Naš pogled
    Rubrika je tokrat prinesla iskreno zahvalo darovalcem, ki so sodelovali v Pustni Sobotni iskrici, ki je zbrala 159.016 evrov za otroke v Angoli.
Naš pogled
    
    Rubrika je tokrat prinesla iskreno zahvalo darovalcem, ki so sodelovali v Pustni Sobotni iskrici, ki je zbrala 159.016 evrov za otroke v Angoli.
Pojdite in učite
    Misijonarka s. Zvonka Mikec se je še enkrat zahvalila za darove, ki smo jih navdušeno zbirali v Pustni Sobotni iskrici. Slišali ste, koliko misijonarjem pomeni vez z domovino, dobrota slovenskih ljudi. Spoznali pa tudi načrte, pri uresničenju katerih, ste morda tudi pomagali.
Pojdite in učite
    
    Misijonarka s. Zvonka Mikec se je še enkrat zahvalila za darove, ki smo jih navdušeno zbirali v Pustni Sobotni iskrici. Slišali ste, koliko misijonarjem pomeni vez z domovino, dobrota slovenskih ljudi. Spoznali pa tudi načrte, pri uresničenju katerih, ste morda tudi pomagali.
Pojdite in učite
    Misijonarka s. Zvonka Mikec nam je povedala kako je pričakovala napovedan prihod slovenske zunanje misnistrice Tanje Fajon na misijon v Angolo. Pa tudi o razočaranju, ko ministrice ni bilo in o tem, kako jo je skoraj “nadomeščala”.
Pojdite in učite
    
    Misijonarka s. Zvonka Mikec nam je povedala kako je pričakovala napovedan prihod slovenske zunanje misnistrice Tanje Fajon na misijon v Angolo. Pa tudi o razočaranju, ko ministrice ni bilo in o tem, kako jo je skoraj “nadomeščala”.
Sobotna iskrica
    Obiskala nas je misijonarka s. Zvonka Mikec. Na letošnjo pustno soboto smo pod njeno taktirko pomagali otrokom v Mozambiku, zdaj pa deluje v Angoli. Slišali ste, da je večnamenska dvorana tik pred blagoslovom, Afrika pa še vedno celina, ki potrebuje pomoč in del sveta, ki s svojimi zgodbami širi obzorja. Prisluhnite otroški oddaji, ki se bo začela ob devetih.
Sobotna iskrica
    
    Obiskala nas je misijonarka s. Zvonka Mikec. Na letošnjo pustno soboto smo pod njeno taktirko pomagali otrokom v Mozambiku, zdaj pa deluje v Angoli. Slišali ste, da je večnamenska dvorana tik pred blagoslovom, Afrika pa še vedno celina, ki potrebuje pomoč in del sveta, ki s svojimi zgodbami širi obzorja. Prisluhnite otroški oddaji, ki se bo začela ob devetih.
Pojdite in učite
    Na Misijonsko nedeljo nas je obiskala s. Zvonka Mikec, ki deluje v Angoli in s katero smo sodelovali v letošnji Pustni Sobotni iskrici.
Pojdite in učite
    
    Na Misijonsko nedeljo nas je obiskala s. Zvonka Mikec, ki deluje v Angoli in s katero smo sodelovali v letošnji Pustni Sobotni iskrici.
Sobotna iskrica
    20. Pustna Sobotna iskrica je podala roko misijnarki s. Zvonki Mikec, misijonu v Namaachi v Mozambiku in predvsem otrokom, ki jim bodo darovi naših poslušalcev lajšali lakoto … Prisluhnite začetku dobrodelnega programa pustne sobote.
Sobotna iskrica
    
    20. Pustna Sobotna iskrica je podala roko misijnarki s. Zvonki Mikec, misijonu v Namaachi v Mozambiku in predvsem otrokom, ki jim bodo darovi naših poslušalcev lajšali lakoto … Prisluhnite začetku dobrodelnega programa pustne sobote.
Pojdite in učite
    V kratki misijonski rubriki smo gostili misijonarko s. Zvonko Mikec. Predstavila je prizadevanja na področju evangelizacije v Mozambiku, deželi, ki ji bo skušala pomagati letošnja Pustna Sobotna iskrica.
Pojdite in učite
    
    V kratki misijonski rubriki smo gostili misijonarko s. Zvonko Mikec. Predstavila je prizadevanja na področju evangelizacije v Mozambiku, deželi, ki ji bo skušala pomagati letošnja Pustna Sobotna iskrica.
Pojdite in učite
    Misijonar Stane kerin je poročal o prihajajočem ciklonu, s. Zvonka Mikec pa o potrebah otrok v Mozambiku.
Pojdite in učite
    
    Misijonar Stane kerin je poročal o prihajajočem ciklonu, s. Zvonka Mikec pa o potrebah otrok v Mozambiku.
Spoznanje več, predsodek manj
	    
	    V tokratni oddaji smo se pogovarjali z dr. Žigom Turkom in osrednja tema pogovora je bila romska problematika. Vlada se ji je dolgo časa izogibala, mirila javnost, preslišala pobude s terena, a smrtna žrtev je pokazala, da bo treba poseči in se resno začeti ukvarjati z Romi in nasiljem, ki smo mu priče. V oddaji nismo mogli mimo prihajajočega referenduma.
Slovencem po svetu in domovini
	    
	    Brazilska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je skupaj z Zvezo Slovencev v Braziliji v okviru rednih spletnih srečanj pripravila odmevno predavanje prof. dr. Valdeirja Vidrika z naslovom Življenje in delo slovenskih izseljencev na kavnih plantažah ob koncu 19. stoletja. Zanimanje za zgodovino slovenskega izseljenstva v Braziliji je bilo veliko. Prof. Vidrik, katerega predniki so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, je v svoji raziskavi predstavil zahtevne življenjske razmere slovenskih priseljencev, ki so se v Braziliji znašli le nekaj let po odpravi suženjstva. Poudaril je, da so številne nekdanje sužnje na plantažah nadomestili izseljenci iz Evrope – med njimi tudi Slovenci – ki so se soočali z napornim delom, skromnimi pogoji in zahtevno prilagoditvijo na novo okolje, tudi nasiljem in zlorabami. Kljub težkim razmeram pa so se slovenski priseljenci izkazali z vztrajnostjo, delavnostjo in močnim občutkom skupnosti, kar jim je omogočilo, da so si sčasoma ustvarili trdnejše temelje in prispevali k razvoju brazilske družbe.
Kmetijska oddaja
	    
	    Aleš Čadež iz Delnic v Poljanski dolini, Inovativni mladi kmet 2025, je bil z nami in predstavil svoj pristop v ekološki pridelavi zelenjave z uporabo t.i. paperpot tehnologije. Celotnemu pogovoru lahko prisluhntete tudi v obliki video podkasta RAST.
Globine
	    
	    Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.
Komentar tedna
	    
	    Za mnoge so prvi novembrski dnevi mučni. Tekati od pokopališča do pokopališča. Krasiti grobove in prižigati sveče. Včasih celo tekmovati v tem. »Upira se mi vse to,« mi je svoje občutje strnil mlad fant. Popolnoma ga razumem in mislim, da bi na njegovem mestu tudi jaz podobno mislil. Kako tesnobo je za človeka brez vere hiteti od groba do groba! Prav v času, ko nas tudi narava spominja na minljivost, ko so dnevi vse krajši in je teme vse več, prihaja k nam odrešenjsko sporočilo. Zato so za res vernega človeka ti dnevi polni spominov, opominov, upanja in molitve.
Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.
Pevci zapojte, godci zagodte
	    
	    V Šmartinskem domu v Stražišču pri Kranju se je 17. oktobra odvil koncert Ljudska glasba na obrobjih, ki so ga pripravili Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU in Folklorna skupina Sava Kranj. Rdeča nit koncerta je bila glasba z obrobji – tako geografskih kot simbolnih. Nastopajoči so s pesmimi spodbudili razmislek o mejah – fizičnih in kulturnih – ter o pomenu skupnosti, ki ohranja in poustvarja dediščino. Odlomke s prireditve prinaša oddaja o ljudski glasbi.
Prijatelji Radia Ognjišče
	    
	    V oddaji ste slišali predstavitev adventnega romanja na Dunaj in Bratislavo, ki smo ga z agencijo Palma pripravili v dneh od 19. do 21. decembra. Slišali ste še nekaj koristnih informacij. Ob sklepu oddaje pa smo predvajali posnetek pridige, ki jo je imel škof Matjaž na Brezjah 7. oktobra, na dan rožnega venca.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
	    
	    Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
	    
	    Brazilska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je skupaj z Zvezo Slovencev v Braziliji v okviru rednih spletnih srečanj pripravila odmevno predavanje prof. dr. Valdeirja Vidrika z naslovom Življenje in delo slovenskih izseljencev na kavnih plantažah ob koncu 19. stoletja. Zanimanje za zgodovino slovenskega izseljenstva v Braziliji je bilo veliko. Prof. Vidrik, katerega predniki so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, je v svoji raziskavi predstavil zahtevne življenjske razmere slovenskih priseljencev, ki so se v Braziliji znašli le nekaj let po odpravi suženjstva. Poudaril je, da so številne nekdanje sužnje na plantažah nadomestili izseljenci iz Evrope – med njimi tudi Slovenci – ki so se soočali z napornim delom, skromnimi pogoji in zahtevno prilagoditvijo na novo okolje, tudi nasiljem in zlorabami. Kljub težkim razmeram pa so se slovenski priseljenci izkazali z vztrajnostjo, delavnostjo in močnim občutkom skupnosti, kar jim je omogočilo, da so si sčasoma ustvarili trdnejše temelje in prispevali k razvoju brazilske družbe.