Bontonček
Irena Potočar Papež ve, da Janez zna, kar se Janezek nauči

Mateja Subotičanec

otrociizobraževanje

29. 3. 2019
Bontonček
Irena Potočar Papež ve, da Janez zna, kar se Janezek nauči

Mateja Subotičanec

VEČ ...|29. 3. 2019
Bontonček
Irena Potočar Papež ve, da Janez zna, kar se Janezek nauči

Mateja Subotičanec

otrociizobraževanje

VEČ ...|22. 5. 2019
Kdo so anonimni alkoholiki?
Dr. Andrej Perko o mreži anonimnih alkoholikov, ki je razpredena tudi po Sloveniji.
Kdo so anonimni alkoholiki?
Dr. Andrej Perko o mreži anonimnih alkoholikov, ki je razpredena tudi po Sloveniji.

Mateja Subotičanec

družba pogovor svetovanje zdravstvo

Kdo so anonimni alkoholiki?
Dr. Andrej Perko o mreži anonimnih alkoholikov, ki je razpredena tudi po Sloveniji.
VEČ ...|22. 5. 2019
Kdo so anonimni alkoholiki?
Dr. Andrej Perko o mreži anonimnih alkoholikov, ki je razpredena tudi po Sloveniji.

Mateja Subotičanec

družba pogovor svetovanje zdravstvo

VEČ ...|20. 5. 2019
Izhod iz odvisnosti
Dr. Verena in dr. Andrej Perko o alkoholizmu
Izhod iz odvisnosti
Dr. Verena in dr. Andrej Perko o alkoholizmu

Mateja Subotičanec

družba izobraževanje

Izhod iz odvisnosti
Dr. Verena in dr. Andrej Perko o alkoholizmu
VEČ ...|20. 5. 2019
Izhod iz odvisnosti
Dr. Verena in dr. Andrej Perko o alkoholizmu

Mateja Subotičanec

družba izobraževanje

VEČ ...|17. 5. 2019
Zasvojenost in družina
Z zakoncema Perko smo govorili o posledicah alkoholizma.
Zasvojenost in družina
Z zakoncema Perko smo govorili o posledicah alkoholizma.

Mateja Subotičanec

družba pogovor svetovanje zdravstvo

Zasvojenost in družina
Z zakoncema Perko smo govorili o posledicah alkoholizma.
VEČ ...|17. 5. 2019
Zasvojenost in družina
Z zakoncema Perko smo govorili o posledicah alkoholizma.

Mateja Subotičanec

družba pogovor svetovanje zdravstvo

VEČ ...|15. 5. 2019
Zasvojenost in posledice
Z zakoncema Perko smo govorili o posledicah alkoholizma.
Zasvojenost in posledice
Z zakoncema Perko smo govorili o posledicah alkoholizma.

Mateja Subotičanec

družba pogovor svetovanje zdravstvo

Zasvojenost in posledice
Z zakoncema Perko smo govorili o posledicah alkoholizma.
VEČ ...|15. 5. 2019
Zasvojenost in posledice
Z zakoncema Perko smo govorili o posledicah alkoholizma.

Mateja Subotičanec

družba pogovor svetovanje zdravstvo

VEČ ...|13. 5. 2019
Zasvojenost
Z zakoncema Perko smo govorili o izhodu iz alkoholizma.
Zasvojenost
Z zakoncema Perko smo govorili o izhodu iz alkoholizma.

Mateja Subotičanec

družba pogovor svetovanje zdravstvo

Zasvojenost
Z zakoncema Perko smo govorili o izhodu iz alkoholizma.
VEČ ...|13. 5. 2019
Zasvojenost
Z zakoncema Perko smo govorili o izhodu iz alkoholizma.

Mateja Subotičanec

družba pogovor svetovanje zdravstvo

VEČ ...|10. 5. 2019
Priprava na zakon - ali je zanimanje?
Jezuit p. dr. Ivan Platovnjak je v tretjem delu cikla spregovoril o tem, kako je z zanimanjem za pripravo na zakon, trendi in odzivi udeležencev,
Priprava na zakon - ali je zanimanje?
Jezuit p. dr. Ivan Platovnjak je v tretjem delu cikla spregovoril o tem, kako je z zanimanjem za pripravo na zakon, trendi in odzivi udeležencev,

Blaž Lesnik

odnosi zakonska zveza poroka pogovor

Priprava na zakon - ali je zanimanje?
Jezuit p. dr. Ivan Platovnjak je v tretjem delu cikla spregovoril o tem, kako je z zanimanjem za pripravo na zakon, trendi in odzivi udeležencev,
VEČ ...|10. 5. 2019
Priprava na zakon - ali je zanimanje?
Jezuit p. dr. Ivan Platovnjak je v tretjem delu cikla spregovoril o tem, kako je z zanimanjem za pripravo na zakon, trendi in odzivi udeležencev,

Blaž Lesnik

odnosi zakonska zveza poroka pogovor

VEČ ...|8. 5. 2019
Kaj najbolj pritegne pri dobri pripravi na zakon?
O vsebini vikend priprave na zakon, ki jo pripravljajo jezuiti vsak mesec (Duhovno središče sv. Jožefa, Ljubljana), je spregovoril p. dr. Ivan Platovnjak.
Kaj najbolj pritegne pri dobri pripravi na zakon?
O vsebini vikend priprave na zakon, ki jo pripravljajo jezuiti vsak mesec (Duhovno središče sv. Jožefa, Ljubljana), je spregovoril p. dr. Ivan Platovnjak.

Blaž Lesnik

odnosi zakonska zveza poroka pogovor

Kaj najbolj pritegne pri dobri pripravi na zakon?
O vsebini vikend priprave na zakon, ki jo pripravljajo jezuiti vsak mesec (Duhovno središče sv. Jožefa, Ljubljana), je spregovoril p. dr. Ivan Platovnjak.
VEČ ...|8. 5. 2019
Kaj najbolj pritegne pri dobri pripravi na zakon?
O vsebini vikend priprave na zakon, ki jo pripravljajo jezuiti vsak mesec (Duhovno središče sv. Jožefa, Ljubljana), je spregovoril p. dr. Ivan Platovnjak.

Blaž Lesnik

odnosi zakonska zveza poroka pogovor

VEČ ...|6. 5. 2019
Priprava na zakon - jezuiti
O namenu in ciljih priprave na zakrament sv. zakona je spregovoril jezuit p. dr. Ivan Platovnjak.
Priprava na zakon - jezuiti
O namenu in ciljih priprave na zakrament sv. zakona je spregovoril jezuit p. dr. Ivan Platovnjak.

Blaž Lesnik

poroka duhovnost odnosi

Priprava na zakon - jezuiti
O namenu in ciljih priprave na zakrament sv. zakona je spregovoril jezuit p. dr. Ivan Platovnjak.
VEČ ...|6. 5. 2019
Priprava na zakon - jezuiti
O namenu in ciljih priprave na zakrament sv. zakona je spregovoril jezuit p. dr. Ivan Platovnjak.

Blaž Lesnik

poroka duhovnost odnosi

VEČ ...|3. 5. 2019
Izkušnja Parray Le Moniala
O tem, kako je sporočilo duhovnega središča v Burgundiji doživela mama petih otrok Kristina Cenčič, ki je tja poromala s svojo družino.
Izkušnja Parray Le Moniala
O tem, kako je sporočilo duhovnega središča v Burgundiji doživela mama petih otrok Kristina Cenčič, ki je tja poromala s svojo družino.

Blaž Lesnik

duhovnost izkušnja Boga romanje

Izkušnja Parray Le Moniala
O tem, kako je sporočilo duhovnega središča v Burgundiji doživela mama petih otrok Kristina Cenčič, ki je tja poromala s svojo družino.
VEČ ...|3. 5. 2019
Izkušnja Parray Le Moniala
O tem, kako je sporočilo duhovnega središča v Burgundiji doživela mama petih otrok Kristina Cenčič, ki je tja poromala s svojo družino.

Blaž Lesnik

duhovnost izkušnja Boga romanje

VEČ ...|1. 5. 2019
Bistvo življenja je v srcu
Vsak človek potrebuje občutek ljubljenosti. Hkrati pa ljudje težko verjamemo, da nas ima nekdo tako neskončno rad, nas razume in čuti z nami. O božji ljubezni in usmiljenju sta spregovorila s. Helena Reberc in Boštjan Leskovar.
Bistvo življenja je v srcu
Vsak človek potrebuje občutek ljubljenosti. Hkrati pa ljudje težko verjamemo, da nas ima nekdo tako neskončno rad, nas razume in čuti z nami. O božji ljubezni in usmiljenju sta spregovorila s. Helena Reberc in Boštjan Leskovar.

Blaž Lesnik

duhovnost izkušnja Boga romanje

Bistvo življenja je v srcu
Vsak človek potrebuje občutek ljubljenosti. Hkrati pa ljudje težko verjamemo, da nas ima nekdo tako neskončno rad, nas razume in čuti z nami. O božji ljubezni in usmiljenju sta spregovorila s. Helena Reberc in Boštjan Leskovar.
VEČ ...|1. 5. 2019
Bistvo življenja je v srcu
Vsak človek potrebuje občutek ljubljenosti. Hkrati pa ljudje težko verjamemo, da nas ima nekdo tako neskončno rad, nas razume in čuti z nami. O božji ljubezni in usmiljenju sta spregovorila s. Helena Reberc in Boštjan Leskovar.

Blaž Lesnik

duhovnost izkušnja Boga romanje

VEČ ...|29. 4. 2019
Božje usmiljenje in Parray le Monial
Kakšno je sporočilo francoskega mesta v Burgundiji Parray le Monial, kamor romajo ljudje z vsega sveta, danes? O božjem usmiljenju sta spregovorila Boštjan s. Helena Reberc in Boštjan Leskovar iz skupnosti Emanuel.
Božje usmiljenje in Parray le Monial
Kakšno je sporočilo francoskega mesta v Burgundiji Parray le Monial, kamor romajo ljudje z vsega sveta, danes? O božjem usmiljenju sta spregovorila Boštjan s. Helena Reberc in Boštjan Leskovar iz skupnosti Emanuel.

Blaž Lesnik

duhovnost izkušnja Boga romanje

Božje usmiljenje in Parray le Monial
Kakšno je sporočilo francoskega mesta v Burgundiji Parray le Monial, kamor romajo ljudje z vsega sveta, danes? O božjem usmiljenju sta spregovorila Boštjan s. Helena Reberc in Boštjan Leskovar iz skupnosti Emanuel.
VEČ ...|29. 4. 2019
Božje usmiljenje in Parray le Monial
Kakšno je sporočilo francoskega mesta v Burgundiji Parray le Monial, kamor romajo ljudje z vsega sveta, danes? O božjem usmiljenju sta spregovorila Boštjan s. Helena Reberc in Boštjan Leskovar iz skupnosti Emanuel.

Blaž Lesnik

duhovnost izkušnja Boga romanje

VEČ ...|26. 4. 2019
Velika noč - kako prenesti sporočilo svetu?
O tem nam je več povedal p. Janez Poljanšek DJ.
Velika noč - kako prenesti sporočilo svetu?
O tem nam je več povedal p. Janez Poljanšek DJ.

Mateja Subotičanec

duhovnost odnosi

Velika noč - kako prenesti sporočilo svetu?
O tem nam je več povedal p. Janez Poljanšek DJ.
VEČ ...|26. 4. 2019
Velika noč - kako prenesti sporočilo svetu?
O tem nam je več povedal p. Janez Poljanšek DJ.

Mateja Subotičanec

duhovnost odnosi

VEČ ...|24. 4. 2019
Vesela novica
p. Janez Poljanšek o prazniku
Vesela novica
p. Janez Poljanšek o prazniku

Mateja Subotičanec

duhovnost kultura

Vesela novica
p. Janez Poljanšek o prazniku
VEČ ...|24. 4. 2019
Vesela novica
p. Janez Poljanšek o prazniku

Mateja Subotičanec

duhovnost kultura

VEČ ...|22. 4. 2019
Velikonočni kristjan?
Velikonočni kristjan?

Mateja Subotičanec

družba duhovnost

Velikonočni kristjan?
VEČ ...|22. 4. 2019
Velikonočni kristjan?

Mateja Subotičanec

družba duhovnost

VEČ ...|19. 4. 2019
Veliki petek
V oddaji smo se pogovarjali o Velikem petku, kaj naj pomeni za naše življenje, kako ga osmisliti, kako ga v polnosti preživeti? Naš gost je bil p. Janez Poljanšek.
Veliki petek
V oddaji smo se pogovarjali o Velikem petku, kaj naj pomeni za naše življenje, kako ga osmisliti, kako ga v polnosti preživeti? Naš gost je bil p. Janez Poljanšek.

Mateja Subotičanec

duhovnost pogovor

Veliki petek
V oddaji smo se pogovarjali o Velikem petku, kaj naj pomeni za naše življenje, kako ga osmisliti, kako ga v polnosti preživeti? Naš gost je bil p. Janez Poljanšek.
VEČ ...|19. 4. 2019
Veliki petek
V oddaji smo se pogovarjali o Velikem petku, kaj naj pomeni za naše življenje, kako ga osmisliti, kako ga v polnosti preživeti? Naš gost je bil p. Janez Poljanšek.

Mateja Subotičanec

duhovnost pogovor

VEČ ...|17. 4. 2019
Post, priprava na praznik
Post, priprava na praznik

Mateja Subotičanec

duhovnost svetovanje

Post, priprava na praznik
VEČ ...|17. 4. 2019
Post, priprava na praznik

Mateja Subotičanec

duhovnost svetovanje

VEČ ...|15. 4. 2019
Post za kaj?
Matjaž Črnivec pojasni bistvo posta.
Post za kaj?
Matjaž Črnivec pojasni bistvo posta.

Mateja Subotičanec

duhovnost pogovor

Post za kaj?
Matjaž Črnivec pojasni bistvo posta.
VEČ ...|15. 4. 2019
Post za kaj?
Matjaž Črnivec pojasni bistvo posta.

Mateja Subotičanec

duhovnost pogovor

VEČ ...|12. 4. 2019
Utrinki misijonskih pogovorov #2
Ob naslovih Tudi jaz bom enkrat star in V primerjavi z drugimi sem kar v redu sta potekala pogovorna večera v sklopu 14. radijskega misijona (v sredo in četrtek). Zbrali smo nekaj utrinkov in izjav gostov.
Utrinki misijonskih pogovorov #2
Ob naslovih Tudi jaz bom enkrat star in V primerjavi z drugimi sem kar v redu sta potekala pogovorna večera v sklopu 14. radijskega misijona (v sredo in četrtek). Zbrali smo nekaj utrinkov in izjav gostov.

Blaž Lesnik

Radijski misijon 2019 duhovnost pogovor

Utrinki misijonskih pogovorov #2
Ob naslovih Tudi jaz bom enkrat star in V primerjavi z drugimi sem kar v redu sta potekala pogovorna večera v sklopu 14. radijskega misijona (v sredo in četrtek). Zbrali smo nekaj utrinkov in izjav gostov.
VEČ ...|12. 4. 2019
Utrinki misijonskih pogovorov #2
Ob naslovih Tudi jaz bom enkrat star in V primerjavi z drugimi sem kar v redu sta potekala pogovorna večera v sklopu 14. radijskega misijona (v sredo in četrtek). Zbrali smo nekaj utrinkov in izjav gostov.

Blaž Lesnik

Radijski misijon 2019 duhovnost pogovor

VEČ ...|10. 4. 2019
Utrinki iz misijonskih pogovorov
Cerkev je mlada, mladi pa so neposredni in ne prenesejo hinavščine. To sta dve misli iz pogovornih misijonskih večerov. Ponedeljkov je potekal pod naslovom Ali je bil Jezus najstnik?, torkov pa Kako naj oznanjam veselje, ko pa je toliko škandalov? Povzeli smo nekaj kratkih utrinkov.
Utrinki iz misijonskih pogovorov
Cerkev je mlada, mladi pa so neposredni in ne prenesejo hinavščine. To sta dve misli iz pogovornih misijonskih večerov. Ponedeljkov je potekal pod naslovom Ali je bil Jezus najstnik?, torkov pa Kako naj oznanjam veselje, ko pa je toliko škandalov? Povzeli smo nekaj kratkih utrinkov.

Blaž Lesnik

duhovnost misijon mladi

Utrinki iz misijonskih pogovorov
Cerkev je mlada, mladi pa so neposredni in ne prenesejo hinavščine. To sta dve misli iz pogovornih misijonskih večerov. Ponedeljkov je potekal pod naslovom Ali je bil Jezus najstnik?, torkov pa Kako naj oznanjam veselje, ko pa je toliko škandalov? Povzeli smo nekaj kratkih utrinkov.
VEČ ...|10. 4. 2019
Utrinki iz misijonskih pogovorov
Cerkev je mlada, mladi pa so neposredni in ne prenesejo hinavščine. To sta dve misli iz pogovornih misijonskih večerov. Ponedeljkov je potekal pod naslovom Ali je bil Jezus najstnik?, torkov pa Kako naj oznanjam veselje, ko pa je toliko škandalov? Povzeli smo nekaj kratkih utrinkov.

Blaž Lesnik

duhovnost misijon mladi

VEČ ...|8. 4. 2019
Mlada cerkev in gigabajti prenosov
Razmišljanje poslušalke Marjete Debevec ob radijskem misijonu z naslovom Cerkev je mlada.
Mlada cerkev in gigabajti prenosov
Razmišljanje poslušalke Marjete Debevec ob radijskem misijonu z naslovom Cerkev je mlada.

Blaž Lesnik

duhovnost mladi družba

Mlada cerkev in gigabajti prenosov
Razmišljanje poslušalke Marjete Debevec ob radijskem misijonu z naslovom Cerkev je mlada.
VEČ ...|8. 4. 2019
Mlada cerkev in gigabajti prenosov
Razmišljanje poslušalke Marjete Debevec ob radijskem misijonu z naslovom Cerkev je mlada.

Blaž Lesnik

duhovnost mladi družba

VEČ ...|5. 4. 2019
Izziv za ženske: sprejeti svojo naravno cikličnost
O tem, kako lahko ženska sprejme svoje telo in naravno cikličnost je spregovorila Agata Hren. Cikel je razporedila na 4 faze, ki jih primerja z letnimi časi.
Izziv za ženske: sprejeti svojo naravno cikličnost
O tem, kako lahko ženska sprejme svoje telo in naravno cikličnost je spregovorila Agata Hren. Cikel je razporedila na 4 faze, ki jih primerja z letnimi časi.

Blaž Lesnik

telo duhovnost ženska

Izziv za ženske: sprejeti svojo naravno cikličnost
O tem, kako lahko ženska sprejme svoje telo in naravno cikličnost je spregovorila Agata Hren. Cikel je razporedila na 4 faze, ki jih primerja z letnimi časi.
VEČ ...|5. 4. 2019
Izziv za ženske: sprejeti svojo naravno cikličnost
O tem, kako lahko ženska sprejme svoje telo in naravno cikličnost je spregovorila Agata Hren. Cikel je razporedila na 4 faze, ki jih primerja z letnimi časi.

Blaž Lesnik

telo duhovnost ženska

VEČ ...|3. 4. 2019
O naravnem uravnavanju rojstev
Gostja Agata Hren je predstavila program naravnega uravnavanja rojstev (Fertility Care). Primeren je za pare, ki si želijo otroka ali pa kot naraven način uravnavanja spočetja.
O naravnem uravnavanju rojstev
Gostja Agata Hren je predstavila program naravnega uravnavanja rojstev (Fertility Care). Primeren je za pare, ki si želijo otroka ali pa kot naraven način uravnavanja spočetja.

Blaž Lesnik

zanositev plodnost uravnavanje rojstev

O naravnem uravnavanju rojstev
Gostja Agata Hren je predstavila program naravnega uravnavanja rojstev (Fertility Care). Primeren je za pare, ki si želijo otroka ali pa kot naraven način uravnavanja spočetja.
VEČ ...|3. 4. 2019
O naravnem uravnavanju rojstev
Gostja Agata Hren je predstavila program naravnega uravnavanja rojstev (Fertility Care). Primeren je za pare, ki si želijo otroka ali pa kot naraven način uravnavanja spočetja.

Blaž Lesnik

zanositev plodnost uravnavanje rojstev

VEČ ...|1. 4. 2019
Duhovna priprava na porod
Duhovna dimenzija močno vpliva na doživljanje poroda. Krščanska teologija lahko veliko da ženskam, ki se pripravljajo na porod. O tem, kako poteka takšna priprava je spregovorila Agata Hren iz društva Rumenordeče.
Duhovna priprava na porod
Duhovna dimenzija močno vpliva na doživljanje poroda. Krščanska teologija lahko veliko da ženskam, ki se pripravljajo na porod. O tem, kako poteka takšna priprava je spregovorila Agata Hren iz društva Rumenordeče.

Blaž Lesnik

duhovnost porod teologija telesa

Duhovna priprava na porod
Duhovna dimenzija močno vpliva na doživljanje poroda. Krščanska teologija lahko veliko da ženskam, ki se pripravljajo na porod. O tem, kako poteka takšna priprava je spregovorila Agata Hren iz društva Rumenordeče.
VEČ ...|1. 4. 2019
Duhovna priprava na porod
Duhovna dimenzija močno vpliva na doživljanje poroda. Krščanska teologija lahko veliko da ženskam, ki se pripravljajo na porod. O tem, kako poteka takšna priprava je spregovorila Agata Hren iz društva Rumenordeče.

Blaž Lesnik

duhovnost porod teologija telesa

VEČ ...|27. 3. 2019
Avtizem
Včasih avtizma niso poznali in nekatere stvari odkrivamo in spoznavamo šele v zadnjem času. Gre za nevrološko motnjo, ki se pojavi pri nekaterih osebah. Kako takim ljudem zdravi lahko olajšajo življenje in kako razumeti osebo z avtistično motnjo nam je povedala Patricija Lovišček.
Avtizem
Včasih avtizma niso poznali in nekatere stvari odkrivamo in spoznavamo šele v zadnjem času. Gre za nevrološko motnjo, ki se pojavi pri nekaterih osebah. Kako takim ljudem zdravi lahko olajšajo življenje in kako razumeti osebo z avtistično motnjo nam je povedala Patricija Lovišček.

Mateja Subotičanec

avtizem bolezen

Avtizem
Včasih avtizma niso poznali in nekatere stvari odkrivamo in spoznavamo šele v zadnjem času. Gre za nevrološko motnjo, ki se pojavi pri nekaterih osebah. Kako takim ljudem zdravi lahko olajšajo življenje in kako razumeti osebo z avtistično motnjo nam je povedala Patricija Lovišček.
VEČ ...|27. 3. 2019
Avtizem
Včasih avtizma niso poznali in nekatere stvari odkrivamo in spoznavamo šele v zadnjem času. Gre za nevrološko motnjo, ki se pojavi pri nekaterih osebah. Kako takim ljudem zdravi lahko olajšajo življenje in kako razumeti osebo z avtistično motnjo nam je povedala Patricija Lovišček.

Mateja Subotičanec

avtizem bolezen

VEČ ...|25. 3. 2019
Avtizem in red
Avtizem in red
VEČ ...|25. 3. 2019
VEČ ...|22. 3. 2019
Iz Betanije
Iz Betanije
VEČ ...|22. 3. 2019
VEČ ...|20. 3. 2019
Iz Betanije
Iz Betanije
VEČ ...|20. 3. 2019
VEČ ...|15. 3. 2019
Hagioterapevtsko zdravilo: resnica
O resnici kot hagioterapevtskem zdravilu je spregovoril duhovnik Miran Kelvišar.
Hagioterapevtsko zdravilo: resnica
O resnici kot hagioterapevtskem zdravilu je spregovoril duhovnik Miran Kelvišar.

Blaž Lesnik

duhovnost zdravje Skupnost Mir hagioterapija

Hagioterapevtsko zdravilo: resnica
O resnici kot hagioterapevtskem zdravilu je spregovoril duhovnik Miran Kelvišar.
VEČ ...|15. 3. 2019
Hagioterapevtsko zdravilo: resnica
O resnici kot hagioterapevtskem zdravilu je spregovoril duhovnik Miran Kelvišar.

Blaž Lesnik

duhovnost zdravje Skupnost Mir hagioterapija

VEČ ...|13. 3. 2019
Hagioterapevtsko zdravilo: ljubezen
O ljubezni kot hagioterapevtskem zdravilu je spregovorila upokojena zdravnica Terezija Prebil.
Hagioterapevtsko zdravilo: ljubezen
O ljubezni kot hagioterapevtskem zdravilu je spregovorila upokojena zdravnica Terezija Prebil.

Blaž Lesnik

duhovnost zdravje Skupnost Mir hagioterapija

Hagioterapevtsko zdravilo: ljubezen
O ljubezni kot hagioterapevtskem zdravilu je spregovorila upokojena zdravnica Terezija Prebil.
VEČ ...|13. 3. 2019
Hagioterapevtsko zdravilo: ljubezen
O ljubezni kot hagioterapevtskem zdravilu je spregovorila upokojena zdravnica Terezija Prebil.

Blaž Lesnik

duhovnost zdravje Skupnost Mir hagioterapija

VEČ ...|11. 3. 2019
Zdravljenje s hagioterapijo
Z nami sta bila duhovnik Miran Klevišar in upokojena zdravnica Terezija Prebil.
Zdravljenje s hagioterapijo
Z nami sta bila duhovnik Miran Klevišar in upokojena zdravnica Terezija Prebil.

Blaž Lesnik

pogovor svetovanje

Zdravljenje s hagioterapijo
Z nami sta bila duhovnik Miran Klevišar in upokojena zdravnica Terezija Prebil.
VEČ ...|11. 3. 2019
Zdravljenje s hagioterapijo
Z nami sta bila duhovnik Miran Klevišar in upokojena zdravnica Terezija Prebil.

Blaž Lesnik

pogovor svetovanje

VEČ ...|8. 3. 2019
O načinu dela moških skupin
Tomaž Porenta in Luka Mavrič sta spregovorila o srečanju skupin, ki gojijo moško duhovnost, pri papežu Frančišku in o metodah, po katerih potekajo srečanja v teh skupinah po Sloveniji.
O načinu dela moških skupin
Tomaž Porenta in Luka Mavrič sta spregovorila o srečanju skupin, ki gojijo moško duhovnost, pri papežu Frančišku in o metodah, po katerih potekajo srečanja v teh skupinah po Sloveniji.

Blaž Lesnik

duhovnost odnosi možje moške skupine

O načinu dela moških skupin
Tomaž Porenta in Luka Mavrič sta spregovorila o srečanju skupin, ki gojijo moško duhovnost, pri papežu Frančišku in o metodah, po katerih potekajo srečanja v teh skupinah po Sloveniji.
VEČ ...|8. 3. 2019
O načinu dela moških skupin
Tomaž Porenta in Luka Mavrič sta spregovorila o srečanju skupin, ki gojijo moško duhovnost, pri papežu Frančišku in o metodah, po katerih potekajo srečanja v teh skupinah po Sloveniji.

Blaž Lesnik

duhovnost odnosi možje moške skupine

VEČ ...|6. 3. 2019
Srečen in uspešen?
Člana pripravljalnega odbora drugega vseslovenskega srečanja mož Luka Mavrič in Tomaž Porenta sta predstavila vsebino srečanja in goste. Med njimi sta tudi p. Branko Cestnik CMF in pastor Steve Telzerow, ki bosta govorila o božjem načrtu o sreči in uspehu v poslovnem in družinskem življenju.
Srečen in uspešen?
Člana pripravljalnega odbora drugega vseslovenskega srečanja mož Luka Mavrič in Tomaž Porenta sta predstavila vsebino srečanja in goste. Med njimi sta tudi p. Branko Cestnik CMF in pastor Steve Telzerow, ki bosta govorila o božjem načrtu o sreči in uspehu v poslovnem in družinskem življenju.

Blaž Lesnik

duhovnost odnosi možje moške skupine

Srečen in uspešen?
Člana pripravljalnega odbora drugega vseslovenskega srečanja mož Luka Mavrič in Tomaž Porenta sta predstavila vsebino srečanja in goste. Med njimi sta tudi p. Branko Cestnik CMF in pastor Steve Telzerow, ki bosta govorila o božjem načrtu o sreči in uspehu v poslovnem in družinskem življenju.
VEČ ...|6. 3. 2019
Srečen in uspešen?
Člana pripravljalnega odbora drugega vseslovenskega srečanja mož Luka Mavrič in Tomaž Porenta sta predstavila vsebino srečanja in goste. Med njimi sta tudi p. Branko Cestnik CMF in pastor Steve Telzerow, ki bosta govorila o božjem načrtu o sreči in uspehu v poslovnem in družinskem življenju.

Blaž Lesnik

duhovnost odnosi možje moške skupine

VEČ ...|4. 3. 2019
Zakaj vseslovensko srečanje mož, očetov in sinov?
Pred drugim vseslovenskim srečanjem mož, sta Tomaž Porenta in Luka Mavrič povedala, čemu sploh takšna srečanja in zakaj ločevanje na moške in ženske skupine.
Zakaj vseslovensko srečanje mož, očetov in sinov?
Pred drugim vseslovenskim srečanjem mož, sta Tomaž Porenta in Luka Mavrič povedala, čemu sploh takšna srečanja in zakaj ločevanje na moške in ženske skupine.

Blaž Lesnik

duhovnost odnosi možje moške skupine

Zakaj vseslovensko srečanje mož, očetov in sinov?
Pred drugim vseslovenskim srečanjem mož, sta Tomaž Porenta in Luka Mavrič povedala, čemu sploh takšna srečanja in zakaj ločevanje na moške in ženske skupine.
VEČ ...|4. 3. 2019
Zakaj vseslovensko srečanje mož, očetov in sinov?
Pred drugim vseslovenskim srečanjem mož, sta Tomaž Porenta in Luka Mavrič povedala, čemu sploh takšna srečanja in zakaj ločevanje na moške in ženske skupine.

Blaž Lesnik

duhovnost odnosi možje moške skupine

VEČ ...|1. 3. 2019
Vzroki za motnje hranjenja
Dr. Karin Sernec, strokovnjakinja za področje motenj hranjenja, je opisala glavne vzroke za nastanek motenj hranjenja. Kot pravi je skupni imenovalec vseh vzrokov ravno slaba samopodoba.
Vzroki za motnje hranjenja
Dr. Karin Sernec, strokovnjakinja za področje motenj hranjenja, je opisala glavne vzroke za nastanek motenj hranjenja. Kot pravi je skupni imenovalec vseh vzrokov ravno slaba samopodoba.

Mateja Subotičanec

zdravstvo prehranjevanje svetovanje izobraževanje

Vzroki za motnje hranjenja
Dr. Karin Sernec, strokovnjakinja za področje motenj hranjenja, je opisala glavne vzroke za nastanek motenj hranjenja. Kot pravi je skupni imenovalec vseh vzrokov ravno slaba samopodoba.
VEČ ...|1. 3. 2019
Vzroki za motnje hranjenja
Dr. Karin Sernec, strokovnjakinja za področje motenj hranjenja, je opisala glavne vzroke za nastanek motenj hranjenja. Kot pravi je skupni imenovalec vseh vzrokov ravno slaba samopodoba.

Mateja Subotičanec

zdravstvo prehranjevanje svetovanje izobraževanje

VEČ ...|27. 2. 2019
Bigoreksija, ortoreksija
Bigoreksija, ortoreksija
VEČ ...|27. 2. 2019
VEČ ...|22. 2. 2019
Motnje hranjenja
Dr. Karin Sernec, strokovnjakinja za področje motenj hranjenja, je spregovorila o tem kdaj ljudje poiščejo po pomoč.
Motnje hranjenja
Dr. Karin Sernec, strokovnjakinja za področje motenj hranjenja, je spregovorila o tem kdaj ljudje poiščejo po pomoč.

Mateja Subotičanec

svetovanje zdravstvo izobraževanje

Motnje hranjenja
Dr. Karin Sernec, strokovnjakinja za področje motenj hranjenja, je spregovorila o tem kdaj ljudje poiščejo po pomoč.
VEČ ...|22. 2. 2019
Motnje hranjenja
Dr. Karin Sernec, strokovnjakinja za področje motenj hranjenja, je spregovorila o tem kdaj ljudje poiščejo po pomoč.

Mateja Subotičanec

svetovanje zdravstvo izobraževanje

VEČ ...|20. 2. 2019
Motnje hranjenja
V rubriki Iz Betanije nas je nagovorila dr. Karin Sernec. Te motnje ne izbirajo ne let in ne spola.
Motnje hranjenja
V rubriki Iz Betanije nas je nagovorila dr. Karin Sernec. Te motnje ne izbirajo ne let in ne spola.

Mateja Subotičanec

svetovanje izobraževanje zdravstvo

Motnje hranjenja
V rubriki Iz Betanije nas je nagovorila dr. Karin Sernec. Te motnje ne izbirajo ne let in ne spola.
VEČ ...|20. 2. 2019
Motnje hranjenja
V rubriki Iz Betanije nas je nagovorila dr. Karin Sernec. Te motnje ne izbirajo ne let in ne spola.

Mateja Subotičanec

svetovanje izobraževanje zdravstvo

VEČ ...|18. 2. 2019
Motnje hranjenja
V tokratni rubriki je bila z nami dr. Karin Sernec, ki je govorila o motnjah hranjenja. Ste vedeli, da so to duševne motnje?
Motnje hranjenja
V tokratni rubriki je bila z nami dr. Karin Sernec, ki je govorila o motnjah hranjenja. Ste vedeli, da so to duševne motnje?

Mateja Subotičanec

pogovor svetovanje zdravstvo

Motnje hranjenja
V tokratni rubriki je bila z nami dr. Karin Sernec, ki je govorila o motnjah hranjenja. Ste vedeli, da so to duševne motnje?
VEČ ...|18. 2. 2019
Motnje hranjenja
V tokratni rubriki je bila z nami dr. Karin Sernec, ki je govorila o motnjah hranjenja. Ste vedeli, da so to duševne motnje?

Mateja Subotičanec

pogovor svetovanje zdravstvo

VEČ ...|15. 2. 2019
Kakšno vlogo pri ozdravljenju igra odpuščanje?
Odpuščanje je ključnega pomena, je predpogoj, da se zares začne notranje ozdravljenje. Gre za proces, ki potrebuje svoj čas. Kako vstopiti vanj? Več jezuit p. Mio Kekić, ki vodi duhovne vaje za ozdravljenje notranjih ran.
Kakšno vlogo pri ozdravljenju igra odpuščanje?
Odpuščanje je ključnega pomena, je predpogoj, da se zares začne notranje ozdravljenje. Gre za proces, ki potrebuje svoj čas. Kako vstopiti vanj? Več jezuit p. Mio Kekić, ki vodi duhovne vaje za ozdravljenje notranjih ran.

Blaž Lesnik

duhovnost zdravje notranje rane

Kakšno vlogo pri ozdravljenju igra odpuščanje?
Odpuščanje je ključnega pomena, je predpogoj, da se zares začne notranje ozdravljenje. Gre za proces, ki potrebuje svoj čas. Kako vstopiti vanj? Več jezuit p. Mio Kekić, ki vodi duhovne vaje za ozdravljenje notranjih ran.
VEČ ...|15. 2. 2019
Kakšno vlogo pri ozdravljenju igra odpuščanje?
Odpuščanje je ključnega pomena, je predpogoj, da se zares začne notranje ozdravljenje. Gre za proces, ki potrebuje svoj čas. Kako vstopiti vanj? Več jezuit p. Mio Kekić, ki vodi duhovne vaje za ozdravljenje notranjih ran.

Blaž Lesnik

duhovnost zdravje notranje rane

VEČ ...|13. 2. 2019
Kakšen je proces zdravljenja notranjih ran?
Duhovne vaje za notranje ozdravljenje potekajo po modelu pokojnega indijskega duhovnika Rufusa Pereire. Jezuit p. Mio Kekić je pojasnil, kakšna sta dinamika in proces duhovnih vaj.
Kakšen je proces zdravljenja notranjih ran?
Duhovne vaje za notranje ozdravljenje potekajo po modelu pokojnega indijskega duhovnika Rufusa Pereire. Jezuit p. Mio Kekić je pojasnil, kakšna sta dinamika in proces duhovnih vaj.

Blaž Lesnik

duhovnost zdravje notranje rane

Kakšen je proces zdravljenja notranjih ran?
Duhovne vaje za notranje ozdravljenje potekajo po modelu pokojnega indijskega duhovnika Rufusa Pereire. Jezuit p. Mio Kekić je pojasnil, kakšna sta dinamika in proces duhovnih vaj.
VEČ ...|13. 2. 2019
Kakšen je proces zdravljenja notranjih ran?
Duhovne vaje za notranje ozdravljenje potekajo po modelu pokojnega indijskega duhovnika Rufusa Pereire. Jezuit p. Mio Kekić je pojasnil, kakšna sta dinamika in proces duhovnih vaj.

Blaž Lesnik

duhovnost zdravje notranje rane

VEČ ...|11. 2. 2019
Kaj so notranje rane?
Ne gre za zdravstveno oddajo, niti ne za telesne rane. Jezuit p. Mio Kekić je spregovoril o ranah, ki zaznamujejo in negativno obarvajo naše celostno doživljanje sebe, drugih, življenja in Boga. Gre za rane iz preteklosti in če se ne soočimo znjimi, tudi preko odpuščanja in sprave, ne moremo polno zaživeti.
Kaj so notranje rane?
Ne gre za zdravstveno oddajo, niti ne za telesne rane. Jezuit p. Mio Kekić je spregovoril o ranah, ki zaznamujejo in negativno obarvajo naše celostno doživljanje sebe, drugih, življenja in Boga. Gre za rane iz preteklosti in če se ne soočimo znjimi, tudi preko odpuščanja in sprave, ne moremo polno zaživeti.

Blaž Lesnik

duhovnost zdravje notranje rane

Kaj so notranje rane?
Ne gre za zdravstveno oddajo, niti ne za telesne rane. Jezuit p. Mio Kekić je spregovoril o ranah, ki zaznamujejo in negativno obarvajo naše celostno doživljanje sebe, drugih, življenja in Boga. Gre za rane iz preteklosti in če se ne soočimo znjimi, tudi preko odpuščanja in sprave, ne moremo polno zaživeti.
VEČ ...|11. 2. 2019
Kaj so notranje rane?
Ne gre za zdravstveno oddajo, niti ne za telesne rane. Jezuit p. Mio Kekić je spregovoril o ranah, ki zaznamujejo in negativno obarvajo naše celostno doživljanje sebe, drugih, življenja in Boga. Gre za rane iz preteklosti in če se ne soočimo znjimi, tudi preko odpuščanja in sprave, ne moremo polno zaživeti.

Blaž Lesnik

duhovnost zdravje notranje rane

VEČ ...|8. 2. 2019
SOS molitev - kakšne so stiske?
Ali veste, da je vsak večer nekdo pripravljen moliti z vami in za vaše potrebe? Ljudje na SOS molitev pokličejo v raznoraznih osebnih stiskah in zaskrbljenosti. Prostovoljci pravijo, da se po izročitvi namena in po molitvi ljudje poslavljajo pomirjeno, spokojnejši, z večjim zaupanjem v Božjo navzočnost.
SOS molitev - kakšne so stiske?
Ali veste, da je vsak večer nekdo pripravljen moliti z vami in za vaše potrebe? Ljudje na SOS molitev pokličejo v raznoraznih osebnih stiskah in zaskrbljenosti. Prostovoljci pravijo, da se po izročitvi namena in po molitvi ljudje poslavljajo pomirjeno, spokojnejši, z večjim zaupanjem v Božjo navzočnost.

Blaž Lesnik

duhovnost molitev stiska družba

SOS molitev - kakšne so stiske?
Ali veste, da je vsak večer nekdo pripravljen moliti z vami in za vaše potrebe? Ljudje na SOS molitev pokličejo v raznoraznih osebnih stiskah in zaskrbljenosti. Prostovoljci pravijo, da se po izročitvi namena in po molitvi ljudje poslavljajo pomirjeno, spokojnejši, z večjim zaupanjem v Božjo navzočnost.
VEČ ...|8. 2. 2019
SOS molitev - kakšne so stiske?
Ali veste, da je vsak večer nekdo pripravljen moliti z vami in za vaše potrebe? Ljudje na SOS molitev pokličejo v raznoraznih osebnih stiskah in zaskrbljenosti. Prostovoljci pravijo, da se po izročitvi namena in po molitvi ljudje poslavljajo pomirjeno, spokojnejši, z večjim zaupanjem v Božjo navzočnost.

Blaž Lesnik

duhovnost molitev stiska družba

VEČ ...|6. 2. 2019
SOS molitev - kdo moli?
V različnih stiskah, trpljenju, v bolezni nam lahko zaupanje v moč molitve odločilno pomaga pri premagovanju težav. Če ne vemo, kako se molitve lotiti, nam je na voljo tudi SOS molitev, ki jo izvajajo v skupnosti Emanuel. Kdo in kako moli za vas? Pojasnili sta prostovoljki Urška in Mirjam.
SOS molitev - kdo moli?
V različnih stiskah, trpljenju, v bolezni nam lahko zaupanje v moč molitve odločilno pomaga pri premagovanju težav. Če ne vemo, kako se molitve lotiti, nam je na voljo tudi SOS molitev, ki jo izvajajo v skupnosti Emanuel. Kdo in kako moli za vas? Pojasnili sta prostovoljki Urška in Mirjam.

Blaž Lesnik

duhovnost molitev stiska družba

SOS molitev - kdo moli?
V različnih stiskah, trpljenju, v bolezni nam lahko zaupanje v moč molitve odločilno pomaga pri premagovanju težav. Če ne vemo, kako se molitve lotiti, nam je na voljo tudi SOS molitev, ki jo izvajajo v skupnosti Emanuel. Kdo in kako moli za vas? Pojasnili sta prostovoljki Urška in Mirjam.
VEČ ...|6. 2. 2019
SOS molitev - kdo moli?
V različnih stiskah, trpljenju, v bolezni nam lahko zaupanje v moč molitve odločilno pomaga pri premagovanju težav. Če ne vemo, kako se molitve lotiti, nam je na voljo tudi SOS molitev, ki jo izvajajo v skupnosti Emanuel. Kdo in kako moli za vas? Pojasnili sta prostovoljki Urška in Mirjam.

Blaž Lesnik

duhovnost molitev stiska družba

VEČ ...|4. 2. 2019
O začetkih SOS molitve
V skupnosti Emanuel je 9. septembra 2013 začela delovati SOS molitev. O tem, kako poteka ta molitev in od kod ideja, sta spregovorili prostovoljki Urška in Mirjam.
O začetkih SOS molitve
V skupnosti Emanuel je 9. septembra 2013 začela delovati SOS molitev. O tem, kako poteka ta molitev in od kod ideja, sta spregovorili prostovoljki Urška in Mirjam.

Blaž Lesnik

duhovnost molitev stiska družba

O začetkih SOS molitve
V skupnosti Emanuel je 9. septembra 2013 začela delovati SOS molitev. O tem, kako poteka ta molitev in od kod ideja, sta spregovorili prostovoljki Urška in Mirjam.
VEČ ...|4. 2. 2019
O začetkih SOS molitve
V skupnosti Emanuel je 9. septembra 2013 začela delovati SOS molitev. O tem, kako poteka ta molitev in od kod ideja, sta spregovorili prostovoljki Urška in Mirjam.

Blaž Lesnik

duhovnost molitev stiska družba

VEČ ...|1. 2. 2019
Ali lahko branje Svetega pisma pomaga?
Ali lahko branje Svetega pisma pomaga?

Mateja Subotičanec

izobraževanje kultura duhovnost

Ali lahko branje Svetega pisma pomaga?
VEČ ...|1. 2. 2019
Ali lahko branje Svetega pisma pomaga?

Mateja Subotičanec

izobraževanje kultura duhovnost

VEČ ...|30. 1. 2019
Simboli v Svetem pismu in razumevanje
Simboli v Svetem pismu in razumevanje

Mateja Subotičanec

izobraževanje kultura duhovnost

Simboli v Svetem pismu in razumevanje
VEČ ...|30. 1. 2019
Simboli v Svetem pismu in razumevanje

Mateja Subotičanec

izobraževanje kultura duhovnost

VEČ ...|28. 1. 2019
Kako sveto pismo pomaga
Ob nedelji Svetega pisma premislek o tem, kako branje Svetega pisma lahko pomaga.
Kako sveto pismo pomaga
Ob nedelji Svetega pisma premislek o tem, kako branje Svetega pisma lahko pomaga.

Mateja Subotičanec

duhovnost pogovor

Kako sveto pismo pomaga
Ob nedelji Svetega pisma premislek o tem, kako branje Svetega pisma lahko pomaga.
VEČ ...|28. 1. 2019
Kako sveto pismo pomaga
Ob nedelji Svetega pisma premislek o tem, kako branje Svetega pisma lahko pomaga.

Mateja Subotičanec

duhovnost pogovor

VEČ ...|25. 1. 2019
Kako prenašati vero in vrednote na mlajše
G. Slavko Rebec je nadaljeval razmišljanje iz prejšnjih tednov - o tem kako vero in druge vrednote prenesti na svoje otroke in vnuke.
Kako prenašati vero in vrednote na mlajše
G. Slavko Rebec je nadaljeval razmišljanje iz prejšnjih tednov - o tem kako vero in druge vrednote prenesti na svoje otroke in vnuke.

Mateja Subotičanec

duhovnost vera mladi

Kako prenašati vero in vrednote na mlajše
G. Slavko Rebec je nadaljeval razmišljanje iz prejšnjih tednov - o tem kako vero in druge vrednote prenesti na svoje otroke in vnuke.
VEČ ...|25. 1. 2019
Kako prenašati vero in vrednote na mlajše
G. Slavko Rebec je nadaljeval razmišljanje iz prejšnjih tednov - o tem kako vero in druge vrednote prenesti na svoje otroke in vnuke.

Mateja Subotičanec

duhovnost vera mladi

VEČ ...|23. 1. 2019
Slavko Rebec o prenosu vere na mlajše rodove
Slavko Rebec o prenosu vere na mlajše rodove

Mateja Subotičanec

vera

Slavko Rebec o prenosu vere na mlajše rodove
VEČ ...|23. 1. 2019
Slavko Rebec o prenosu vere na mlajše rodove

Mateja Subotičanec

vera

"Najstrašnejša revščina je osamljenost in občutek, da te nihče nima rad." Besede svetnice matere Terezije so našle odmev tudi v rubriki, ki trikrat na teden prinaša raznolike vsebine: od obravnavanja pasti sodobnega načina življenja, izzivov zakonskega življenja in vzgoje, do duhovnih spodbud in vsebin za starejše. Naš namen je, da bi iz Betanije (hiše stiske) odšli spodbujeni in vsaj malo manj obteženi.

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|17. 5. 2019
Srebrna diagonala, nastavitve kolesa (dr. Borut Fonda), planinska pot v Gradiški Turi

V oddaji smo predstavili namen našega kolesarjenja, ki se vse bolj priblužuje, kolesarski strokovnjak dr. Borut Fonda je spregovoril o pomenu pravih nastavitev kolesa, spregovorili pa smo tudi o odprtju nove zelo zahtevne planinske poti v Gradiški Turi in novi muzejsko-planinski transverzali.

Srebrna diagonala, nastavitve kolesa (dr. Borut Fonda), planinska pot v Gradiški Turi

V oddaji smo predstavili namen našega kolesarjenja, ki se vse bolj priblužuje, kolesarski strokovnjak dr. Borut Fonda je spregovoril o pomenu pravih nastavitev kolesa, spregovorili pa smo tudi o odprtju nove zelo zahtevne planinske poti v Gradiški Turi in novi muzejsko-planinski transverzali.

Blaž Lesnik

infonaravašport

Naš gost

VEČ ...|18. 5. 2019
Slavko Avsenik (arhivski pogovor)

Slavko Avsenik je kljub neizmernemu talentu, trdemu garanju in izjemnim uspehom vedno in znova ostajal skromen, prijazen in prizemljen sogovornik. O, to je pa slučaj, je bil pogosto njegov odgovor na naša vprašanja v slogu: Kako je mogoče ... V skoraj dvajset let starem pogovoru boste slišali zakaj je bil vedno tako dobrodošel gost in kako je sam gledal na obdobje, ki je neponovljivo.

Slavko Avsenik (arhivski pogovor)

Slavko Avsenik je kljub neizmernemu talentu, trdemu garanju in izjemnim uspehom vedno in znova ostajal skromen, prijazen in prizemljen sogovornik. O, to je pa slučaj, je bil pogosto njegov odgovor na naša vprašanja v slogu: Kako je mogoče ... V skoraj dvajset let starem pogovoru boste slišali zakaj je bil vedno tako dobrodošel gost in kako je sam gledal na obdobje, ki je neponovljivo.

Jure Sešek

Slavko Avsenikavsenikova glasbapogovorkulturaglasbaNaš gost

Za življenje

VEČ ...|18. 5. 2019
Mokra družba. Sprejemljivost pitja. Na dolgi rok poguba.

Mokra družba. Sprejemljivost pitja. Na dolgi rok poguba.

Mateja Subotičanec

pogovorvzgojaizobraževanjekultura

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|20. 5. 2019
DDr. Klemen Jaklič o pogledu na Evropsko unijo in bližajoče se volitve v EP

Pred nami so volitve v Evropski parlament. Predvsem na čem bo morala unija delati v prihodnje, nas je zanimalo v pogovoru z ustavnim sodnikom ddr. Klemenom Jakličem. Predstavil je tudi svoj pogled na ustavni pluralizem v EU, o čemer je pisal tudi v svoji knjigi.

DDr. Klemen Jaklič o pogledu na Evropsko unijo in bližajoče se volitve v EP

Pred nami so volitve v Evropski parlament. Predvsem na čem bo morala unija delati v prihodnje, nas je zanimalo v pogovoru z ustavnim sodnikom ddr. Klemenom Jakličem. Predstavil je tudi svoj pogled na ustavni pluralizem v EU, o čemer je pisal tudi v svoji knjigi.

Alen Salihović

politikapogovordružba

Sol in luč

VEČ ...|21. 5. 2019
John Strelecky, interviju, avtor knjige Kavarna na koncu sveta, ki je do danes prevedena že v več kot 41 jezikov.

Pisatelj je postal povsem po naključju. Leta 2002 je pri svojih 33-tih letih postavil službo v kot in se odpravil na pot okoli sveta, kar so bile njegove življenjske sanje. Po letu dni se je vrnil in ko je želel vsaj nekaj vtisov strniti v zapis, se je to spremenilo v 21-dnevno neverjetno izkušnjo v kateri je napisal knjigo, ne da bi se dobro zavedal kako. Z avtorjem smo posneli krajši interviju.

John Strelecky, interviju, avtor knjige Kavarna na koncu sveta, ki je do danes prevedena že v več kot 41 jezikov.

Pisatelj je postal povsem po naključju. Leta 2002 je pri svojih 33-tih letih postavil službo v kot in se odpravil na pot okoli sveta, kar so bile njegove življenjske sanje. Po letu dni se je vrnil in ko je želel vsaj nekaj vtisov strniti v zapis, se je to spremenilo v 21-dnevno neverjetno izkušnjo v kateri je napisal knjigo, ne da bi se dobro zavedal kako. Z avtorjem smo posneli krajši interviju.

Tadej Sadar

družbaduhovnostodnosi

Kulturni utrinki

VEČ ...|22. 5. 2019
O festivalu klasične in sodobne glasbe: Sem glasba, sem mesto

Na različnih prizoriščih Novega mesta bo v prihodnjem tednu šest odličnih koncertov. Predstavila sta jih Aleš Makovac in Liljana Jantol Weber.

O festivalu klasične in sodobne glasbe: Sem glasba, sem mesto

Na različnih prizoriščih Novega mesta bo v prihodnjem tednu šest odličnih koncertov. Predstavila sta jih Aleš Makovac in Liljana Jantol Weber.

Jože Bartolj

Aleš MakovacLiljana Jantol Weberfestival sem glasba sem mesto

Komentar Časnik.si

VEČ ...|22. 5. 2019
Aleš Maver: Izbira slovenskih EU poslancev ima zlasti notranjepolitično razsežnost

Naključje ali niti ne naključje je hotelo, da se mora tokratno besedilo začeti tam, kjer se je prejšnje končalo. Glasni padec enega najuspešnejših in najbolj trdoživih evropskih populistov Heinza-Christiana Stracheja je po eni strani potrdil tam zapisano, da na stari celini njegovemu podobna gibanja ne morejo prinesti rešitve za težave, kot jih Venezuelcem niso prinesli njihovi (levi) populisti. Po drugi strani je vsaj navidezno prinesel potrditev tistim, ki menijo, da je razlog za vzpon populizma zgolj neznani leteči predmet z rusko posadko, ki je pristal ob neugotovljivem času na neugotovljivem kraju in da ta vzpon nima nič opraviti s krizo prevladujočih strank, predvsem tistih konservativne in krščanskodemokratske provenience. Na evropske volitve se bodo torej odpravili v zavesti, da ni z golim ohranjanjem statusa quo nič narobe. Čeprav sem zadnji, ki bi podcenjeval željo Putinovega režima po tem, da bi mu nasproti stala čim šibkejša in čim bolj razdeljena Evropska unija, zaradi česar se mu ne smilijo sredstva za podporo desnim in levim populistom, se mi zdi taka razlaga tudi po primeru Strache še vedno nezadostna in celo škodljiva.Na otokuA če so takšni razmisleki ključnega pomena za bližnje volilno odločanje na ravni celotne povezave, imajo na Slovenskem le omejen pomen. Slovenija je namreč, kot je že marsikdo zapisal, v njej nekakšen otok. Taka ni le zaradi majhnega števila poslank in poslancev, ki jih bo poslala v Evropski parlament. Predvsem je takšna, ker se mora otepati z neravnotežji kot dediščino preteklosti in je prav Evropska unija ščit, da ta neravnotežja še bolj ne kažejo svojih zob. Zato se hitro znajdemo pred vsaj navideznim paradoksom, da je ravno za tiste politične skupine, ki jim v Sloveniji po konvenciji pravimo desne, evroskepticizem tako rekoč prepovedan sad. Tudi idej o »okrepljeni suverenosti posameznih držav« iz soseščine se pod Alpe ne da prenašati v razmerju ena proti ena. Večja prepuščenost slovenske države sami sebi namreč neizogibno pomeni še več monopola vladajoče politične opcije.V takšnih razmerah imajo kajpak evropske volitve v Sloveniji tudi splošnejši pomen. Slovenske stranke lahko do neke mere sooblikujejo dogajanje v političnih strankah na ravni Evropske unije, zlasti v Evropski ljudski stranki. Kot sem zapisal že zadnjič, bo po mojem mnenju prav nadaljnji razvoj znotraj njenih vrst v prihodnjem mandatu vredno natančno opazovati. A ne glede na to ima izbira evropskih poslancev spričo slovenskih posebnosti zlasti notranjepolitično razsežnost.Evropske volitve za domačo raboOpozicija, ki je doslej bolj ali manj prepričljivo dobila še vsa ta tovrstna glasovanja, brani težko branljivo, če že ne neubranljivo prednost petih od osmih sedežev. Ker jo je dosegla v pogojih fragmentiranosti levice, se lahko letos zgodi, da bo šel en sedež po zlu celo ob enakem ali višjem odstotku prejetih glasov kot leta 2014. Vendar se mi še vedno zdi, da bo za kondicijo vlade in opozicije velikega pomena tudi sama po sebi zgolj simbolična tekma za (relativno) prvo mesto. Če bi slednje pripadlo največji vladni stranki ali nemara socialnim demokratom, bi vsaj kratkoročno poletela tudi Šarčeva vlada, medtem ko je težko verjeti, da bi lahko slovenski člani Evropske ljudske stranke v tem primeru vknjižili več kot tri poslance. Če bo relativna zmaga tudi po petnajstih letih ostala na desni sredini, se bo zanjo končalo obdobje nekakšne stagnacije, v katero jo je potisnila premierjeva medijska ofenziva od začetka leta sem.Spričo precejšnjega psihološkega učinka, ki ga lahko imajo evropske volitve na razmerja doma, je presenetljiva sorazmerno majhna ambicioznost list ravno pri obeh glavnih igralkah zadnjih parlamentarnih volitev. SDS očitno nekoliko »varčuje z močmi« kot na zadnjih predsedniških volitvah, v veliki meri pa računa na to, da ji ob nizki pričakovani volilni udeležbi relativno najvišji delež glasov ne more uiti. Ta je pomemben že zato, ker lahko zaradi zakonitosti D’Hondtove metode ob majhnem številu voljenih poslancev že majhne razlike pomenijo sedež več ali manj, kdor pa je prvi, ima vsekakor boljše karte. Težko je oceniti, koliko lahko Janševim v prizadevanjih za to ponagaja Domovinska liga, čeprav nekaj znakov kaže, da bi se lahko razvila v doslej najuspešnejši projekt desno od SDS vsaj po letu 2004. Kar sicer ne pomeni, da bi bila tokrat v igri za evropski sedež. Seveda pa so demokrati potegnili dobro potezo s sklenitvijo predvolilne povezave s SLS, končno tudi s tem, da niso kot leta 2000 ob sestavljanju Bajukove vlade vztrajali pri zamenjavi partnerjeve posadke. Če nič drugega, gre za naložbo v prihodnost, saj veliko anket kaže, da zna biti prav vrnitev Podobnikovih v Državni zbor ključ do možnosti za spremembo oblasti v prihodnje.Potrebno je morda dodati še, da so dosedanja glasovanja v Sloveniji pokazala, da volilna udeležba do nekje 40 odstotkov prinese prednost desni sredini, če je višja, je omenjeno praviloma voda na mlin vladajoči opciji. Po tej logiki bi morala biti 26. maja v boljšem položaju opozicija. Seveda pa ni mogoče povedati, kaj bi se zgodilo ob udeležbi, ki bi bila, denimo, višja od 65 ali 70 odstotkov, saj slednje nismo doživeli že dve desetletji. V zvezi z evropskimi volitvami se o njej sploh ni smiselno pogovarjati. Dejansko volilno udeležbo je hkrati najteže napovedati, ker ljudje o svojih dejanskih namerah v anketah pogosto – milo rečeno – ne povedo resnice.Nova Slovenija z jokerjemNova Slovenija in tudi socialni demokrati se volivcem predstavljajo z ambicioznejšima listama od obeh največjih strank. To že samo po sebi ni nenavadno, saj so »vmesne volitve« po naravi stvari dobra priložnost za stranke, ki bi rade izboljšale izhodiščni položaj za odločanje o sedežih v domačem parlamentu. Predvsem Nova Slovenija nastopa s kandidati, ki dejansko pokrivajo celotno paleto pogledov v stranki. Žiga Turk pa je v vlogi jokerja, ki bi – spet ob pričakovani nižji volilni udeležbi – lahko dejansko prispeval pomembne glasove na vladajoči ali sploh na noben blok nenavezanih liberalno usmerjenih volivcev, takšnih, ki so leta 2011 glasovali za Virantovo listo. Zanj neugodna okoliščina je vsaj deloma kandidatura Angelike Mlinar, ki se kaže kot liberalka evropskega kova in s tem redka ptica na slovenskem političnem nebu. Seveda Mlinarjeva drugače kot Turk verjetno nima možnosti za izvolitev, ker je na seznamu stranke, ki v satelitskem sistemu vladajoče opcije ob hudi konkurenci Šarčevih, Židanovih in deloma Levice trenutno kotira nizko. Dejstvo, da sedanja Neosova poslanka sploh kandidira za eno »satelitskih strank«, po drugi strani dela iz nje precej milejšo in veliko manj groteskno različico kandidature pokojnega Ljuba Sirca za LDS na predsedniških volitvah leta 1992. A ker je zaresni liberalni bazen v Sloveniji notorično majhen, bi lahko prav koroška Slovenka pobrala Novi Sloveniji del izplena, ki bi ga sicer zagotovil Žiga Turk. Sploh pa je upati, da krščanski demokrati v Sloveniji razumejo, da volitve, in tako niti evropske, pri nas v vsaj približno demokratičnih okoliščinah že vse od volilne reforme leta 1907 niso več tekma za to, kdo bo pridobil najlepše, najpametnejše in najbolj uglajene volivce, marveč za to, kdo jih bo pridobil največ. In tu se kaže tudi meja »radikalne sredinskosti«, skušnjavi katere v Novi Sloveniji vsaj občasno podležejo.

Aleš Maver: Izbira slovenskih EU poslancev ima zlasti notranjepolitično razsežnost

Naključje ali niti ne naključje je hotelo, da se mora tokratno besedilo začeti tam, kjer se je prejšnje končalo. Glasni padec enega najuspešnejših in najbolj trdoživih evropskih populistov Heinza-Christiana Stracheja je po eni strani potrdil tam zapisano, da na stari celini njegovemu podobna gibanja ne morejo prinesti rešitve za težave, kot jih Venezuelcem niso prinesli njihovi (levi) populisti. Po drugi strani je vsaj navidezno prinesel potrditev tistim, ki menijo, da je razlog za vzpon populizma zgolj neznani leteči predmet z rusko posadko, ki je pristal ob neugotovljivem času na neugotovljivem kraju in da ta vzpon nima nič opraviti s krizo prevladujočih strank, predvsem tistih konservativne in krščanskodemokratske provenience. Na evropske volitve se bodo torej odpravili v zavesti, da ni z golim ohranjanjem statusa quo nič narobe. Čeprav sem zadnji, ki bi podcenjeval željo Putinovega režima po tem, da bi mu nasproti stala čim šibkejša in čim bolj razdeljena Evropska unija, zaradi česar se mu ne smilijo sredstva za podporo desnim in levim populistom, se mi zdi taka razlaga tudi po primeru Strache še vedno nezadostna in celo škodljiva.Na otokuA če so takšni razmisleki ključnega pomena za bližnje volilno odločanje na ravni celotne povezave, imajo na Slovenskem le omejen pomen. Slovenija je namreč, kot je že marsikdo zapisal, v njej nekakšen otok. Taka ni le zaradi majhnega števila poslank in poslancev, ki jih bo poslala v Evropski parlament. Predvsem je takšna, ker se mora otepati z neravnotežji kot dediščino preteklosti in je prav Evropska unija ščit, da ta neravnotežja še bolj ne kažejo svojih zob. Zato se hitro znajdemo pred vsaj navideznim paradoksom, da je ravno za tiste politične skupine, ki jim v Sloveniji po konvenciji pravimo desne, evroskepticizem tako rekoč prepovedan sad. Tudi idej o »okrepljeni suverenosti posameznih držav« iz soseščine se pod Alpe ne da prenašati v razmerju ena proti ena. Večja prepuščenost slovenske države sami sebi namreč neizogibno pomeni še več monopola vladajoče politične opcije.V takšnih razmerah imajo kajpak evropske volitve v Sloveniji tudi splošnejši pomen. Slovenske stranke lahko do neke mere sooblikujejo dogajanje v političnih strankah na ravni Evropske unije, zlasti v Evropski ljudski stranki. Kot sem zapisal že zadnjič, bo po mojem mnenju prav nadaljnji razvoj znotraj njenih vrst v prihodnjem mandatu vredno natančno opazovati. A ne glede na to ima izbira evropskih poslancev spričo slovenskih posebnosti zlasti notranjepolitično razsežnost.Evropske volitve za domačo raboOpozicija, ki je doslej bolj ali manj prepričljivo dobila še vsa ta tovrstna glasovanja, brani težko branljivo, če že ne neubranljivo prednost petih od osmih sedežev. Ker jo je dosegla v pogojih fragmentiranosti levice, se lahko letos zgodi, da bo šel en sedež po zlu celo ob enakem ali višjem odstotku prejetih glasov kot leta 2014. Vendar se mi še vedno zdi, da bo za kondicijo vlade in opozicije velikega pomena tudi sama po sebi zgolj simbolična tekma za (relativno) prvo mesto. Če bi slednje pripadlo največji vladni stranki ali nemara socialnim demokratom, bi vsaj kratkoročno poletela tudi Šarčeva vlada, medtem ko je težko verjeti, da bi lahko slovenski člani Evropske ljudske stranke v tem primeru vknjižili več kot tri poslance. Če bo relativna zmaga tudi po petnajstih letih ostala na desni sredini, se bo zanjo končalo obdobje nekakšne stagnacije, v katero jo je potisnila premierjeva medijska ofenziva od začetka leta sem.Spričo precejšnjega psihološkega učinka, ki ga lahko imajo evropske volitve na razmerja doma, je presenetljiva sorazmerno majhna ambicioznost list ravno pri obeh glavnih igralkah zadnjih parlamentarnih volitev. SDS očitno nekoliko »varčuje z močmi« kot na zadnjih predsedniških volitvah, v veliki meri pa računa na to, da ji ob nizki pričakovani volilni udeležbi relativno najvišji delež glasov ne more uiti. Ta je pomemben že zato, ker lahko zaradi zakonitosti D’Hondtove metode ob majhnem številu voljenih poslancev že majhne razlike pomenijo sedež več ali manj, kdor pa je prvi, ima vsekakor boljše karte. Težko je oceniti, koliko lahko Janševim v prizadevanjih za to ponagaja Domovinska liga, čeprav nekaj znakov kaže, da bi se lahko razvila v doslej najuspešnejši projekt desno od SDS vsaj po letu 2004. Kar sicer ne pomeni, da bi bila tokrat v igri za evropski sedež. Seveda pa so demokrati potegnili dobro potezo s sklenitvijo predvolilne povezave s SLS, končno tudi s tem, da niso kot leta 2000 ob sestavljanju Bajukove vlade vztrajali pri zamenjavi partnerjeve posadke. Če nič drugega, gre za naložbo v prihodnost, saj veliko anket kaže, da zna biti prav vrnitev Podobnikovih v Državni zbor ključ do možnosti za spremembo oblasti v prihodnje.Potrebno je morda dodati še, da so dosedanja glasovanja v Sloveniji pokazala, da volilna udeležba do nekje 40 odstotkov prinese prednost desni sredini, če je višja, je omenjeno praviloma voda na mlin vladajoči opciji. Po tej logiki bi morala biti 26. maja v boljšem položaju opozicija. Seveda pa ni mogoče povedati, kaj bi se zgodilo ob udeležbi, ki bi bila, denimo, višja od 65 ali 70 odstotkov, saj slednje nismo doživeli že dve desetletji. V zvezi z evropskimi volitvami se o njej sploh ni smiselno pogovarjati. Dejansko volilno udeležbo je hkrati najteže napovedati, ker ljudje o svojih dejanskih namerah v anketah pogosto – milo rečeno – ne povedo resnice.Nova Slovenija z jokerjemNova Slovenija in tudi socialni demokrati se volivcem predstavljajo z ambicioznejšima listama od obeh največjih strank. To že samo po sebi ni nenavadno, saj so »vmesne volitve« po naravi stvari dobra priložnost za stranke, ki bi rade izboljšale izhodiščni položaj za odločanje o sedežih v domačem parlamentu. Predvsem Nova Slovenija nastopa s kandidati, ki dejansko pokrivajo celotno paleto pogledov v stranki. Žiga Turk pa je v vlogi jokerja, ki bi – spet ob pričakovani nižji volilni udeležbi – lahko dejansko prispeval pomembne glasove na vladajoči ali sploh na noben blok nenavezanih liberalno usmerjenih volivcev, takšnih, ki so leta 2011 glasovali za Virantovo listo. Zanj neugodna okoliščina je vsaj deloma kandidatura Angelike Mlinar, ki se kaže kot liberalka evropskega kova in s tem redka ptica na slovenskem političnem nebu. Seveda Mlinarjeva drugače kot Turk verjetno nima možnosti za izvolitev, ker je na seznamu stranke, ki v satelitskem sistemu vladajoče opcije ob hudi konkurenci Šarčevih, Židanovih in deloma Levice trenutno kotira nizko. Dejstvo, da sedanja Neosova poslanka sploh kandidira za eno »satelitskih strank«, po drugi strani dela iz nje precej milejšo in veliko manj groteskno različico kandidature pokojnega Ljuba Sirca za LDS na predsedniških volitvah leta 1992. A ker je zaresni liberalni bazen v Sloveniji notorično majhen, bi lahko prav koroška Slovenka pobrala Novi Sloveniji del izplena, ki bi ga sicer zagotovil Žiga Turk. Sploh pa je upati, da krščanski demokrati v Sloveniji razumejo, da volitve, in tako niti evropske, pri nas v vsaj približno demokratičnih okoliščinah že vse od volilne reforme leta 1907 niso več tekma za to, kdo bo pridobil najlepše, najpametnejše in najbolj uglajene volivce, marveč za to, kdo jih bo pridobil največ. In tu se kaže tudi meja »radikalne sredinskosti«, skušnjavi katere v Novi Sloveniji vsaj občasno podležejo.

Aleš Maver

časnivolitveeualeš maverkomentar

Iz Betanije

VEČ ...|22. 5. 2019
Kdo so anonimni alkoholiki?

Dr. Andrej Perko o mreži anonimnih alkoholikov, ki je razpredena tudi po Sloveniji.

Kdo so anonimni alkoholiki?

Dr. Andrej Perko o mreži anonimnih alkoholikov, ki je razpredena tudi po Sloveniji.

Mateja Subotičanec

družbapogovorsvetovanjezdravstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|22. 5. 2019
Preglejte travno rušo

Slabo vreme onemogoča košnjo, je pa zdaj idealen čas za pregled kakovosti travne ruše in odločitev glede jesenskih dosejavanj, pravi svetovalec specialist Anton Zavodnik.

Preglejte travno rušo

Slabo vreme onemogoča košnjo, je pa zdaj idealen čas za pregled kakovosti travne ruše in odločitev glede jesenskih dosejavanj, pravi svetovalec specialist Anton Zavodnik.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|22. 5. 2019
Rododendroni in hortenzije

Rododendroni in hortenzije so se »razcvetali« v Svetovalnici, ki smo jo pripravili v sodelovanju z Arboretumom Volčji Potok.Naša gostja je bila Melita Miš Strgar, univ. dipl. inž. agronomije. Spregovorila je o osnovah, ki jih moramo vedeti, če se odločimo posaditi katero od omenjenih okrasnih grmovnic.

Rododendroni in hortenzije

Rododendroni in hortenzije so se »razcvetali« v Svetovalnici, ki smo jo pripravili v sodelovanju z Arboretumom Volčji Potok.Naša gostja je bila Melita Miš Strgar, univ. dipl. inž. agronomije. Spregovorila je o osnovah, ki jih moramo vedeti, če se odločimo posaditi katero od omenjenih okrasnih grmovnic.

Slavi Košir

svetovanjevrt