Bim bam bom dne 10. 6.
10. 6. 2021
Bim bam bom dne 10. 6.

Jure Sešek

VEČ ...|10. 6. 2021
Bim bam bom dne 10. 6.

Jure Sešek

otroci

Bim bam bom

VEČ ... |
Bim bam bom dne 4. 10.

Bim bam bom dne 4. 10.

otroci

Bim bam bom

Bim bam bom dne 4. 10.
VEČ ...|4. 10. 2021
Bim bam bom dne 4. 10.

Jure Sešek

otroci

Bim bam bom

VEČ ... |
Bim bam bom dne 24. 6.

Bim bam bom dne 24. 6.

otroci

Bim bam bom

Bim bam bom dne 24. 6.
VEČ ...|24. 6. 2021
Bim bam bom dne 24. 6.

Jure Sešek

otroci

Bim bam bom

VEČ ... |
Bim bam bom dne 23. 6.

Bim bam bom dne 23. 6.

otroci

Bim bam bom

Bim bam bom dne 23. 6.
VEČ ...|23. 6. 2021
Bim bam bom dne 23. 6.

Jure Sešek

otroci

Bim bam bom

VEČ ... |
Bim bam bom dne 22. 6.

Bim bam bom dne 22. 6.

otroci

Bim bam bom

Bim bam bom dne 22. 6.
VEČ ...|22. 6. 2021
Bim bam bom dne 22. 6.

Jure Sešek

otroci

Bim bam bom

VEČ ... |
Bim bam bom dne 21. 6.

Bim bam bom dne 21. 6.

otroci

Bim bam bom

Bim bam bom dne 21. 6.
VEČ ...|21. 6. 2021
Bim bam bom dne 21. 6.

Jure Sešek

otroci

Bim bam bom

VEČ ... |
Bim bam bom dne 18. 6.

Bim bam bom dne 18. 6.

otroci

Bim bam bom

Bim bam bom dne 18. 6.
VEČ ...|18. 6. 2021
Bim bam bom dne 18. 6.

Jure Sešek

otroci

Bim bam bom

VEČ ... |
Bim bam bom dne 17. 6.

Bim bam bom dne 17. 6.

otroci

Bim bam bom

Bim bam bom dne 17. 6.
VEČ ...|17. 6. 2021
Bim bam bom dne 17. 6.

Jure Sešek

otroci

Bim bam bom

VEČ ... |
Bim bam bom dne 16. 6.

Bim bam bom dne 16. 6.

otroci

Bim bam bom

Bim bam bom dne 16. 6.
VEČ ...|16. 6. 2021
Bim bam bom dne 16. 6.

Jure Sešek

otroci

Bim bam bom
Jutranja rubrika za otroke.
Jure Sešek

Jure Sešek

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ... |
Vlasta Sagadin

Med 240 delegati, ki so sprejemali ključne dokumenta za osamosvojitev Slovenije je bila tudi Vlasta Sagadin. Po končani Ekonomski srednji šoli v Kranju je študirala na Filozofski fakulteti, nato pa se zaposlila kot učiteljica na OŠ Jakoba Aljaža v Kranju in pozneje na OŠ na Orehku. V politiko se je vključila že v mladih letih, med drugim kot soustanoviteljica klubov OZN in Amnesty International v Sloveniji. Sodelovala je pri ustanovitvi Zelenih Slovenije ter bila leta 1990 izvoljena v občinske in republiške predstavniške organe v času prvih večstrankarskih volitev. Več mandatov je in še deluje tudi kot občinska svetnica v Mestni občini Kranj.  Za dolgoletno družbeno in politično delovanje ter prispevek k demokratizaciji družbe je leta 2013 prejela Veliko plaketo Mestne občine Kranj.

Vlasta Sagadin

Med 240 delegati, ki so sprejemali ključne dokumenta za osamosvojitev Slovenije je bila tudi Vlasta Sagadin. Po končani Ekonomski srednji šoli v Kranju je študirala na Filozofski fakulteti, nato pa se zaposlila kot učiteljica na OŠ Jakoba Aljaža v Kranju in pozneje na OŠ na Orehku. V politiko se je vključila že v mladih letih, med drugim kot soustanoviteljica klubov OZN in Amnesty International v Sloveniji. Sodelovala je pri ustanovitvi Zelenih Slovenije ter bila leta 1990 izvoljena v občinske in republiške predstavniške organe v času prvih večstrankarskih volitev. Več mandatov je in še deluje tudi kot občinska svetnica v Mestni občini Kranj.  Za dolgoletno družbeno in politično delovanje ter prispevek k demokratizaciji družbe je leta 2013 prejela Veliko plaketo Mestne občine Kranj.

Alen Sallihović

spominživljenjepolitikaosamosvojitevvlasta sagadin

Sol in luč

VEČ ... |
Tomaž Čelanski: Življenje svetega Frančiška - odlomek z jaslicami

Kaj pravite, bi prepoznali božič, če bi ne bilo jaslic? Takšnih, kot jih poznamo danes, se je prvi domislil sveti Frančišek, ki jih je v kraju Greccio /grečo/ v Italiji pripravil s prijateljem. Tomaž Čelanski, Frančiškov sobrat, je prvi napisal njegov življenjepis, ki je pod naslovom Življenje svetega Frančiška objavljen v istoimenski knjigi, ki je izšla pri založbi Frančišek. Odlomek postavitve jaslic v Grecciu /greču/ smo prebrali v tokratni oddaji.

Tomaž Čelanski: Življenje svetega Frančiška - odlomek z jaslicami

Kaj pravite, bi prepoznali božič, če bi ne bilo jaslic? Takšnih, kot jih poznamo danes, se je prvi domislil sveti Frančišek, ki jih je v kraju Greccio /grečo/ v Italiji pripravil s prijateljem. Tomaž Čelanski, Frančiškov sobrat, je prvi napisal njegov življenjepis, ki je pod naslovom Življenje svetega Frančiška objavljen v istoimenski knjigi, ki je izšla pri založbi Frančišek. Odlomek postavitve jaslic v Grecciu /greču/ smo prebrali v tokratni oddaji.

Tadej Sadar

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Renato Podbersič in Helena Jaklitsch

Gosta oddaje Spoznanje več predsodek manj sta bila zgodovinarja dr. Renato Podbersič mlajši in Helena Jaklitsch. Ocenila sta leto, ki je za nami in med drugim razmišljala tudi ob Titovem spomeniku v Velenju, ki je v preteklih dneh doživel dekapitacijo in zatem hitro sanacijo ... 

Renato Podbersič in Helena Jaklitsch

Gosta oddaje Spoznanje več predsodek manj sta bila zgodovinarja dr. Renato Podbersič mlajši in Helena Jaklitsch. Ocenila sta leto, ki je za nami in med drugim razmišljala tudi ob Titovem spomeniku v Velenju, ki je v preteklih dneh doživel dekapitacijo in zatem hitro sanacijo ... 

Jože Bartolj

politikaRenato PodbersičHelena Jaklitsch

Moja zgodba

VEČ ... |
Simpozij: Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem -1

V oddaji Moja zgodba smo začeli s predvajanjem nekaterih prispevkov iz simpozija z naslovom Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem, ki je potekal 10. septembra 2025. Soorganizirala sta ga Slovenska matica in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani v sklopu Leta dediščine. Na njem je sodelovala vrsta referentov različnih strok, ki so temno in težko dediščino komunistične revolucije predstavili vsak iz svojega poklicnega vidika. Poleg uvodnih besed ste lahko slišali tudi predavanje Lane Delač Hrovatin v katerem je predstavila nadzor tajne politične policije nad Edvardom Kocbekom, Borisom Pahorjem in Viktorjem Blažičem.

Simpozij: Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem -1

V oddaji Moja zgodba smo začeli s predvajanjem nekaterih prispevkov iz simpozija z naslovom Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem, ki je potekal 10. septembra 2025. Soorganizirala sta ga Slovenska matica in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani v sklopu Leta dediščine. Na njem je sodelovala vrsta referentov različnih strok, ki so temno in težko dediščino komunistične revolucije predstavili vsak iz svojega poklicnega vidika. Poleg uvodnih besed ste lahko slišali tudi predavanje Lane Delač Hrovatin v katerem je predstavila nadzor tajne politične policije nad Edvardom Kocbekom, Borisom Pahorjem in Viktorjem Blažičem.

Jože Bartolj

spominpolitikaIgnacija Fridl JarcUrška PereničSašo JeršeEdvard KocbekBoris PahorViktor BlažičLana Delač Hrovatin

Kmetijska oddaja

VEČ ... |
Protest kmetov v Bruslju

V nedeljski kmetijski oddaji ste slišali odmev na četrtkove proteste kmetov v Bruslju, v drugem delu pa je bil naš gost direktor Mlekarne Planika Miran Božič.

Protest kmetov v Bruslju

V nedeljski kmetijski oddaji ste slišali odmev na četrtkove proteste kmetov v Bruslju, v drugem delu pa je bil naš gost direktor Mlekarne Planika Miran Božič.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Zgodbe za otroke

VEČ ... |
Stopinje kralja Venčeslava

Dan po božiču, na god sv. Štefana, se kralju Venčeslavu utrne zanimiva, plemenita ideja. Mu bo uspelo potovati skozi snežni metež in presenetiti ubogega kmeta? Prisluhnite!

Stopinje kralja Venčeslava

Dan po božiču, na god sv. Štefana, se kralju Venčeslavu utrne zanimiva, plemenita ideja. Mu bo uspelo potovati skozi snežni metež in presenetiti ubogega kmeta? Prisluhnite!

Nika Mandelj

otrocizgodbe za otrokepravljiceadventni koledar 2025

Adventna spodbuda

VEČ ... |
Kristus, naše upanje, je rojen

Še zadnjič smo odprli Adventni koledar Misijonskega središča Slovenje. Za božični dan je bila v njem zgodba, ki jo je napisalo dekle iz Albanije, poslala pa misijonarka s. Vida Gerkman.

Kristus, naše upanje, je rojen

Še zadnjič smo odprli Adventni koledar Misijonskega središča Slovenje. Za božični dan je bila v njem zgodba, ki jo je napisalo dekle iz Albanije, poslala pa misijonarka s. Vida Gerkman.

Radio Ognjišče

duhovnostZgodbe upanjaAdventni koledar Misijonskega središča Slovenije

Radijska kateheza

VEČ ... |
Pomen Frančiškovega obhajanja božiča pred 800 leti

Frančišek je po vrnitvi iz Svete dežele želel obhajati rojstvo Jezusa tudi v domačih krajih. To je storil v votlini v Grecciu. A tam je bila samo slama, premakljiv oltar ter vol in osel. Brez kipov ali živih oseb je želel pokazati, kako je Jezusovo rojstvo povezano z mašo, ki jo je izven cerkve takrat dovolil pripraviti sam tedanji papež.

Katehezo je pripravil p. Robert Bahčič OFM.

Pomen Frančiškovega obhajanja božiča pred 800 leti

Frančišek je po vrnitvi iz Svete dežele želel obhajati rojstvo Jezusa tudi v domačih krajih. To je storil v votlini v Grecciu. A tam je bila samo slama, premakljiv oltar ter vol in osel. Brez kipov ali živih oseb je želel pokazati, kako je Jezusovo rojstvo povezano z mašo, ki jo je izven cerkve takrat dovolil pripraviti sam tedanji papež.

Katehezo je pripravil p. Robert Bahčič OFM.

s. Meta Potočnik

Grecciojaslicerojstvo Jezusa Kristusa

Sobotni duhovni večer

VEČ ... |
Pred nedeljo svete Družine

V Sobotnem duhovnem večeru ste slišali duhovni nagovor škofa Stanislava Lipovška in molitev prvih nedeljskih večernic. Za tem je bila molitev rožnega venca, s katerim smo prosili za vse družine. V Radijski katehezi smo govorili o pomenu Frančiškovega obhajanja božiča pred 800 leti. Frančišek je po vrnitvi iz Svete dežele želel obhajati rojstvo Jezusa tudi v domačih krajih. To je storil v votlini v Grecciu. A tam je bila samo slama, premakljiv oltar ter vol in osel. Brez kipov ali živih oseb je želel pokazati, kako je Jezusovo rojstvo povezano z mašo, ki jo je izven cerkve takrat dovolil sam tedanji papež. Naš gost je bil p. Robert Bahčič. Ob sklepu duhovnega večera je bila še molitev svetega Janeza Pavla II. za družine.

Pred nedeljo svete Družine

V Sobotnem duhovnem večeru ste slišali duhovni nagovor škofa Stanislava Lipovška in molitev prvih nedeljskih večernic. Za tem je bila molitev rožnega venca, s katerim smo prosili za vse družine. V Radijski katehezi smo govorili o pomenu Frančiškovega obhajanja božiča pred 800 leti. Frančišek je po vrnitvi iz Svete dežele želel obhajati rojstvo Jezusa tudi v domačih krajih. To je storil v votlini v Grecciu. A tam je bila samo slama, premakljiv oltar ter vol in osel. Brez kipov ali živih oseb je želel pokazati, kako je Jezusovo rojstvo povezano z mašo, ki jo je izven cerkve takrat dovolil sam tedanji papež. Naš gost je bil p. Robert Bahčič. Ob sklepu duhovnega večera je bila še molitev svetega Janeza Pavla II. za družine.

Franci Trstenjak

duhovnostspomin

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Naš gost

VEČ ... |
Vlasta Sagadin

Med 240 delegati, ki so sprejemali ključne dokumenta za osamosvojitev Slovenije je bila tudi Vlasta Sagadin. Po končani Ekonomski srednji šoli v Kranju je študirala na Filozofski fakulteti, nato pa se zaposlila kot učiteljica na OŠ Jakoba Aljaža v Kranju in pozneje na OŠ na Orehku. V politiko se je vključila že v mladih letih, med drugim kot soustanoviteljica klubov OZN in Amnesty International v Sloveniji. Sodelovala je pri ustanovitvi Zelenih Slovenije ter bila leta 1990 izvoljena v občinske in republiške predstavniške organe v času prvih večstrankarskih volitev. Več mandatov je in še deluje tudi kot občinska svetnica v Mestni občini Kranj.  Za dolgoletno družbeno in politično delovanje ter prispevek k demokratizaciji družbe je leta 2013 prejela Veliko plaketo Mestne občine Kranj.

Vlasta Sagadin

Med 240 delegati, ki so sprejemali ključne dokumenta za osamosvojitev Slovenije je bila tudi Vlasta Sagadin. Po končani Ekonomski srednji šoli v Kranju je študirala na Filozofski fakulteti, nato pa se zaposlila kot učiteljica na OŠ Jakoba Aljaža v Kranju in pozneje na OŠ na Orehku. V politiko se je vključila že v mladih letih, med drugim kot soustanoviteljica klubov OZN in Amnesty International v Sloveniji. Sodelovala je pri ustanovitvi Zelenih Slovenije ter bila leta 1990 izvoljena v občinske in republiške predstavniške organe v času prvih večstrankarskih volitev. Več mandatov je in še deluje tudi kot občinska svetnica v Mestni občini Kranj.  Za dolgoletno družbeno in politično delovanje ter prispevek k demokratizaciji družbe je leta 2013 prejela Veliko plaketo Mestne občine Kranj.

Alen Sallihović

spominživljenjepolitikaosamosvojitevvlasta sagadin