Vse teče, Vasilij Grossman

Vasilij Semjonovič Grossman (29. november 1905–14. september 1964), pisatelj in novinar, se je rodil v izobraženi judovski družini v Berdičevu v osrednji Ukrajini. Ob izbruhu vojne se je javil prostovoljno in postal dopisnik glasila sovjetskih oboroženih sil Rdeča zvezda. Sila in prepričljivost njegovih sporočil sta bili tolikšni, da je Stalin, ki Grossmana ni maral, njegovo ime lastnoročno prečrtal s seznama kandidatov za Stalinovo nagrado. Njegovo delo Življenje in usoda mnogi primerjajo s Tolstojevim delom Vojna in mir.Tokrat smo spoznali njegovo delo VSE TEČE.Kljub nekaterim začetnim težavam se je zdelo, da bo roman Za pravično stran dobro sprejet. Že nekaj tednov po izidu se je situacija drastično spremenila. Različni avtorji so Grossmana obtoževali diverzije.

Mateja Subotičanec

izobraževanjekulturazgodovina

15. 1. 2019
Vse teče, Vasilij Grossman

Vasilij Semjonovič Grossman (29. november 1905–14. september 1964), pisatelj in novinar, se je rodil v izobraženi judovski družini v Berdičevu v osrednji Ukrajini. Ob izbruhu vojne se je javil prostovoljno in postal dopisnik glasila sovjetskih oboroženih sil Rdeča zvezda. Sila in prepričljivost njegovih sporočil sta bili tolikšni, da je Stalin, ki Grossmana ni maral, njegovo ime lastnoročno prečrtal s seznama kandidatov za Stalinovo nagrado. Njegovo delo Življenje in usoda mnogi primerjajo s Tolstojevim delom Vojna in mir.Tokrat smo spoznali njegovo delo VSE TEČE.Kljub nekaterim začetnim težavam se je zdelo, da bo roman Za pravično stran dobro sprejet. Že nekaj tednov po izidu se je situacija drastično spremenila. Različni avtorji so Grossmana obtoževali diverzije.

VEČ ...|15. 1. 2019
Vse teče, Vasilij Grossman

Vasilij Semjonovič Grossman (29. november 1905–14. september 1964), pisatelj in novinar, se je rodil v izobraženi judovski družini v Berdičevu v osrednji Ukrajini. Ob izbruhu vojne se je javil prostovoljno in postal dopisnik glasila sovjetskih oboroženih sil Rdeča zvezda. Sila in prepričljivost njegovih sporočil sta bili tolikšni, da je Stalin, ki Grossmana ni maral, njegovo ime lastnoročno prečrtal s seznama kandidatov za Stalinovo nagrado. Njegovo delo Življenje in usoda mnogi primerjajo s Tolstojevim delom Vojna in mir.Tokrat smo spoznali njegovo delo VSE TEČE.Kljub nekaterim začetnim težavam se je zdelo, da bo roman Za pravično stran dobro sprejet. Že nekaj tednov po izidu se je situacija drastično spremenila. Različni avtorji so Grossmana obtoževali diverzije.

Mateja Subotičanec

izobraževanjekulturazgodovina

VEČ ...|8. 1. 2019
Zbrane pesmi za odrasle, Pavček in Cankarjev album

V oddaji bomo slišali tudi pesnika Pavčka, zaupal nam je kako pesnikuje.

Zbrane pesmi za odrasle, Pavček in Cankarjev album

V oddaji bomo slišali tudi pesnika Pavčka, zaupal nam je kako pesnikuje.

Mateja Subotičanec

izobraževanje kultura

Zbrane pesmi za odrasle, Pavček in Cankarjev album

V oddaji bomo slišali tudi pesnika Pavčka, zaupal nam je kako pesnikuje.

VEČ ...|8. 1. 2019
Zbrane pesmi za odrasle, Pavček in Cankarjev album

V oddaji bomo slišali tudi pesnika Pavčka, zaupal nam je kako pesnikuje.

Mateja Subotičanec

izobraževanje kultura

VEČ ...|1. 1. 2019
Nova knjiga dr. Marije Stanonik: Čebela na cvetu in v svetu

Predstavili smo novo knjigo, ki je izšla pri Slovenski Matici in se s tem pridružuje bogati čebelarski strokovni in poljudni literaturi. Napisala jo je dr. Marija Stanonik in ji dala pomenljiv naslov: Čebela na cvetu in v svetu. Letos bomo namreč prav na pobudo Slovenije praznovali prvi svetovni dan čebel.

Nova knjiga dr. Marije Stanonik: Čebela na cvetu in v svetu

Predstavili smo novo knjigo, ki je izšla pri Slovenski Matici in se s tem pridružuje bogati čebelarski strokovni in poljudni literaturi. Napisala jo je dr. Marija Stanonik in ji dala pomenljiv naslov: Čebela na cvetu in v svetu. Letos bomo namreč prav na pobudo Slovenije praznovali prvi svetovni dan čebel.

Mateja Subotičanec

kultura narava pogovor čebelarstvo čebele Marija Stanonik

Nova knjiga dr. Marije Stanonik: Čebela na cvetu in v svetu

Predstavili smo novo knjigo, ki je izšla pri Slovenski Matici in se s tem pridružuje bogati čebelarski strokovni in poljudni literaturi. Napisala jo je dr. Marija Stanonik in ji dala pomenljiv naslov: Čebela na cvetu in v svetu. Letos bomo namreč prav na pobudo Slovenije praznovali prvi svetovni dan čebel.

VEČ ...|1. 1. 2019
Nova knjiga dr. Marije Stanonik: Čebela na cvetu in v svetu

Predstavili smo novo knjigo, ki je izšla pri Slovenski Matici in se s tem pridružuje bogati čebelarski strokovni in poljudni literaturi. Napisala jo je dr. Marija Stanonik in ji dala pomenljiv naslov: Čebela na cvetu in v svetu. Letos bomo namreč prav na pobudo Slovenije praznovali prvi svetovni dan čebel.

Mateja Subotičanec

kultura narava pogovor čebelarstvo čebele Marija Stanonik

VEČ ...|25. 12. 2018
Prve jaslice

Predstavitev knjige

Prve jaslice

Predstavitev knjige

Mateja Subotičanec

duhovnost kultura izobraževanje

Prve jaslice

Predstavitev knjige

VEČ ...|25. 12. 2018
Prve jaslice

Predstavitev knjige

Mateja Subotičanec

duhovnost kultura izobraževanje

VEČ ...|18. 12. 2018
Od slike do besede

Od slike do besede

VEČ ...|18. 12. 2018
VEČ ...|11. 12. 2018
Dr. Igor Grdina o Ivanu Cankarju

Dr. Igor Grdina o Ivanu Cankarju

Mateja Subotičanec

kultura izobraževanje

Dr. Igor Grdina o Ivanu Cankarju

VEČ ...|11. 12. 2018
Dr. Igor Grdina o Ivanu Cankarju

Mateja Subotičanec

kultura izobraževanje

VEČ ...|4. 12. 2018
Pesnica Ljubka Šorli in njene Goriške pesmi

Ob 25. obletnici smrti pomembne slovenske pesnice, katere pravo mesto bo v literarnem in pesniškem svetu šele dobilo pravo vrednost in vrednotenje, Ljubke Šorli, je letos izšla zbirka Goriške pesmi, izbrana pesniška dela iz njene bogate zapuščine, ki obsega 1030 pesmi. Izbral in uredil jih je njen nečak, ki je bil tudi naš sogovornik, Igor Tuta.

Pesnica Ljubka Šorli in njene Goriške pesmi

Ob 25. obletnici smrti pomembne slovenske pesnice, katere pravo mesto bo v literarnem in pesniškem svetu šele dobilo pravo vrednost in vrednotenje, Ljubke Šorli, je letos izšla zbirka Goriške pesmi, izbrana pesniška dela iz njene bogate zapuščine, ki obsega 1030 pesmi. Izbral in uredil jih je njen nečak, ki je bil tudi naš sogovornik, Igor Tuta.

Nataša Ličen

kultura družba duhovnost

Pesnica Ljubka Šorli in njene Goriške pesmi

Ob 25. obletnici smrti pomembne slovenske pesnice, katere pravo mesto bo v literarnem in pesniškem svetu šele dobilo pravo vrednost in vrednotenje, Ljubke Šorli, je letos izšla zbirka Goriške pesmi, izbrana pesniška dela iz njene bogate zapuščine, ki obsega 1030 pesmi. Izbral in uredil jih je njen nečak, ki je bil tudi naš sogovornik, Igor Tuta.

VEČ ...|4. 12. 2018
Pesnica Ljubka Šorli in njene Goriške pesmi

Ob 25. obletnici smrti pomembne slovenske pesnice, katere pravo mesto bo v literarnem in pesniškem svetu šele dobilo pravo vrednost in vrednotenje, Ljubke Šorli, je letos izšla zbirka Goriške pesmi, izbrana pesniška dela iz njene bogate zapuščine, ki obsega 1030 pesmi. Izbral in uredil jih je njen nečak, ki je bil tudi naš sogovornik, Igor Tuta.

Nataša Ličen

kultura družba duhovnost

VEČ ...|27. 11. 2018
L.Seksik, Zadnji dnevi Stefana Zweiga (rodil se je 28. novembra 1881, umrl pa feb. 1942)

V oddaji bomo poleg knjige Mohorjeve družbe predstavili tudi slovensko pesnico Antonijo Bernard, o njej nam bo nekaj več povedala dr. Marija Stanonik.

L.Seksik, Zadnji dnevi Stefana Zweiga (rodil se je 28. novembra 1881, umrl pa feb. 1942)

V oddaji bomo poleg knjige Mohorjeve družbe predstavili tudi slovensko pesnico Antonijo Bernard, o njej nam bo nekaj več povedala dr. Marija Stanonik.

Mateja Subotičanec

kultura zgodovina izobraževanje

L.Seksik, Zadnji dnevi Stefana Zweiga (rodil se je 28. novembra 1881, umrl pa feb. 1942)

V oddaji bomo poleg knjige Mohorjeve družbe predstavili tudi slovensko pesnico Antonijo Bernard, o njej nam bo nekaj več povedala dr. Marija Stanonik.

VEČ ...|27. 11. 2018
L.Seksik, Zadnji dnevi Stefana Zweiga (rodil se je 28. novembra 1881, umrl pa feb. 1942)

V oddaji bomo poleg knjige Mohorjeve družbe predstavili tudi slovensko pesnico Antonijo Bernard, o njej nam bo nekaj več povedala dr. Marija Stanonik.

Mateja Subotičanec

kultura zgodovina izobraževanje

VEČ ...|20. 11. 2018
Knjižni spomenik prvega reda

Knjižni spomenik prvega reda

VEČ ...|20. 11. 2018
VEČ ...|13. 11. 2018
12 pravil za življenje

Dvanajst pravil za življenje, protistrup za kaos je mednarodna uspešnica Jordana B. Petersona.Avtor je tudi velika zvezda youtuba. In to z razlogom. Kdor ne verjame, naj pogleda. V oddaji Od slike do besede bomo predstavili njegovo uspešnico, ki jo je izdala založba Družina.

12 pravil za življenje

Dvanajst pravil za življenje, protistrup za kaos je mednarodna uspešnica Jordana B. Petersona.Avtor je tudi velika zvezda youtuba. In to z razlogom. Kdor ne verjame, naj pogleda. V oddaji Od slike do besede bomo predstavili njegovo uspešnico, ki jo je izdala založba Družina.

Mateja Subotičanec

duhovnost kultura

12 pravil za življenje

Dvanajst pravil za življenje, protistrup za kaos je mednarodna uspešnica Jordana B. Petersona.Avtor je tudi velika zvezda youtuba. In to z razlogom. Kdor ne verjame, naj pogleda. V oddaji Od slike do besede bomo predstavili njegovo uspešnico, ki jo je izdala založba Družina.

VEČ ...|13. 11. 2018
12 pravil za življenje

Dvanajst pravil za življenje, protistrup za kaos je mednarodna uspešnica Jordana B. Petersona.Avtor je tudi velika zvezda youtuba. In to z razlogom. Kdor ne verjame, naj pogleda. V oddaji Od slike do besede bomo predstavili njegovo uspešnico, ki jo je izdala založba Družina.

Mateja Subotičanec

duhovnost kultura

VEČ ...|6. 11. 2018
Dve knjigi

Dve knjigi

VEČ ...|6. 11. 2018
VEČ ...|30. 10. 2018
Krščanstvo na Slovenskem

Krščanstvo na Slovenskem

VEČ ...|30. 10. 2018
VEČ ...|23. 10. 2018
Od slike do besede

Romano Guardini je velik teolog minulega stoletja, zanj teče tudi postopek, da bi ga lahko prišteli med blažene. Napisal je tudi veliko knjig, ki jih lahko beremo tudi v slovenščini.Gost v studiu in Guardinijev odličen poznavalec dr. Anton Štrukelj nam bo o tem pomembnem možu povedal še kaj več.

Od slike do besede

Romano Guardini je velik teolog minulega stoletja, zanj teče tudi postopek, da bi ga lahko prišteli med blažene. Napisal je tudi veliko knjig, ki jih lahko beremo tudi v slovenščini.Gost v studiu in Guardinijev odličen poznavalec dr. Anton Štrukelj nam bo o tem pomembnem možu povedal še kaj več.

Mateja Subotičanec

duhovnost kultura

Od slike do besede

Romano Guardini je velik teolog minulega stoletja, zanj teče tudi postopek, da bi ga lahko prišteli med blažene. Napisal je tudi veliko knjig, ki jih lahko beremo tudi v slovenščini.Gost v studiu in Guardinijev odličen poznavalec dr. Anton Štrukelj nam bo o tem pomembnem možu povedal še kaj več.

VEČ ...|23. 10. 2018
Od slike do besede

Romano Guardini je velik teolog minulega stoletja, zanj teče tudi postopek, da bi ga lahko prišteli med blažene. Napisal je tudi veliko knjig, ki jih lahko beremo tudi v slovenščini.Gost v studiu in Guardinijev odličen poznavalec dr. Anton Štrukelj nam bo o tem pomembnem možu povedal še kaj več.

Mateja Subotičanec

duhovnost kultura

VEČ ...|16. 10. 2018
Esej o Rusiji

Zbirka esejev Draga Jančarja z naslovom Postaje.

Esej o Rusiji

Zbirka esejev Draga Jančarja z naslovom Postaje.

Mateja Subotičanec

kultura družba zgodovina

Esej o Rusiji

Zbirka esejev Draga Jančarja z naslovom Postaje.

VEČ ...|16. 10. 2018
Esej o Rusiji

Zbirka esejev Draga Jančarja z naslovom Postaje.

Mateja Subotičanec

kultura družba zgodovina

VEČ ...|9. 10. 2018
Bistvo meniške duhovnosti

S tokratno oddajo vam bomo predstavili ustanovitelja reda kartuzijanov svetega Bruna, vas popeljali med zidove samostana in razkrili bistvo meniške duhovnosti. Vprašali se bomo kakšen je način življenja znotraj reda in kaj je temelj te duhovnosti.Slišali boste tudi odlomke iz knjige NA NOTRANJI POTI K BOGU, ki je izbor oz. antologija kartuzijanskih piscev. Delo je izdal Kud Logos, prevedel pa ga je Stanislav Capuder. Knjiga je v celoti brezplačno dostopna na spletni strani Kuda logos.

Bistvo meniške duhovnosti

S tokratno oddajo vam bomo predstavili ustanovitelja reda kartuzijanov svetega Bruna, vas popeljali med zidove samostana in razkrili bistvo meniške duhovnosti. Vprašali se bomo kakšen je način življenja znotraj reda in kaj je temelj te duhovnosti.Slišali boste tudi odlomke iz knjige NA NOTRANJI POTI K BOGU, ki je izbor oz. antologija kartuzijanskih piscev. Delo je izdal Kud Logos, prevedel pa ga je Stanislav Capuder. Knjiga je v celoti brezplačno dostopna na spletni strani Kuda logos.

Mateja Subotičanec

duhovnost kontemplacija kartuzijanski red premišljevanje

Bistvo meniške duhovnosti

S tokratno oddajo vam bomo predstavili ustanovitelja reda kartuzijanov svetega Bruna, vas popeljali med zidove samostana in razkrili bistvo meniške duhovnosti. Vprašali se bomo kakšen je način življenja znotraj reda in kaj je temelj te duhovnosti.Slišali boste tudi odlomke iz knjige NA NOTRANJI POTI K BOGU, ki je izbor oz. antologija kartuzijanskih piscev. Delo je izdal Kud Logos, prevedel pa ga je Stanislav Capuder. Knjiga je v celoti brezplačno dostopna na spletni strani Kuda logos.

VEČ ...|9. 10. 2018
Bistvo meniške duhovnosti

S tokratno oddajo vam bomo predstavili ustanovitelja reda kartuzijanov svetega Bruna, vas popeljali med zidove samostana in razkrili bistvo meniške duhovnosti. Vprašali se bomo kakšen je način življenja znotraj reda in kaj je temelj te duhovnosti.Slišali boste tudi odlomke iz knjige NA NOTRANJI POTI K BOGU, ki je izbor oz. antologija kartuzijanskih piscev. Delo je izdal Kud Logos, prevedel pa ga je Stanislav Capuder. Knjiga je v celoti brezplačno dostopna na spletni strani Kuda logos.

Mateja Subotičanec

duhovnost kontemplacija kartuzijanski red premišljevanje

VEČ ...|3. 10. 2018
Sv. pismo v luči kulturne dediščine Evropi

Dr. Jože Krašovec je razmišljal kakšna je Evropa zaradi Svetega Pisma in kakšna bi bila, če ga ne bi poznali.

Sv. pismo v luči kulturne dediščine Evropi

Dr. Jože Krašovec je razmišljal kakšna je Evropa zaradi Svetega Pisma in kakšna bi bila, če ga ne bi poznali.

Mateja Subotičanec

družba kultura

Sv. pismo v luči kulturne dediščine Evropi

Dr. Jože Krašovec je razmišljal kakšna je Evropa zaradi Svetega Pisma in kakšna bi bila, če ga ne bi poznali.

VEČ ...|3. 10. 2018
Sv. pismo v luči kulturne dediščine Evropi

Dr. Jože Krašovec je razmišljal kakšna je Evropa zaradi Svetega Pisma in kakšna bi bila, če ga ne bi poznali.

Mateja Subotičanec

družba kultura

VEČ ...|25. 9. 2018
Romano Guardini

Velja za enega najvplivnejših katoliških mislecev 20. Stoletja. Škofijski duhovnik v Mainzu, po rodu iz Verone, je v Berlinu, Tübingenu in Münchnu predaval filozofijo religije. Katedre so bile prirejene prav zanj. Guardini je močno oblikoval in vplival na katoliško mladinsko in bogoslužno gibanje, s čimer je duhovno pripravil pot do drugega vatikanskega cerkvenega zbora (1962-1965). V Münchnu sodi med soustanovitelje Katoliške akademije na Bavarskem, ki še danes upravlja z njegovo zapuščino in podeljuje po njem poimenovano nagrado. Zanj teče postopek za baeatifikacijo, o njem nam je več povedal dr. Anton Štrukelj.

Romano Guardini

Velja za enega najvplivnejših katoliških mislecev 20. Stoletja. Škofijski duhovnik v Mainzu, po rodu iz Verone, je v Berlinu, Tübingenu in Münchnu predaval filozofijo religije. Katedre so bile prirejene prav zanj. Guardini je močno oblikoval in vplival na katoliško mladinsko in bogoslužno gibanje, s čimer je duhovno pripravil pot do drugega vatikanskega cerkvenega zbora (1962-1965). V Münchnu sodi med soustanovitelje Katoliške akademije na Bavarskem, ki še danes upravlja z njegovo zapuščino in podeljuje po njem poimenovano nagrado. Zanj teče postopek za baeatifikacijo, o njem nam je več povedal dr. Anton Štrukelj.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Romano Guardini

Velja za enega najvplivnejših katoliških mislecev 20. Stoletja. Škofijski duhovnik v Mainzu, po rodu iz Verone, je v Berlinu, Tübingenu in Münchnu predaval filozofijo religije. Katedre so bile prirejene prav zanj. Guardini je močno oblikoval in vplival na katoliško mladinsko in bogoslužno gibanje, s čimer je duhovno pripravil pot do drugega vatikanskega cerkvenega zbora (1962-1965). V Münchnu sodi med soustanovitelje Katoliške akademije na Bavarskem, ki še danes upravlja z njegovo zapuščino in podeljuje po njem poimenovano nagrado. Zanj teče postopek za baeatifikacijo, o njem nam je več povedal dr. Anton Štrukelj.

VEČ ...|25. 9. 2018
Romano Guardini

Velja za enega najvplivnejših katoliških mislecev 20. Stoletja. Škofijski duhovnik v Mainzu, po rodu iz Verone, je v Berlinu, Tübingenu in Münchnu predaval filozofijo religije. Katedre so bile prirejene prav zanj. Guardini je močno oblikoval in vplival na katoliško mladinsko in bogoslužno gibanje, s čimer je duhovno pripravil pot do drugega vatikanskega cerkvenega zbora (1962-1965). V Münchnu sodi med soustanovitelje Katoliške akademije na Bavarskem, ki še danes upravlja z njegovo zapuščino in podeljuje po njem poimenovano nagrado. Zanj teče postopek za baeatifikacijo, o njem nam je več povedal dr. Anton Štrukelj.

Mateja Subotičanec

duhovnost

VEČ ...|18. 9. 2018
Predstavitev knjig

Marjeta Žebovec je predstavila dve izrazito duhovni knjigi in tudi tretja, izpod peresa Boštjana Harija, je taka.

Predstavitev knjig

Marjeta Žebovec je predstavila dve izrazito duhovni knjigi in tudi tretja, izpod peresa Boštjana Harija, je taka.

Mateja Subotičanec

kultura

Predstavitev knjig

Marjeta Žebovec je predstavila dve izrazito duhovni knjigi in tudi tretja, izpod peresa Boštjana Harija, je taka.

VEČ ...|18. 9. 2018
Predstavitev knjig

Marjeta Žebovec je predstavila dve izrazito duhovni knjigi in tudi tretja, izpod peresa Boštjana Harija, je taka.

Mateja Subotičanec

kultura

VEČ ...|11. 9. 2018
Romarja po svetu uakonca Silva in Nace Volčič

Marca pred dvema letoma sta se odpravila po svetu, od skupnosti do skupnosti, od misijona do misijona, povsod tam, kjer se dobri in iskreni ljudje po najboljših močeh trudijo delati za najbolj uboge med nami – zapostavljene, prezrte in odrinjene.Na tej poti sta se ustavila tudi v oddaji Od slike do besede in povedala razloge svojega upanja.Na poti pričujeta o delu, ki ga Bog udejanja po teh ljudeh, o tem pišeta in s tem usmerjata pozornost bralcev tudi v dobre in pozitivne novice, saj nas mediji vsak dan vztrajno prepričujejo, da so vojne, nemiri in nesreče vse, kar se dogaja na tem svetu.

Romarja po svetu uakonca Silva in Nace Volčič

Marca pred dvema letoma sta se odpravila po svetu, od skupnosti do skupnosti, od misijona do misijona, povsod tam, kjer se dobri in iskreni ljudje po najboljših močeh trudijo delati za najbolj uboge med nami – zapostavljene, prezrte in odrinjene.Na tej poti sta se ustavila tudi v oddaji Od slike do besede in povedala razloge svojega upanja.Na poti pričujeta o delu, ki ga Bog udejanja po teh ljudeh, o tem pišeta in s tem usmerjata pozornost bralcev tudi v dobre in pozitivne novice, saj nas mediji vsak dan vztrajno prepričujejo, da so vojne, nemiri in nesreče vse, kar se dogaja na tem svetu.

Mateja Subotičanec

kultura pogovor

Romarja po svetu uakonca Silva in Nace Volčič

Marca pred dvema letoma sta se odpravila po svetu, od skupnosti do skupnosti, od misijona do misijona, povsod tam, kjer se dobri in iskreni ljudje po najboljših močeh trudijo delati za najbolj uboge med nami – zapostavljene, prezrte in odrinjene.Na tej poti sta se ustavila tudi v oddaji Od slike do besede in povedala razloge svojega upanja.Na poti pričujeta o delu, ki ga Bog udejanja po teh ljudeh, o tem pišeta in s tem usmerjata pozornost bralcev tudi v dobre in pozitivne novice, saj nas mediji vsak dan vztrajno prepričujejo, da so vojne, nemiri in nesreče vse, kar se dogaja na tem svetu.

VEČ ...|11. 9. 2018
Romarja po svetu uakonca Silva in Nace Volčič

Marca pred dvema letoma sta se odpravila po svetu, od skupnosti do skupnosti, od misijona do misijona, povsod tam, kjer se dobri in iskreni ljudje po najboljših močeh trudijo delati za najbolj uboge med nami – zapostavljene, prezrte in odrinjene.Na tej poti sta se ustavila tudi v oddaji Od slike do besede in povedala razloge svojega upanja.Na poti pričujeta o delu, ki ga Bog udejanja po teh ljudeh, o tem pišeta in s tem usmerjata pozornost bralcev tudi v dobre in pozitivne novice, saj nas mediji vsak dan vztrajno prepričujejo, da so vojne, nemiri in nesreče vse, kar se dogaja na tem svetu.

Mateja Subotičanec

kultura pogovor

VEČ ...|4. 9. 2018
Nepremična kulturna dediščina

Tokrat je oddaja skupaj s Silvestrom Gabrščkom pregledovala našo kulturno dediščino.

Nepremična kulturna dediščina

Tokrat je oddaja skupaj s Silvestrom Gabrščkom pregledovala našo kulturno dediščino.

Mateja Subotičanec

kultura

Nepremična kulturna dediščina

Tokrat je oddaja skupaj s Silvestrom Gabrščkom pregledovala našo kulturno dediščino.

VEČ ...|4. 9. 2018
Nepremična kulturna dediščina

Tokrat je oddaja skupaj s Silvestrom Gabrščkom pregledovala našo kulturno dediščino.

Mateja Subotičanec

kultura

VEČ ...|28. 8. 2018
In memoriam - Andrej Capuder

Spominsko oddajo smo namenili akademiku profesorju doktorju Andreju Capudru. Pripadal je generaciji slovenskih intelektualcev, ki so se zavedali prispevka krščanske dediščine v kulturno zakladnico modernega Zahoda. Bil je tudi mojster besede, mislec in vernik, ki se ni obotavljal skleniti rok v molitev.

In memoriam - Andrej Capuder

Spominsko oddajo smo namenili akademiku profesorju doktorju Andreju Capudru. Pripadal je generaciji slovenskih intelektualcev, ki so se zavedali prispevka krščanske dediščine v kulturno zakladnico modernega Zahoda. Bil je tudi mojster besede, mislec in vernik, ki se ni obotavljal skleniti rok v molitev.

Mateja Subotičanec

spomin kultura pogovor

In memoriam - Andrej Capuder

Spominsko oddajo smo namenili akademiku profesorju doktorju Andreju Capudru. Pripadal je generaciji slovenskih intelektualcev, ki so se zavedali prispevka krščanske dediščine v kulturno zakladnico modernega Zahoda. Bil je tudi mojster besede, mislec in vernik, ki se ni obotavljal skleniti rok v molitev.

VEČ ...|28. 8. 2018
In memoriam - Andrej Capuder

Spominsko oddajo smo namenili akademiku profesorju doktorju Andreju Capudru. Pripadal je generaciji slovenskih intelektualcev, ki so se zavedali prispevka krščanske dediščine v kulturno zakladnico modernega Zahoda. Bil je tudi mojster besede, mislec in vernik, ki se ni obotavljal skleniti rok v molitev.

Mateja Subotičanec

spomin kultura pogovor

VEČ ...|21. 8. 2018
Kako se vrti kolo kulturne dediščine? Srečno?

Na ti dve vprašanji smo odgovorili v oddaji. Slišali smo misli dr. Verene Perko, z nami pa je bila tudi Alenka Veber, ki je povedala nekaj več o svoji zbirki duhovnih misli.

Kako se vrti kolo kulturne dediščine? Srečno?

Na ti dve vprašanji smo odgovorili v oddaji. Slišali smo misli dr. Verene Perko, z nami pa je bila tudi Alenka Veber, ki je povedala nekaj več o svoji zbirki duhovnih misli.

Mateja Subotičanec

kultura pogovor

Kako se vrti kolo kulturne dediščine? Srečno?

Na ti dve vprašanji smo odgovorili v oddaji. Slišali smo misli dr. Verene Perko, z nami pa je bila tudi Alenka Veber, ki je povedala nekaj več o svoji zbirki duhovnih misli.

VEČ ...|21. 8. 2018
Kako se vrti kolo kulturne dediščine? Srečno?

Na ti dve vprašanji smo odgovorili v oddaji. Slišali smo misli dr. Verene Perko, z nami pa je bila tudi Alenka Veber, ki je povedala nekaj več o svoji zbirki duhovnih misli.

Mateja Subotičanec

kultura pogovor

VEČ ...|14. 8. 2018
Od slike do besede

Prisluhnili ste pogovoru o knjigi Prazniki v potezi in besedi. Avtorji knjige so Janez Bernik, Jože Snoj in Milček Komelj.

Od slike do besede

Prisluhnili ste pogovoru o knjigi Prazniki v potezi in besedi. Avtorji knjige so Janez Bernik, Jože Snoj in Milček Komelj.

Mateja Subotičanec

kultura izobraževanje

Od slike do besede

Prisluhnili ste pogovoru o knjigi Prazniki v potezi in besedi. Avtorji knjige so Janez Bernik, Jože Snoj in Milček Komelj.

VEČ ...|14. 8. 2018
Od slike do besede

Prisluhnili ste pogovoru o knjigi Prazniki v potezi in besedi. Avtorji knjige so Janez Bernik, Jože Snoj in Milček Komelj.

Mateja Subotičanec

kultura izobraževanje

VEČ ...|7. 8. 2018
Od slike do besede

V Cankarjevem letu o zadnji Cankarjevi knjigi: Podobe iz sanj, piše dr.Janko Kos.Brala sta Matjaž Merljak in Marjana Debevec.

Od slike do besede

V Cankarjevem letu o zadnji Cankarjevi knjigi: Podobe iz sanj, piše dr.Janko Kos.Brala sta Matjaž Merljak in Marjana Debevec.

Mateja Subotičanec

spomin

Od slike do besede

V Cankarjevem letu o zadnji Cankarjevi knjigi: Podobe iz sanj, piše dr.Janko Kos.Brala sta Matjaž Merljak in Marjana Debevec.

VEČ ...|7. 8. 2018
Od slike do besede

V Cankarjevem letu o zadnji Cankarjevi knjigi: Podobe iz sanj, piše dr.Janko Kos.Brala sta Matjaž Merljak in Marjana Debevec.

Mateja Subotičanec

spomin

VEČ ...|31. 7. 2018
Krščanstvo na naših tleh

Tokratna oddaja je segla v zgodovino in ugotavljala, kakšno mesto ima krščanstvo v preteklosti na naših tleh. Z nami je bil dr. Metod Benedik.

Krščanstvo na naših tleh

Tokratna oddaja je segla v zgodovino in ugotavljala, kakšno mesto ima krščanstvo v preteklosti na naših tleh. Z nami je bil dr. Metod Benedik.

Mateja Subotičanec

izobraževanje duhovnost

Krščanstvo na naših tleh

Tokratna oddaja je segla v zgodovino in ugotavljala, kakšno mesto ima krščanstvo v preteklosti na naših tleh. Z nami je bil dr. Metod Benedik.

VEČ ...|31. 7. 2018
Krščanstvo na naših tleh

Tokratna oddaja je segla v zgodovino in ugotavljala, kakšno mesto ima krščanstvo v preteklosti na naših tleh. Z nami je bil dr. Metod Benedik.

Mateja Subotičanec

izobraževanje duhovnost

VEČ ...|24. 7. 2018
Kulturna dediščina, stoletnica smrti Ivana Cankarja

Prebirali bomo misli dr. Verene Perko o tem, kakšen je naš odnos do dediščine, do zgodovine. Ne samo do snovne ampak tudi do nesnovne.V drugem delu oodaje bo o Ivanu Cankarju govori dr. Igor Grdina.

Kulturna dediščina, stoletnica smrti Ivana Cankarja

Prebirali bomo misli dr. Verene Perko o tem, kakšen je naš odnos do dediščine, do zgodovine. Ne samo do snovne ampak tudi do nesnovne.V drugem delu oodaje bo o Ivanu Cankarju govori dr. Igor Grdina.

Mateja Subotičanec

izobraževanje

Kulturna dediščina, stoletnica smrti Ivana Cankarja

Prebirali bomo misli dr. Verene Perko o tem, kakšen je naš odnos do dediščine, do zgodovine. Ne samo do snovne ampak tudi do nesnovne.V drugem delu oodaje bo o Ivanu Cankarju govori dr. Igor Grdina.

VEČ ...|24. 7. 2018
Kulturna dediščina, stoletnica smrti Ivana Cankarja

Prebirali bomo misli dr. Verene Perko o tem, kakšen je naš odnos do dediščine, do zgodovine. Ne samo do snovne ampak tudi do nesnovne.V drugem delu oodaje bo o Ivanu Cankarju govori dr. Igor Grdina.

Mateja Subotičanec

izobraževanje

VEČ ...|17. 7. 2018
Krščanstvo na slovenskem

Dr. Metod Benedik nas vedno popelje v zgodovino in tudi v tokratni oddaji Od slike do besede nas je.

Krščanstvo na slovenskem

Dr. Metod Benedik nas vedno popelje v zgodovino in tudi v tokratni oddaji Od slike do besede nas je.

Mateja Subotičanec

duhovnost družba

Krščanstvo na slovenskem

Dr. Metod Benedik nas vedno popelje v zgodovino in tudi v tokratni oddaji Od slike do besede nas je.

VEČ ...|17. 7. 2018
Krščanstvo na slovenskem

Dr. Metod Benedik nas vedno popelje v zgodovino in tudi v tokratni oddaji Od slike do besede nas je.

Mateja Subotičanec

duhovnost družba

VEČ ...|10. 7. 2018
Vstajenje

V tokratni oddaji smo pogledali v knjigo z naslovom Vstajenje, njen avtor je Fabrice Hadjadj.Knjiga ni ravno lahkotno poletno branje, je pa gotovo dobrodošla osvežitev, ki poplača trud lačnim smisla.

Vstajenje

V tokratni oddaji smo pogledali v knjigo z naslovom Vstajenje, njen avtor je Fabrice Hadjadj.Knjiga ni ravno lahkotno poletno branje, je pa gotovo dobrodošla osvežitev, ki poplača trud lačnim smisla.

Mateja Subotičanec

duhovnost izobraževanje kultura

Vstajenje

V tokratni oddaji smo pogledali v knjigo z naslovom Vstajenje, njen avtor je Fabrice Hadjadj.Knjiga ni ravno lahkotno poletno branje, je pa gotovo dobrodošla osvežitev, ki poplača trud lačnim smisla.

VEČ ...|10. 7. 2018
Vstajenje

V tokratni oddaji smo pogledali v knjigo z naslovom Vstajenje, njen avtor je Fabrice Hadjadj.Knjiga ni ravno lahkotno poletno branje, je pa gotovo dobrodošla osvežitev, ki poplača trud lačnim smisla.

Mateja Subotičanec

duhovnost izobraževanje kultura

VEČ ...|3. 7. 2018
Svet čebel in Kolo sreče

Ivan Esenko je pri založbi Družina izdal izredno lepo knjigo Svet čebel, o njej bo govoril avtor sam in pisec spremne besede dr. Bernard Nežmah.Zbirka premišljevanj Alenke Veber nosi pomenljiv naslov: Kolo sreče, tudi o tem v oddaji

Svet čebel in Kolo sreče

Ivan Esenko je pri založbi Družina izdal izredno lepo knjigo Svet čebel, o njej bo govoril avtor sam in pisec spremne besede dr. Bernard Nežmah.Zbirka premišljevanj Alenke Veber nosi pomenljiv naslov: Kolo sreče, tudi o tem v oddaji

Mateja Subotičanec

izobraževanje

Svet čebel in Kolo sreče

Ivan Esenko je pri založbi Družina izdal izredno lepo knjigo Svet čebel, o njej bo govoril avtor sam in pisec spremne besede dr. Bernard Nežmah.Zbirka premišljevanj Alenke Veber nosi pomenljiv naslov: Kolo sreče, tudi o tem v oddaji

VEČ ...|3. 7. 2018
Svet čebel in Kolo sreče

Ivan Esenko je pri založbi Družina izdal izredno lepo knjigo Svet čebel, o njej bo govoril avtor sam in pisec spremne besede dr. Bernard Nežmah.Zbirka premišljevanj Alenke Veber nosi pomenljiv naslov: Kolo sreče, tudi o tem v oddaji

Mateja Subotičanec

izobraževanje

VEČ ...|26. 6. 2018
Spomini s poti Jožeta Zadravca

Literarni večer bi lahko poimenovali kar z naslovom knjige g. Jožeta Zadravca: Romanje k podoranim brazdam.Knjižno delo je izšlo pri založbi Salve. Je opis potovanja človeka, ki ima odprte oči in srce.

Spomini s poti Jožeta Zadravca

Literarni večer bi lahko poimenovali kar z naslovom knjige g. Jožeta Zadravca: Romanje k podoranim brazdam.Knjižno delo je izšlo pri založbi Salve. Je opis potovanja človeka, ki ima odprte oči in srce.

Mateja Subotičanec

izobraževanje

Spomini s poti Jožeta Zadravca

Literarni večer bi lahko poimenovali kar z naslovom knjige g. Jožeta Zadravca: Romanje k podoranim brazdam.Knjižno delo je izšlo pri založbi Salve. Je opis potovanja človeka, ki ima odprte oči in srce.

VEČ ...|26. 6. 2018
Spomini s poti Jožeta Zadravca

Literarni večer bi lahko poimenovali kar z naslovom knjige g. Jožeta Zadravca: Romanje k podoranim brazdam.Knjižno delo je izšlo pri založbi Salve. Je opis potovanja človeka, ki ima odprte oči in srce.

Mateja Subotičanec

izobraževanje

VEČ ...|19. 6. 2018
Ivan Cankar

Mineva sto let od smrti največjega slovenskega pisatelja in pesnika Ivana Cankarja in o njem je v oddaji Od slike do besede govoril dr. Igor Grdina. Ker pa smo tudi v letu evropske kulturne dediščine, smo tudi o tej temi slišali nekaj besed.

Ivan Cankar

Mineva sto let od smrti največjega slovenskega pisatelja in pesnika Ivana Cankarja in o njem je v oddaji Od slike do besede govoril dr. Igor Grdina. Ker pa smo tudi v letu evropske kulturne dediščine, smo tudi o tej temi slišali nekaj besed.

Mateja Subotičanec

literatura

Ivan Cankar

Mineva sto let od smrti največjega slovenskega pisatelja in pesnika Ivana Cankarja in o njem je v oddaji Od slike do besede govoril dr. Igor Grdina. Ker pa smo tudi v letu evropske kulturne dediščine, smo tudi o tej temi slišali nekaj besed.

VEČ ...|19. 6. 2018
Ivan Cankar

Mineva sto let od smrti največjega slovenskega pisatelja in pesnika Ivana Cankarja in o njem je v oddaji Od slike do besede govoril dr. Igor Grdina. Ker pa smo tudi v letu evropske kulturne dediščine, smo tudi o tej temi slišali nekaj besed.

Mateja Subotičanec

literatura

V oddaji Od slike do besede gre za poglobljeno podajanje širše kulturnih in umetnostnih tem, ki se vežejo na literaturo, gledališče, glasbo, upodobitvene umetnosti … V njej najdejo mesto za pogovor avtorji, kritiki in preizpraševalci oz interpreti umetniških del. Oddaja je namenjena izobraženi publiki s posluhom za teme, ki so se in se pojavljajo v umetnosti. V oddaji gostimo številne nagrajence različnih nazorov in umetniških področij, ki predstavljajo in razmišljali o svojem delu in o širšem kontekstu umetnosti.

Mateja Subotičanec

Priporočamo
|
Aktualno

Kmetijska oddaja

VEČ ...|20. 1. 2019
Ni politične volje za spremembe

V nedeljski kmetijski oddaji smo se ustavili ob dejstvu, da se na nekaterih področjih, ki se dotikajo kmetijstva zdi, da ni politične volje za spremembe. Predvsem smo izpostavili področje varovanja obdelovalne zemlje in gospodarjenja z divjadjo. V drugem delu oddaje pa je bila naša gostja mag. Tatjana Čop s katero smo se ustavili ob pogledu na področje dopolnilnih dejavnosti.

Ni politične volje za spremembe

V nedeljski kmetijski oddaji smo se ustavili ob dejstvu, da se na nekaterih področjih, ki se dotikajo kmetijstva zdi, da ni politične volje za spremembe. Predvsem smo izpostavili področje varovanja obdelovalne zemlje in gospodarjenja z divjadjo. V drugem delu oddaje pa je bila naša gostja mag. Tatjana Čop s katero smo se ustavili ob pogledu na področje dopolnilnih dejavnosti.

Robert Božič

kmetijstvonaravapogovor

Doživetja narave

VEČ ...|18. 1. 2019
Čas za planinski kviz

Tokrat smo v Doživetjih povabili k sodelovaju v radijskem kvizu, v njem pa so glavno mesto zasedli Valentin Vodnik, njegova hvalnica našim goram Vršac in podrobnosti iz njegove odprave na Triglav leta 1795. Povabili smo tudi v Planinski muzej na retrospektivo Marije Štremfelj in k opazovanju popolnega Luninega mrka.

Čas za planinski kviz

Tokrat smo v Doživetjih povabili k sodelovaju v radijskem kvizu, v njem pa so glavno mesto zasedli Valentin Vodnik, njegova hvalnica našim goram Vršac in podrobnosti iz njegove odprave na Triglav leta 1795. Povabili smo tudi v Planinski muzej na retrospektivo Marije Štremfelj in k opazovanju popolnega Luninega mrka.

Blaž Lesnik

kviznaravaValentin VodnikVršac

Duhovna misel

VEČ ...|19. 1. 2019
Duhovni pomislek: Hudičeve igre

Ko so pismouki in farizeji videli, da je z grešniki in cestninarji, so rekli njegovim učencem: Kako to, da je s cestninarji in grešniki? (Mr 2, 16)

Duhovni pomislek: Hudičeve igre

Ko so pismouki in farizeji videli, da je z grešniki in cestninarji, so rekli njegovim učencem: Kako to, da je s cestninarji in grešniki? (Mr 2, 16)

Gregor Čušin

duhovnost

Naš pogled

VEČ ...|15. 1. 2019
Blaž Lesnik: Po čem je sreča?

Avtor komentarja se sprašuje, kako je lahko nekdo, ki živi v obupnih družbenih razmerah in osebnem materialnem uboštvu srečen, na drugi strani pa je precej nezadovoljstva med ljudmi, ki živijo preskrbljeni in v varnih razmerah. Trend Valiconove raziskave kaže, da je tudi pri Slovencih sreča vse bolj odvisna od osebnih vidikov in ni več povsem vezana na stanje v družbi.

Blaž Lesnik: Po čem je sreča?

Avtor komentarja se sprašuje, kako je lahko nekdo, ki živi v obupnih družbenih razmerah in osebnem materialnem uboštvu srečen, na drugi strani pa je precej nezadovoljstva med ljudmi, ki živijo preskrbljeni in v varnih razmerah. Trend Valiconove raziskave kaže, da je tudi pri Slovencih sreča vse bolj odvisna od osebnih vidikov in ni več povsem vezana na stanje v družbi.

Blaž Lesnik

družbakomentarsrečaValicon

Globine

VEČ ...|8. 1. 2019
Podobe Boga

Ali si Boga predstavljamo kot starčka s sivo brado, s kazalcem, ki zbuja slabo vest, ali kot usmiljenega očeta, kot ljubezen...? O tem, da Bog ne spada v kontekst naše realnosti, ki jo skušamo dojeti s pomočjo čustev in razuma, smo govorili v januarskih Globinah. Dobro je, da izzovemo svoje podobe, ki jih imamo o Bogu, in jih prevetrimo. Iz njih namreč živimo in delujemo. Z nami je bil jezuit p. dr. Ivan Platovnjak.

Podobe Boga

Ali si Boga predstavljamo kot starčka s sivo brado, s kazalcem, ki zbuja slabo vest, ali kot usmiljenega očeta, kot ljubezen...? O tem, da Bog ne spada v kontekst naše realnosti, ki jo skušamo dojeti s pomočjo čustev in razuma, smo govorili v januarskih Globinah. Dobro je, da izzovemo svoje podobe, ki jih imamo o Bogu, in jih prevetrimo. Iz njih namreč živimo in delujemo. Z nami je bil jezuit p. dr. Ivan Platovnjak.

Blaž Lesnik

duhovnostpogovorduhovna rastBog

Dogodki

VEČ ...|20. 1. 2019
Taborišče Palabek

Jure je strnil vtise ob obisku begunskega tabolrišča Palabek na meji z Južnim Sudanom.

Taborišče Palabek

Jure je strnil vtise ob obisku begunskega tabolrišča Palabek na meji z Južnim Sudanom.

Jure Sešek

Uganda 2019

Dogodki

VEČ ...|20. 1. 2019
Blagoslov nove šole na misijonu Danila Lisjaka

Na misijonu Danila Lisjaka je danes praznik prvega svetega obhajila in blagoslova nove osnovne šole.

Blagoslov nove šole na misijonu Danila Lisjaka

Na misijonu Danila Lisjaka je danes praznik prvega svetega obhajila in blagoslova nove osnovne šole.

Jure Sešek

Uganda 2019

Pojdite in učite

VEČ ...|20. 1. 2019
Medicinska odprava mladih zdravnikov v Afriko

Tokratno oddajo smo namenilli poti mladih zdravnikov v Afriko. Z nami sta bili Klara Grad in Urška Intihar, ki sta del ekipe Zambija 2019. Predstavili sta nam kam se odpravljajo, kdo sestavlja ekipo in kakšni so njihovi cilji.

Medicinska odprava mladih zdravnikov v Afriko

Tokratno oddajo smo namenilli poti mladih zdravnikov v Afriko. Z nami sta bili Klara Grad in Urška Intihar, ki sta del ekipe Zambija 2019. Predstavili sta nam kam se odpravljajo, kdo sestavlja ekipo in kakšni so njihovi cilji.

Jure Sešek

pogovor

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|20. 1. 2019
Intervju z murskosoboškim škofom Petrom Štumpfom

V oddaji smo objavili pogovor s škofom ordinarijem Petrom Štumpfom. Med drugim smo ga vprašali, kako ob skorajšnjem godu zavetnika katoliških novinarjev svetega Frančiška Saleškega vidi stanje duha v katoliških medijih.

Intervju z murskosoboškim škofom Petrom Štumpfom

V oddaji smo objavili pogovor s škofom ordinarijem Petrom Štumpfom. Med drugim smo ga vprašali, kako ob skorajšnjem godu zavetnika katoliških novinarjev svetega Frančiška Saleškega vidi stanje duha v katoliških medijih.

Petra Stopar

duhovnostpogovor

Kmetijska oddaja

VEČ ...|20. 1. 2019
Ni politične volje za spremembe

V nedeljski kmetijski oddaji smo se ustavili ob dejstvu, da se na nekaterih področjih, ki se dotikajo kmetijstva zdi, da ni politične volje za spremembe. Predvsem smo izpostavili področje varovanja obdelovalne zemlje in gospodarjenja z divjadjo. V drugem delu oddaje pa je bila naša gostja mag. Tatjana Čop s katero smo se ustavili ob pogledu na področje dopolnilnih dejavnosti.

Ni politične volje za spremembe

V nedeljski kmetijski oddaji smo se ustavili ob dejstvu, da se na nekaterih področjih, ki se dotikajo kmetijstva zdi, da ni politične volje za spremembe. Predvsem smo izpostavili področje varovanja obdelovalne zemlje in gospodarjenja z divjadjo. V drugem delu oddaje pa je bila naša gostja mag. Tatjana Čop s katero smo se ustavili ob pogledu na področje dopolnilnih dejavnosti.

Robert Božič

kmetijstvonaravapogovor