ki se je zbralo ob snemanju oddaje. Oddajo si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

veraateizemduhovnostdružbadialog

Sol in luč

VEČ ... |
p. Joseph-Marie Verlinde:Prepovedana izkušnja.

Tokrat smo za vas izbrali zelo zahtevno knjigo z izzivalnim naslovom Prepovedana izkušnja in podnaslovom ob katerem dvignemo obrvi, Od ašrama do samostana. Avtor je duhovnik, p. Joseph-Marie Verlinde, ki je bil v mladosti zelo nadarjen: uspešno je doktoriral iz jedrske kemije in dobil prestižno mesto mladega raziskovalca. Že v času študija je popolnoma prekinil s katoliško vero in zašel v ezoterične duhovne prakse: iniciiran je bil v transcendentalno meditacijo, ter postal priljubljen učenec Maharishija Mahesha Yogija, ki ga je spremljal v ašram v Himalaji. Kljub podrtim mostovom, kot se sam izrazi, je ob neposrednem stiku z Jezusom, našel pot nazaj, kjer je po dolgi poti postal duhovnik. Knjiga je izšla pri založbi Ognjišče.

p. Joseph-Marie Verlinde:Prepovedana izkušnja.

Tokrat smo za vas izbrali zelo zahtevno knjigo z izzivalnim naslovom Prepovedana izkušnja in podnaslovom ob katerem dvignemo obrvi, Od ašrama do samostana. Avtor je duhovnik, p. Joseph-Marie Verlinde, ki je bil v mladosti zelo nadarjen: uspešno je doktoriral iz jedrske kemije in dobil prestižno mesto mladega raziskovalca. Že v času študija je popolnoma prekinil s katoliško vero in zašel v ezoterične duhovne prakse: iniciiran je bil v transcendentalno meditacijo, ter postal priljubljen učenec Maharishija Mahesha Yogija, ki ga je spremljal v ašram v Himalaji. Kljub podrtim mostovom, kot se sam izrazi, je ob neposrednem stiku z Jezusom, našel pot nazaj, kjer je po dolgi poti postal duhovnik. Knjiga je izšla pri založbi Ognjišče.

Tadej Sadar

Duhovna misel

VEČ ... |
Prijazen in ljubezniv prijem

Voditelj dražbe je udaril s kladivom po mizi, množici velel, naj utihne in zaklical: »Dame in gospodje! Naslednja stvar na dražbi je tale stara, ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Prijazen in ljubezniv prijem

Voditelj dražbe je udaril s kladivom po mizi, množici velel, naj utihne in zaklical: »Dame in gospodje! Naslednja stvar na dražbi je tale stara, ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Zgodbe za otroke

VEČ ... |
Božič brata Comgalla

Dragi prijatelji lepih adventnih zgodb! Danes z zvočnim koledarjem potujemo na Irsko, da obiščemo brata, ki je doživel čisto nenavaden božič. Ampak – slab začetek, dober konec! Mogoče celo čudežen. Prisluhnite njegovi zgodbi!

Božič brata Comgalla

Dragi prijatelji lepih adventnih zgodb! Danes z zvočnim koledarjem potujemo na Irsko, da obiščemo brata, ki je doživel čisto nenavaden božič. Ampak – slab začetek, dober konec! Mogoče celo čudežen. Prisluhnite njegovi zgodbi!

Nika Mandelj

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceadventni koledar 2025

Adventna spodbuda

VEČ ... |
Ayúsh vzljubi Marijo

Nadškof p. Martin Kmetec je misijonar, ki deluje v Turčiji. V zgodbi upanja pripoveduje o dečku, ki je v Marijini hiši začutil nekaj posebnega. Ganjen nad bližino Jezusove matere, je spoznal, da preprosti “da” zadostuje za velike stvari.

Ayúsh vzljubi Marijo

Nadškof p. Martin Kmetec je misijonar, ki deluje v Turčiji. V zgodbi upanja pripoveduje o dečku, ki je v Marijini hiši začutil nekaj posebnega. Ganjen nad bližino Jezusove matere, je spoznal, da preprosti “da” zadostuje za velike stvari.

Radio Ognjišče

duhovnostZgodbe upanjaAdventni koledar Misijonskega središča Slovenije

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ... |
Zdrobov pečenjak

Poslušalko je zanimalo, kako narediti šmorn iz zdroba. Sestra Nikolina je povedala, da potrebujemo pšenični zdrob, mleko, sol, sladkor, rozine ... Zavremo ½ l mleka, solimo in zakuhamo 2 dl pšeničnega zdroba. Z metlico urno mešamo, ker se zelo hitro zgosti. Ko postane pregosto, mešamo s kuhalnico. Ko je skuhamo, odstavimo in ohladimo. Nato ga naložimo na pekač, ki smo ga namazali z oljem. Ob tem prižgemo pečico, da se pogreje. Po pekaču najprej potresemo malo sladkorja, da začne karamelizirati, potem nanj z lopatko naložimo kuhan zdrob. Lepo naj se zapeče - se na vrhu naredi skorjica. Potem pa ga razdrobimo. V zdrob bi lahko dali tudi rozine ali pa jih potresemo zdaj, ko drobimo jed. K pečenjaku lahko ponudimo kompot ali dušeno sadje. Lahko naredimo tudi jajčni pečenjak, kruhov pečenjak ... 

Zdrobov pečenjak

Poslušalko je zanimalo, kako narediti šmorn iz zdroba. Sestra Nikolina je povedala, da potrebujemo pšenični zdrob, mleko, sol, sladkor, rozine ... Zavremo ½ l mleka, solimo in zakuhamo 2 dl pšeničnega zdroba. Z metlico urno mešamo, ker se zelo hitro zgosti. Ko postane pregosto, mešamo s kuhalnico. Ko je skuhamo, odstavimo in ohladimo. Nato ga naložimo na pekač, ki smo ga namazali z oljem. Ob tem prižgemo pečico, da se pogreje. Po pekaču najprej potresemo malo sladkorja, da začne karamelizirati, potem nanj z lopatko naložimo kuhan zdrob. Lepo naj se zapeče - se na vrhu naredi skorjica. Potem pa ga razdrobimo. V zdrob bi lahko dali tudi rozine ali pa jih potresemo zdaj, ko drobimo jed. K pečenjaku lahko ponudimo kompot ali dušeno sadje. Lahko naredimo tudi jajčni pečenjak, kruhov pečenjak ... 

Matjaž Merljak

kuhajmo

Otok

VEČ ... |
Prelomi

Tokrat nekaj pesmi iz zbirke Prelomi, pesnika Andraža Poliča.

Prelomi

Tokrat nekaj pesmi iz zbirke Prelomi, pesnika Andraža Poliča.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Moja generacija

VEČ ... |
Javljanje z Bleda

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

Javljanje z Bleda

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

Marjan Bunič Jure Sešek

mladistariglasbakulturazabava

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 10. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 10. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan