Življenje išče pot

VEČ ...|25. 1. 2023
Prepoznajmo oblike nasilja nad starejšimi

Tokrat sva s politologinjo in sourednico priročnika NE nasilju Dorotejo Lešnik Mugnaioni govorili o prikritih oblikah nasilja nad starejšimi. Pogosto za ta pojav slišimo izraz starizem. Dogaja se lahko pod domačo streho, v domu za starejše ali v drugih institucijah, kjer so starejši v oskrbi.

Prepoznajmo oblike nasilja nad starejšimi

Tokrat sva s politologinjo in sourednico priročnika NE nasilju Dorotejo Lešnik Mugnaioni govorili o prikritih oblikah nasilja nad starejšimi. Pogosto za ta pojav slišimo izraz starizem. Dogaja se lahko pod domačo streho, v domu za starejše ali v drugih institucijah, kjer so starejši v oskrbi.

starizemsistemsko nasilje nad starejšimistarost in digitalizacijasvetovanje

Življenje išče pot

Prepoznajmo oblike nasilja nad starejšimi

Tokrat sva s politologinjo in sourednico priročnika NE nasilju Dorotejo Lešnik Mugnaioni govorili o prikritih oblikah nasilja nad starejšimi. Pogosto za ta pojav slišimo izraz starizem. Dogaja se lahko pod domačo streho, v domu za starejše ali v drugih institucijah, kjer so starejši v oskrbi.

VEČ ...|25. 1. 2023
Prepoznajmo oblike nasilja nad starejšimi

Tokrat sva s politologinjo in sourednico priročnika NE nasilju Dorotejo Lešnik Mugnaioni govorili o prikritih oblikah nasilja nad starejšimi. Pogosto za ta pojav slišimo izraz starizem. Dogaja se lahko pod domačo streho, v domu za starejše ali v drugih institucijah, kjer so starejši v oskrbi.

s. Meta Potočnik

starizemsistemsko nasilje nad starejšimistarost in digitalizacijasvetovanje

Kulturni utrinki

VEČ ...|18. 3. 2022
Dr. Ines Vodopivec o digitalizaciji kulturne dediščine

Dr. Ines Vodopivec o digitalizaciji kulturne dediščine

kulturaInes Vodopivecdigitalizacija

Kulturni utrinki

Dr. Ines Vodopivec o digitalizaciji kulturne dediščine
VEČ ...|18. 3. 2022
Dr. Ines Vodopivec o digitalizaciji kulturne dediščine

Jože Bartolj

kulturaInes Vodopivecdigitalizacija

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|31. 1. 2022
Stekla so izobraževanja koordinatorjev digitalne preobrazbe zadrug

Koordinatorji bodo s pomočjo znanja pridobljenega na izobraževanju nato samostojno vodili proces digitalizacije znotraj lastnih zadrug, pravi Borut Florjančič, predsednik ZZS.

Stekla so izobraževanja koordinatorjev digitalne preobrazbe zadrug

Koordinatorji bodo s pomočjo znanja pridobljenega na izobraževanju nato samostojno vodili proces digitalizacije znotraj lastnih zadrug, pravi Borut Florjančič, predsednik ZZS.

naravakmetijstvozadrugedigitalizacija

Minute za kmetijstvo in podeželje

Stekla so izobraževanja koordinatorjev digitalne preobrazbe zadrug

Koordinatorji bodo s pomočjo znanja pridobljenega na izobraževanju nato samostojno vodili proces digitalizacije znotraj lastnih zadrug, pravi Borut Florjančič, predsednik ZZS.

VEČ ...|31. 1. 2022
Stekla so izobraževanja koordinatorjev digitalne preobrazbe zadrug

Koordinatorji bodo s pomočjo znanja pridobljenega na izobraževanju nato samostojno vodili proces digitalizacije znotraj lastnih zadrug, pravi Borut Florjančič, predsednik ZZS.

Robert Božič

naravakmetijstvozadrugedigitalizacija

Pogovor o

VEČ ...|26. 1. 2022
Digitalna preobrazba v Sloveniji

Kako digitalno napredni smo Slovenci? To je vprašanje, ki smo ga zastavili ministru za digitalno preobrazbo Marku Borisu Andrijaniču. Predstavil je Službo Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo, ki spremlja in analizira stanje digitalne preobrazbe in informacijske družbe na državni ravni. Te posegajo na področja informacijske družbe in digitalne preobrazbe gospodarstva, javne uprave, zdravstva, pravosodja, kmetijstva in izobraževanja ter drugih področjih. Vabljeni k poslušanju. 

Digitalna preobrazba v Sloveniji

Kako digitalno napredni smo Slovenci? To je vprašanje, ki smo ga zastavili ministru za digitalno preobrazbo Marku Borisu Andrijaniču. Predstavil je Službo Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo, ki spremlja in analizira stanje digitalne preobrazbe in informacijske družbe na državni ravni. Te posegajo na področja informacijske družbe in digitalne preobrazbe gospodarstva, javne uprave, zdravstva, pravosodja, kmetijstva in izobraževanja ter drugih področjih. Vabljeni k poslušanju. 

politikadigitalizacijajavna uprava

Pogovor o

Digitalna preobrazba v Sloveniji

Kako digitalno napredni smo Slovenci? To je vprašanje, ki smo ga zastavili ministru za digitalno preobrazbo Marku Borisu Andrijaniču. Predstavil je Službo Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo, ki spremlja in analizira stanje digitalne preobrazbe in informacijske družbe na državni ravni. Te posegajo na področja informacijske družbe in digitalne preobrazbe gospodarstva, javne uprave, zdravstva, pravosodja, kmetijstva in izobraževanja ter drugih področjih. Vabljeni k poslušanju. 

VEČ ...|26. 1. 2022
Digitalna preobrazba v Sloveniji

Kako digitalno napredni smo Slovenci? To je vprašanje, ki smo ga zastavili ministru za digitalno preobrazbo Marku Borisu Andrijaniču. Predstavil je Službo Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo, ki spremlja in analizira stanje digitalne preobrazbe in informacijske družbe na državni ravni. Te posegajo na področja informacijske družbe in digitalne preobrazbe gospodarstva, javne uprave, zdravstva, pravosodja, kmetijstva in izobraževanja ter drugih področjih. Vabljeni k poslušanju. 

Alen Salihović

politikadigitalizacijajavna uprava

Pogovor o

VEČ ...|19. 5. 2021
Zvonko Černač o načrtu za okrevanje in odpornost ter kohezijskih sredstvih

Minister ki vodi Službo vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je predstavil nastajanje načrta za okrevanje po pandemiji, ki ga je vlada poslala v Bruselj. Spregovori o tem, kako je nastajal, kdo je pri tem sodeloval in kako bodo porabili predvidena sredstva. Ustavil se je še pri kohezijski politiki in nalogah v času predsedovanja svetu EU.

Zvonko Černač o načrtu za okrevanje in odpornost ter kohezijskih sredstvih

Minister ki vodi Službo vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je predstavil nastajanje načrta za okrevanje po pandemiji, ki ga je vlada poslala v Bruselj. Spregovori o tem, kako je nastajal, kdo je pri tem sodeloval in kako bodo porabili predvidena sredstva. Ustavil se je še pri kohezijski politiki in nalogah v času predsedovanja svetu EU.

politikaEvropska unijakohezijavladadigitalizacijaZvonko Černačinfo

Pogovor o

Zvonko Černač o načrtu za okrevanje in odpornost ter kohezijskih sredstvih

Minister ki vodi Službo vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je predstavil nastajanje načrta za okrevanje po pandemiji, ki ga je vlada poslala v Bruselj. Spregovori o tem, kako je nastajal, kdo je pri tem sodeloval in kako bodo porabili predvidena sredstva. Ustavil se je še pri kohezijski politiki in nalogah v času predsedovanja svetu EU.

VEČ ...|19. 5. 2021
Zvonko Černač o načrtu za okrevanje in odpornost ter kohezijskih sredstvih

Minister ki vodi Službo vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je predstavil nastajanje načrta za okrevanje po pandemiji, ki ga je vlada poslala v Bruselj. Spregovori o tem, kako je nastajal, kdo je pri tem sodeloval in kako bodo porabili predvidena sredstva. Ustavil se je še pri kohezijski politiki in nalogah v času predsedovanja svetu EU.

Radio Ognjišče

politikaEvropska unijakohezijavladadigitalizacijaZvonko Černačinfo

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|1. 7. 2025
Duhodnevnik

V tokratni oddaji Sol in luč smo predstavili knjigo z naslovom Duhodnevnik, ki ga je, po navdihu dnevniških zapisov duhovnika in eksorcista, Marijana Arharja, sestavila in napisala Helena Reberc. Lahko bi rekli, da je nekakšen delovni zvezek, duhovni dnevnik s spodbudami, razmišljanji in prostorom za zapisovanje. Izšel je pri Založbi Emanuel.

Duhodnevnik

V tokratni oddaji Sol in luč smo predstavili knjigo z naslovom Duhodnevnik, ki ga je, po navdihu dnevniških zapisov duhovnika in eksorcista, Marijana Arharja, sestavila in napisala Helena Reberc. Lahko bi rekli, da je nekakšen delovni zvezek, duhovni dnevnik s spodbudami, razmišljanji in prostorom za zapisovanje. Izšel je pri Založbi Emanuel.

Tadej Sadar

duhovnost

Za življenje

VEČ ...|5. 7. 2025
Zakaj in kako polniti baterije?

Razmišljali smo o tem, kako poletne počitnice izkoristiti za izboljšanje odnosov - med zakoncema in v družinskem okolju. Kaj s psihološkega in duhovnega vidika pomeni napolniti baterije in kaj lahko družine z najstniki vključijo v počitniški čas, da bi okrepili medsebojno povezanost? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Zakaj in kako polniti baterije?

Razmišljali smo o tem, kako poletne počitnice izkoristiti za izboljšanje odnosov - med zakoncema in v družinskem okolju. Kaj s psihološkega in duhovnega vidika pomeni napolniti baterije in kaj lahko družine z najstniki vključijo v počitniški čas, da bi okrepili medsebojno povezanost? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Blaž Lesnik

počitnicedopustvzgojadružinaoddihodmikduhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|7. 7. 2025
Kaj je človek?

Bog je ustvaril osla in mu je rekel: Ti si osel. Trdo boš delal od jutra do večera in nosil težka bremena na hrbtu. Jedel boš travo in ne boš ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Kaj je človek?

Bog je ustvaril osla in mu je rekel: Ti si osel. Trdo boš delal od jutra do večera in nosil težka bremena na hrbtu. Jedel boš travo in ne boš ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Moja zgodba

VEČ ...|6. 7. 2025
Pogovori z Vosovci - Lidija Dermastia Kovič 3. del

Poslušali ste lahko še zadnji del pričevanja članice Varnostno obveščevalne službe OF Lidije Dermastia Kovič. Pogovor z njo je bil posnet leta 1978, vodil pa ga je dr. Miloš Kobal prav tako nekdanji vosovec. S komentarji je v oddaji sodeloval znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji. 

Pogovori z Vosovci - Lidija Dermastia Kovič 3. del

Poslušali ste lahko še zadnji del pričevanja članice Varnostno obveščevalne službe OF Lidije Dermastia Kovič. Pogovor z njo je bil posnet leta 1978, vodil pa ga je dr. Miloš Kobal prav tako nekdanji vosovec. S komentarji je v oddaji sodeloval znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji. 

Jože Bartolj

spominpolitikaDamjan HančičLidija Dermastia KovičMiloš KobalRevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v LjubljaniVOS OFVarnostno obveščevalna službavosovski likvidatorji

Kmetijska oddaja

VEČ ...|6. 7. 2025
Ciril Smrkolj o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje

Slišali ste, kaj Ciril Smrkolj meni o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje in zapletih glede članstva v KGZS.

Ciril Smrkolj o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje

Slišali ste, kaj Ciril Smrkolj meni o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje in zapletih glede članstva v KGZS.

Robert Božič

kmetijstvonaravaKGZS

Kulturni utrinki

VEČ ...|7. 7. 2025
Koncert v Gornjegrajski katedrali

Občina Gornji Grad in tamkajšnja župnija vabita na koncert Mladinskega simfoničnega orkestra regije Kobenhavn, ki bo v sredo, 9. julija, ob 19. uri, v katedrali sv. Mohorja in Fortunata. Koncert nam je predstavil Matjaž Emeršič iz Kulturno umetniškega društva Emars.

Koncert v Gornjegrajski katedrali

Občina Gornji Grad in tamkajšnja župnija vabita na koncert Mladinskega simfoničnega orkestra regije Kobenhavn, ki bo v sredo, 9. julija, ob 19. uri, v katedrali sv. Mohorja in Fortunata. Koncert nam je predstavil Matjaž Emeršič iz Kulturno umetniškega društva Emars.

Jože Bartolj

kulturaglasbakoncert Mladinskega simfoničnega orkestra KobenhavnMatjaž Emeršič

Komentar Zanima.me

VEČ ...|7. 7. 2025
Peter Merše: Po aferi Maximarket – koliko je vredna pitna voda?

Merše se osredotoča na incident v ljubljanskem Maximarketu, kjer je prišlo do množične okužbe zaradi kontaminacije pitne vode z mikroorganizmi iz reke Ljubljanice. Dogodek je povzročil več kot 500 potrjenih okužb in približno četrt milijona evrov škode, Maximarket pa je bil zaprt tri mesece.

Glavna skrb: kanal C0

Avtor opozarja, da še večja grožnja pitni vodi Ljubljane prihaja iz gradnje kanalizacijskega voda C0, ki bo prečkal vodonosnik — glavni vir pitne vode za okoli 400.000 ljudi. Kanal bo dnevno prenašal tri milijone kubičnih metrov komunalnih odplak, kar predstavlja veliko tveganje za morebitno kontaminacijo celotnega vodovodnega sistema.

Kritika odločevalcev in sistema

- Mestna občina Ljubljana je gradbeno dovoljenje pridobila brez ustrezne presoje vplivov na okolje.
- Evropska unija projekt financira v imenu zelenih politik, kljub nasprotovanju stroke.
- Kritična je tudi vloga posameznikov, ki s svojimi volilnimi izbirami in odporom do lokalnih čistilnih naprav prispevajo k izvedbi nevarnih projektov.

Sporočilo članka

Merše poziva k premisleku o dolgoročnih posledicah takšnih projektov in opozarja, da bi kontaminacija ljubljanskega vodonosnika imela katastrofalne posledice za javno zdravje in življenje v prestolnici.

Peter Merše: Po aferi Maximarket – koliko je vredna pitna voda?

Merše se osredotoča na incident v ljubljanskem Maximarketu, kjer je prišlo do množične okužbe zaradi kontaminacije pitne vode z mikroorganizmi iz reke Ljubljanice. Dogodek je povzročil več kot 500 potrjenih okužb in približno četrt milijona evrov škode, Maximarket pa je bil zaprt tri mesece.

Glavna skrb: kanal C0

Avtor opozarja, da še večja grožnja pitni vodi Ljubljane prihaja iz gradnje kanalizacijskega voda C0, ki bo prečkal vodonosnik — glavni vir pitne vode za okoli 400.000 ljudi. Kanal bo dnevno prenašal tri milijone kubičnih metrov komunalnih odplak, kar predstavlja veliko tveganje za morebitno kontaminacijo celotnega vodovodnega sistema.

Kritika odločevalcev in sistema

- Mestna občina Ljubljana je gradbeno dovoljenje pridobila brez ustrezne presoje vplivov na okolje.
- Evropska unija projekt financira v imenu zelenih politik, kljub nasprotovanju stroke.
- Kritična je tudi vloga posameznikov, ki s svojimi volilnimi izbirami in odporom do lokalnih čistilnih naprav prispevajo k izvedbi nevarnih projektov.

Sporočilo članka

Merše poziva k premisleku o dolgoročnih posledicah takšnih projektov in opozarja, da bi kontaminacija ljubljanskega vodonosnika imela katastrofalne posledice za javno zdravje in življenje v prestolnici.

Peter Merše

komentarpolitikadružbačista pitna vodakanal C0maximarketZoran Janković

Spominjamo se

VEČ ...|7. 7. 2025
Spominjamo se dne 7. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 7. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Življenje išče pot

VEČ ...|7. 7. 2025
Pilotni presejalni test raka želodca

Zdravstveni dom Ljubljana e v okviru evropskega projekta TOGAS izvaja pilotno preventivno presejalno testiranje na okužbo z bakterijo Helicobacter pylori v starostni skupini 30-34 let. Zakaj je pomembno, da se povabljeni odzovejo vabilu, je povedala strokovna direktorica ZD Ljubljana Tea Stegne Ignjatovič. 

Pilotni presejalni test raka želodca

Zdravstveni dom Ljubljana e v okviru evropskega projekta TOGAS izvaja pilotno preventivno presejalno testiranje na okužbo z bakterijo Helicobacter pylori v starostni skupini 30-34 let. Zakaj je pomembno, da se povabljeni odzovejo vabilu, je povedala strokovna direktorica ZD Ljubljana Tea Stegne Ignjatovič. 

s. Meta Potočnik

Presejalni testirak želodcaHelicobacter pylori