Življenje išče pot
Tokrat sva s politologinjo in sourednico priročnika NE nasilju Dorotejo Lešnik Mugnaioni govorili o prikritih oblikah nasilja nad starejšimi. Pogosto za ta pojav slišimo izraz starizem. Dogaja se lahko pod domačo streho, v domu za starejše ali v drugih institucijah, kjer so starejši v oskrbi.
Življenje išče pot
Tokrat sva s politologinjo in sourednico priročnika NE nasilju Dorotejo Lešnik Mugnaioni govorili o prikritih oblikah nasilja nad starejšimi. Pogosto za ta pojav slišimo izraz starizem. Dogaja se lahko pod domačo streho, v domu za starejše ali v drugih institucijah, kjer so starejši v oskrbi.
Minute za kmetijstvo in podeželje
Koordinatorji bodo s pomočjo znanja pridobljenega na izobraževanju nato samostojno vodili proces digitalizacije znotraj lastnih zadrug, pravi Borut Florjančič, predsednik ZZS.
Minute za kmetijstvo in podeželje
Koordinatorji bodo s pomočjo znanja pridobljenega na izobraževanju nato samostojno vodili proces digitalizacije znotraj lastnih zadrug, pravi Borut Florjančič, predsednik ZZS.
Pogovor o
Kako digitalno napredni smo Slovenci? To je vprašanje, ki smo ga zastavili ministru za digitalno preobrazbo Marku Borisu Andrijaniču. Predstavil je Službo Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo, ki spremlja in analizira stanje digitalne preobrazbe in informacijske družbe na državni ravni. Te posegajo na področja informacijske družbe in digitalne preobrazbe gospodarstva, javne uprave, zdravstva, pravosodja, kmetijstva in izobraževanja ter drugih področjih. Vabljeni k poslušanju.
Pogovor o
Kako digitalno napredni smo Slovenci? To je vprašanje, ki smo ga zastavili ministru za digitalno preobrazbo Marku Borisu Andrijaniču. Predstavil je Službo Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo, ki spremlja in analizira stanje digitalne preobrazbe in informacijske družbe na državni ravni. Te posegajo na področja informacijske družbe in digitalne preobrazbe gospodarstva, javne uprave, zdravstva, pravosodja, kmetijstva in izobraževanja ter drugih področjih. Vabljeni k poslušanju.
Pogovor o
Minister ki vodi Službo vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je predstavil nastajanje načrta za okrevanje po pandemiji, ki ga je vlada poslala v Bruselj. Spregovori o tem, kako je nastajal, kdo je pri tem sodeloval in kako bodo porabili predvidena sredstva. Ustavil se je še pri kohezijski politiki in nalogah v času predsedovanja svetu EU.
Pogovor o
Minister ki vodi Službo vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je predstavil nastajanje načrta za okrevanje po pandemiji, ki ga je vlada poslala v Bruselj. Spregovori o tem, kako je nastajal, kdo je pri tem sodeloval in kako bodo porabili predvidena sredstva. Ustavil se je še pri kohezijski politiki in nalogah v času predsedovanja svetu EU.
Svetovalnica
Invazivne tujerodne vrste poleg klimatskih sprememb, urbanizacije in onesnaževanja, predstavljajo največjo grožnjo biotski raznovrstnosti. Katere so nevarne za zdravje ljudi, ogrožajo avtohtone rastlinske in tudi živalske vrste, kako se spopasti z intenzivnimi tujerodnimi, ko začenjajo izpodrivati naše vrste in kdaj je najboljši čas za njihovo uničenje, je svetovala Ana Dolenc, biologinja iz Zavoda za varstvo narave RS.
Slovencem po svetu in domovini
Maj je poseben, spominski mesec za slovensko izseljenstvo. Ko je v začetku tega meseca leta 1945 postajalo jasno, da bo v Sloveniji oblast prevzela komunistična partija, so se mnogi rojaki odpravili na begunsko pot: iz Ljubljane preko Pliberka in Ljubelja na avstrijsko Koroško, s Primorske pa v Italijo. V glavnem so bili prepričani, da le za krajši čas. Zaradi nestrinjanja ali nasprotovanja komunističnemu vodstvu in strahu pred revolucionarnim nasiljem je Slovenijo zapustilo več kot 20.000 ljudi. Med njimi je bil velik delež kulturnikov, gospodarstvenikov in intelektualcev. V težkih okoliščinah v begunskih taboriščih so poskrbeli za bogato družbeno, versko in kulturno življenje. Organizirali so šolstvo na osnovni, poklicni in gimnazijski ravni, obsežno publicistiko in kmetijstvo, vseskozi pa s pevskimi zbori, gledališkimi skupinami, obrtno dejavnostjo in leposlovjem gojili ustvarjalnost. O pomembni vlogi begunskega šolstva, bogastvu slovenskega begunskega tiska, kako se je slovensko begunsko šolstvo nadaljevalo v izseljenstvu in o vlogi arhiva Studia Slovenica. Dr. Helena Jaklitsch, Helena Janežič in Andreja Klasinc Škofljanec ter Gregor Batagelj so o tem govorili ob predstavitvi posebne izdaje revije SLO časi kraji ljudje, ki jo izdaja založba Družina.
Komentar tedna
Obletnice v maju in juniju so nedoumljiva kalvarija in tragedija slovenskega naroda, nekaj kar se ne da misliti, kot bi dejal Justin Stanovnik. Po trpljenju in smrtnih grozotah vojne in revolucije so rodni bratje in sestre še maščevalno in genocidno dvignili roke nad svoje nedolžne sorojake. Večina jih je še vedno zasutih po breznih, jamah in drugih moriščih širom naše domovine. Tesne vezi rodov in družin so bile pretrgane, revolucija je izrezala del naroda, več kot deset tisoč pa jih še pahnila v begunstvo. Narodni razkol je tragično zaznamoval storilce in žrtve ter njihove potomce.
Naš pogled
Naj najprej povem, da ta komentar ni naročen, ne plačan ali karkoli drugega. V zadnjem času sem tudi sama izkusila, kaj pomenijo dolge čakalne vrste v zdravstvu. Za fizioterapijo, ki jo načeloma potrebuješ takoj, sem s stopnjo zelo hitro datum dobila čez tri mesece …
Kulturni utrinki
V Kulturnih utrinkih smo vam tokrat predstavili drugi koncert letošnjega cikla SiBRASS, ki prinaša preplet stare, pretežno instrumentalne glasbe renesančnega obdobja ter izvirnih del našega časa. Na koncertu Baročne pozavne, ki bo na sporedu to nedeljo ob 19.00 v Slovenski filharmoniji, se bodo predstavili člani zasedbe Musica Antiqua Salzburg, katere delovanje je zaznamovala bogata in raznovrstna glasbena zgodovina mesta Salzburg ter zapuščina salzburških skladateljev starejših obdobij. Vstop je brezplačen. Podrobno o tokraten večeru je za naš radio spregovoril umetniški vodje cikla Franc Kosem.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Svetovalnica
Invazivne tujerodne vrste poleg klimatskih sprememb, urbanizacije in onesnaževanja, predstavljajo največjo grožnjo biotski raznovrstnosti. Katere so nevarne za zdravje ljudi, ogrožajo avtohtone rastlinske in tudi živalske vrste, kako se spopasti z intenzivnimi tujerodnimi, ko začenjajo izpodrivati naše vrste in kdaj je najboljši čas za njihovo uničenje, je svetovala Ana Dolenc, biologinja iz Zavoda za varstvo narave RS.
Duhovna misel
Bodite torej popolni, kakor je popoln vaš nebeški Oče (Matejev evangelij 5,48).