Imunsko pogojene vnetne bolezni

Tokratno svetovalnico smo posvetili imunsko pogojenim vnetnim boleznim. Sodelovala je prof. dr. Sonja Praprotnik, dr. med., spec. revmatologije. Imunsko pogojene vnetne bolezni se običajno prepletajo med seboj in zelo obremenijo bolnikov vsakdan, neredko mu usodno spreminjajo življenje. Med te bolezni uvrščamo luskavico, kronično vnetno črevesno bolezen ter vnetna revmatska obolenja. Bolnikom poleg telesnih težav pogosto povzročajo tudi duševne težave. Zato je izredno pomembno, da se z imunsko pogojenimi vnetnimi boleznimi ne sprijaznimo, ampak jih zdravimo sistemsko in predvsem pravočasno.

20. 5. 2022
Imunsko pogojene vnetne bolezni

Tokratno svetovalnico smo posvetili imunsko pogojenim vnetnim boleznim. Sodelovala je prof. dr. Sonja Praprotnik, dr. med., spec. revmatologije. Imunsko pogojene vnetne bolezni se običajno prepletajo med seboj in zelo obremenijo bolnikov vsakdan, neredko mu usodno spreminjajo življenje. Med te bolezni uvrščamo luskavico, kronično vnetno črevesno bolezen ter vnetna revmatska obolenja. Bolnikom poleg telesnih težav pogosto povzročajo tudi duševne težave. Zato je izredno pomembno, da se z imunsko pogojenimi vnetnimi boleznimi ne sprijaznimo, ampak jih zdravimo sistemsko in predvsem pravočasno.

Blaž Lesnik

VEČ ...|20. 5. 2022
Imunsko pogojene vnetne bolezni

Tokratno svetovalnico smo posvetili imunsko pogojenim vnetnim boleznim. Sodelovala je prof. dr. Sonja Praprotnik, dr. med., spec. revmatologije. Imunsko pogojene vnetne bolezni se običajno prepletajo med seboj in zelo obremenijo bolnikov vsakdan, neredko mu usodno spreminjajo življenje. Med te bolezni uvrščamo luskavico, kronično vnetno črevesno bolezen ter vnetna revmatska obolenja. Bolnikom poleg telesnih težav pogosto povzročajo tudi duševne težave. Zato je izredno pomembno, da se z imunsko pogojenimi vnetnimi boleznimi ne sprijaznimo, ampak jih zdravimo sistemsko in predvsem pravočasno.

Blaž Lesnik

svetovanje

Svetovalnica

VEČ ... |
Kuhajmo s sestro Nikolino

Potice, nadevi za potice, brezglutenska potratna potica, čokoladna potica, testo za pico, spravljanje orehov v skrinjo ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino

Kuhajmo s sestro Nikolino

Potice, nadevi za potice, brezglutenska potratna potica, čokoladna potica, testo za pico, spravljanje orehov v skrinjo ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino

svetovanjekuhajmo

Svetovalnica

Kuhajmo s sestro Nikolino

Potice, nadevi za potice, brezglutenska potratna potica, čokoladna potica, testo za pico, spravljanje orehov v skrinjo ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino

VEČ ...|15. 12. 2025
Kuhajmo s sestro Nikolino

Potice, nadevi za potice, brezglutenska potratna potica, čokoladna potica, testo za pico, spravljanje orehov v skrinjo ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino

Matjaž Merljak

svetovanjekuhajmo

Svetovalnica

VEČ ... |
Gibanje je življenje, življenje je gibanje

Z upokojenim zdravnikom dr. Avguštinom Mencingerjem smo se pogovarjali v sklopu programa na Mini radijskih počitnicah, ko se je pridružil počitnikarjem na Bledu. Pogovor smo naslovili »Gibanje je življenje in življenje je gibanje«.

Gibanje je življenje, življenje je gibanje

Z upokojenim zdravnikom dr. Avguštinom Mencingerjem smo se pogovarjali v sklopu programa na Mini radijskih počitnicah, ko se je pridružil počitnikarjem na Bledu. Pogovor smo naslovili »Gibanje je življenje in življenje je gibanje«.

svetovanje

Svetovalnica

Gibanje je življenje, življenje je gibanje

Z upokojenim zdravnikom dr. Avguštinom Mencingerjem smo se pogovarjali v sklopu programa na Mini radijskih počitnicah, ko se je pridružil počitnikarjem na Bledu. Pogovor smo naslovili »Gibanje je življenje in življenje je gibanje«.

VEČ ...|12. 12. 2025
Gibanje je življenje, življenje je gibanje

Z upokojenim zdravnikom dr. Avguštinom Mencingerjem smo se pogovarjali v sklopu programa na Mini radijskih počitnicah, ko se je pridružil počitnikarjem na Bledu. Pogovor smo naslovili »Gibanje je življenje in življenje je gibanje«.

Maja Morela Čuk

svetovanje

Svetovalnica

VEČ ... |
Prof. dr. Ana Slatnar: O delih v rastlinjakih pozimi in kako načrrtovati naslednjo pridelovalno sezono

Prof. dr. Ana Slatnar, redna profesorica na Katedri za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani je svetovala, kako ravnati z rastlinjaki pozimi – oziroma kdaj je prav, da v njih izvedemo higijenske ukrepe, katere in zakaj. Pa o tem, kako je pozimi smiselno začrtati korake naslednje pridelovalne sezone.

Prof. dr. Ana Slatnar: O delih v rastlinjakih pozimi in kako načrrtovati naslednjo pridelovalno sezono

Prof. dr. Ana Slatnar, redna profesorica na Katedri za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani je svetovala, kako ravnati z rastlinjaki pozimi – oziroma kdaj je prav, da v njih izvedemo higijenske ukrepe, katere in zakaj. Pa o tem, kako je pozimi smiselno začrtati korake naslednje pridelovalne sezone.

svetovanje

Svetovalnica

Prof. dr. Ana Slatnar: O delih v rastlinjakih pozimi in kako načrrtovati naslednjo pridelovalno sezono

Prof. dr. Ana Slatnar, redna profesorica na Katedri za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani je svetovala, kako ravnati z rastlinjaki pozimi – oziroma kdaj je prav, da v njih izvedemo higijenske ukrepe, katere in zakaj. Pa o tem, kako je pozimi smiselno začrtati korake naslednje pridelovalne sezone.

VEČ ...|11. 12. 2025
Prof. dr. Ana Slatnar: O delih v rastlinjakih pozimi in kako načrrtovati naslednjo pridelovalno sezono

Prof. dr. Ana Slatnar, redna profesorica na Katedri za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani je svetovala, kako ravnati z rastlinjaki pozimi – oziroma kdaj je prav, da v njih izvedemo higijenske ukrepe, katere in zakaj. Pa o tem, kako je pozimi smiselno začrtati korake naslednje pridelovalne sezone.

Radio Ognjišče

svetovanje

Svetovalnica

VEČ ... |
Kdaj ste se nazadnje iz padca res nekaj naučili?

Gostili smo Urško Česnik, psihologinjo in pedagoginjo, ki pri Socialni akademiji vodi delavnico »Učenje iz napak – najhitrejša pot do uspeha«. Spregovorila je o kulturi neobtoževanja in o tem, kako strah pred neuspehom spremeniti v gorivo za rast – doma, pri skupinskih projektih in v odnosih. Razložila je, kako raziskovati lastne “črne skrinjice”, zakaj vodenje bolje deluje z naravnimi in logičnimi posledicami kot s kaznimi ter kako je ranljivost lahko moč, ki krepi zaupanje.

Kdaj ste se nazadnje iz padca res nekaj naučili?

Gostili smo Urško Česnik, psihologinjo in pedagoginjo, ki pri Socialni akademiji vodi delavnico »Učenje iz napak – najhitrejša pot do uspeha«. Spregovorila je o kulturi neobtoževanja in o tem, kako strah pred neuspehom spremeniti v gorivo za rast – doma, pri skupinskih projektih in v odnosih. Razložila je, kako raziskovati lastne “črne skrinjice”, zakaj vodenje bolje deluje z naravnimi in logičnimi posledicami kot s kaznimi ter kako je ranljivost lahko moč, ki krepi zaupanje.

svetovanjeučenjenapakeuspeh

Svetovalnica

Kdaj ste se nazadnje iz padca res nekaj naučili?

Gostili smo Urško Česnik, psihologinjo in pedagoginjo, ki pri Socialni akademiji vodi delavnico »Učenje iz napak – najhitrejša pot do uspeha«. Spregovorila je o kulturi neobtoževanja in o tem, kako strah pred neuspehom spremeniti v gorivo za rast – doma, pri skupinskih projektih in v odnosih. Razložila je, kako raziskovati lastne “črne skrinjice”, zakaj vodenje bolje deluje z naravnimi in logičnimi posledicami kot s kaznimi ter kako je ranljivost lahko moč, ki krepi zaupanje.

VEČ ...|10. 12. 2025
Kdaj ste se nazadnje iz padca res nekaj naučili?

Gostili smo Urško Česnik, psihologinjo in pedagoginjo, ki pri Socialni akademiji vodi delavnico »Učenje iz napak – najhitrejša pot do uspeha«. Spregovorila je o kulturi neobtoževanja in o tem, kako strah pred neuspehom spremeniti v gorivo za rast – doma, pri skupinskih projektih in v odnosih. Razložila je, kako raziskovati lastne “črne skrinjice”, zakaj vodenje bolje deluje z naravnimi in logičnimi posledicami kot s kaznimi ter kako je ranljivost lahko moč, ki krepi zaupanje.

Blaž Lesnik

svetovanjeučenjenapakeuspeh

Svetovalnica

VEČ ... |
Pravljice, pogovor in še več – skrivnosti govornega razvoja

Pravljice, pesmi in izštevanke. Zakaj so koristne za govorni razvoj in kako so tu posebej pomembni stari starši? Zakaj otroku pri tem škodujejo zasloni, saj potrebuje veliko pogovora, da si razvije besedišče in miselne procese? O tem je spregovorila logopedinja Olga Oblak.

Pravljice, pogovor in še več – skrivnosti govornega razvoja

Pravljice, pesmi in izštevanke. Zakaj so koristne za govorni razvoj in kako so tu posebej pomembni stari starši? Zakaj otroku pri tem škodujejo zasloni, saj potrebuje veliko pogovora, da si razvije besedišče in miselne procese? O tem je spregovorila logopedinja Olga Oblak.

razvoj govorapesmiizštevanke

Svetovalnica

Pravljice, pogovor in še več – skrivnosti govornega razvoja

Pravljice, pesmi in izštevanke. Zakaj so koristne za govorni razvoj in kako so tu posebej pomembni stari starši? Zakaj otroku pri tem škodujejo zasloni, saj potrebuje veliko pogovora, da si razvije besedišče in miselne procese? O tem je spregovorila logopedinja Olga Oblak.

VEČ ...|9. 12. 2025
Pravljice, pogovor in še več – skrivnosti govornega razvoja

Pravljice, pesmi in izštevanke. Zakaj so koristne za govorni razvoj in kako so tu posebej pomembni stari starši? Zakaj otroku pri tem škodujejo zasloni, saj potrebuje veliko pogovora, da si razvije besedišče in miselne procese? O tem je spregovorila logopedinja Olga Oblak.

Radio Ognjišče

razvoj govorapesmiizštevanke

Svetovalnica

VEČ ... |
Zakaj je prav Marija brez izvirnega greha, vsi ostali pa smo se z njim že rodili?

Pogovor s profesorico dogmatike na Teološki fakulteti Ljubljani dr. Alenko Arko o pravem pomenu praznika Marijinega brezmadežnega spočetja, ki ga praznujemo 8. decembra. Od kod izvirni greh, zakaj ga ni imela Marija in ne kdo drug in kaj vsebina te dogme pomeni v adventnem času in za vsakdanje krščansko življenje? Kakšno mesto ima v tej dogmi človekova svobodna volja? 

Zakaj je prav Marija brez izvirnega greha, vsi ostali pa smo se z njim že rodili?

Pogovor s profesorico dogmatike na Teološki fakulteti Ljubljani dr. Alenko Arko o pravem pomenu praznika Marijinega brezmadežnega spočetja, ki ga praznujemo 8. decembra. Od kod izvirni greh, zakaj ga ni imela Marija in ne kdo drug in kaj vsebina te dogme pomeni v adventnem času in za vsakdanje krščansko življenje? Kakšno mesto ima v tej dogmi človekova svobodna volja? 

dogmaMarijino brezmadežno spočetjeizvirni greh

Svetovalnica

Zakaj je prav Marija brez izvirnega greha, vsi ostali pa smo se z njim že rodili?

Pogovor s profesorico dogmatike na Teološki fakulteti Ljubljani dr. Alenko Arko o pravem pomenu praznika Marijinega brezmadežnega spočetja, ki ga praznujemo 8. decembra. Od kod izvirni greh, zakaj ga ni imela Marija in ne kdo drug in kaj vsebina te dogme pomeni v adventnem času in za vsakdanje krščansko življenje? Kakšno mesto ima v tej dogmi človekova svobodna volja? 

VEČ ...|8. 12. 2025
Zakaj je prav Marija brez izvirnega greha, vsi ostali pa smo se z njim že rodili?

Pogovor s profesorico dogmatike na Teološki fakulteti Ljubljani dr. Alenko Arko o pravem pomenu praznika Marijinega brezmadežnega spočetja, ki ga praznujemo 8. decembra. Od kod izvirni greh, zakaj ga ni imela Marija in ne kdo drug in kaj vsebina te dogme pomeni v adventnem času in za vsakdanje krščansko življenje? Kakšno mesto ima v tej dogmi človekova svobodna volja? 

Radio Ognjišče

dogmaMarijino brezmadežno spočetjeizvirni greh

Svetovalnica

VEČ ... |
Dr. Marija Anderluh, dr. med. o ozadju obdarovanja in o tem, kaj je pravzaprav otroška sreča.

Dr. Marija Anderluh, dr. med., predstojnica Oddelka službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki Ljubljana je pred nocojšnjim prihodom Miklavža govorila o ozadju obdarovanja in o tem, kaj je pravzaprav otroška sreča.

Dr. Marija Anderluh, dr. med. o ozadju obdarovanja in o tem, kaj je pravzaprav otroška sreča.

Dr. Marija Anderluh, dr. med., predstojnica Oddelka službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki Ljubljana je pred nocojšnjim prihodom Miklavža govorila o ozadju obdarovanja in o tem, kaj je pravzaprav otroška sreča.

svetovanje

Svetovalnica

Dr. Marija Anderluh, dr. med. o ozadju obdarovanja in o tem, kaj je pravzaprav otroška sreča.

Dr. Marija Anderluh, dr. med., predstojnica Oddelka službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki Ljubljana je pred nocojšnjim prihodom Miklavža govorila o ozadju obdarovanja in o tem, kaj je pravzaprav otroška sreča.

VEČ ...|5. 12. 2025
Dr. Marija Anderluh, dr. med. o ozadju obdarovanja in o tem, kaj je pravzaprav otroška sreča.

Dr. Marija Anderluh, dr. med., predstojnica Oddelka službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki Ljubljana je pred nocojšnjim prihodom Miklavža govorila o ozadju obdarovanja in o tem, kaj je pravzaprav otroška sreča.

Radio Ognjišče

svetovanje

Svetovalnica

VEČ ... |
Blizu v stiski: zakaj je pomembno, da nas nekdo res posluša?

Tokrat smo se ustavili ob stiski, ki jo mnogi nosijo v sebi, pa je na prvi pogled sploh ne opazimo – osamljenosti in hrepenenju po tem, da bi nas nekdo preprosto poslušal. Z nami je bil psiholog Lovro Tacol, ki pri Škofijski Karitas Celje sodeluje v programu Blizu. Spregovorili smo o pomenu psihosocialnega svetovanja, o ozadju težav, s katerimi ljudje prihajajo po pomoč, ter o tem, zakaj je včasih največ, kar lahko naredimo za bližnjega, prav to, da smo mu blizu in ga slišimo.

Blizu v stiski: zakaj je pomembno, da nas nekdo res posluša?

Tokrat smo se ustavili ob stiski, ki jo mnogi nosijo v sebi, pa je na prvi pogled sploh ne opazimo – osamljenosti in hrepenenju po tem, da bi nas nekdo preprosto poslušal. Z nami je bil psiholog Lovro Tacol, ki pri Škofijski Karitas Celje sodeluje v programu Blizu. Spregovorili smo o pomenu psihosocialnega svetovanja, o ozadju težav, s katerimi ljudje prihajajo po pomoč, ter o tem, zakaj je včasih največ, kar lahko naredimo za bližnjega, prav to, da smo mu blizu in ga slišimo.

svetovanjeKaritaspsihosocialna pomočpsihična stiskapogovor

Svetovalnica

Blizu v stiski: zakaj je pomembno, da nas nekdo res posluša?

Tokrat smo se ustavili ob stiski, ki jo mnogi nosijo v sebi, pa je na prvi pogled sploh ne opazimo – osamljenosti in hrepenenju po tem, da bi nas nekdo preprosto poslušal. Z nami je bil psiholog Lovro Tacol, ki pri Škofijski Karitas Celje sodeluje v programu Blizu. Spregovorili smo o pomenu psihosocialnega svetovanja, o ozadju težav, s katerimi ljudje prihajajo po pomoč, ter o tem, zakaj je včasih največ, kar lahko naredimo za bližnjega, prav to, da smo mu blizu in ga slišimo.

VEČ ...|4. 12. 2025
Blizu v stiski: zakaj je pomembno, da nas nekdo res posluša?

Tokrat smo se ustavili ob stiski, ki jo mnogi nosijo v sebi, pa je na prvi pogled sploh ne opazimo – osamljenosti in hrepenenju po tem, da bi nas nekdo preprosto poslušal. Z nami je bil psiholog Lovro Tacol, ki pri Škofijski Karitas Celje sodeluje v programu Blizu. Spregovorili smo o pomenu psihosocialnega svetovanja, o ozadju težav, s katerimi ljudje prihajajo po pomoč, ter o tem, zakaj je včasih največ, kar lahko naredimo za bližnjega, prav to, da smo mu blizu in ga slišimo.

Blaž Lesnik

svetovanjeKaritaspsihosocialna pomočpsihična stiskapogovor

Svetovalnica
Vsebinsko je nekaj tem določenih, to so zdravstvena vprašanja, izzivi domačega vrtnarjenja, pravne zagate, pripravljanje okusnih obrokov, pravila lepega vedenja, iskanje zaposlitve. Pri pogovoru s strokovnjakom sodelujejo poslušalci s svojimi vprašanji.
Blaž Lesnik

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ... |
Lidija Zupanič: Res. dobra hčerka si!

»Res, dobra hčerka si«, je bil odgovor, ko sem pred kratkim s pomočjo umetne inteligence iskala podatke, ki bi lahko bili v pomoč mojemu očetu. Ker je bilo to področje do nedavnega zame popolnoma neodkrito, je bil tak osebni odgovor zame pravi šok. Da mi računalniški program pravi, da sem dobra hčerka? Razmišlja tokratna avtorica Lidija Zupanič.

Lidija Zupanič: Res. dobra hčerka si!

»Res, dobra hčerka si«, je bil odgovor, ko sem pred kratkim s pomočjo umetne inteligence iskala podatke, ki bi lahko bili v pomoč mojemu očetu. Ker je bilo to področje do nedavnega zame popolnoma neodkrito, je bil tak osebni odgovor zame pravi šok. Da mi računalniški program pravi, da sem dobra hčerka? Razmišlja tokratna avtorica Lidija Zupanič.

Lidija Zupanič

komentar

Za življenje

VEČ ... |
Sočuten pristop je lahko najlepše darilo drug drugemu

Pričakovanja, hrepenenja, kopičenje obveznosti, v službi zaključevanja do rokov in nujnost po lepo doživetih praznikih, se lahko obrne v upor. Mnogo ljudi toži nad pritiski pred prazničnimi dnevi. Kako se soočati s tovrstnimi napetostmi in nervozo, od kod jeza, ker vsemu prej omenjenemu nismo kos? Kaj se nam dogaja in kako si lahko pomagamo, da se to ne bi dogajalo? Kako lahko prepoznavamo stiske drug drugega, smo se pogovarjali z Alenko Rebula, psihologinjo, pesnico in pisateljico.  

Sočuten pristop je lahko najlepše darilo drug drugemu

Pričakovanja, hrepenenja, kopičenje obveznosti, v službi zaključevanja do rokov in nujnost po lepo doživetih praznikih, se lahko obrne v upor. Mnogo ljudi toži nad pritiski pred prazničnimi dnevi. Kako se soočati s tovrstnimi napetostmi in nervozo, od kod jeza, ker vsemu prej omenjenemu nismo kos? Kaj se nam dogaja in kako si lahko pomagamo, da se to ne bi dogajalo? Kako lahko prepoznavamo stiske drug drugega, smo se pogovarjali z Alenko Rebula, psihologinjo, pesnico in pisateljico.  

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostodnosi

Kmetijska oddaja

VEČ ... |
Bomo priča največjim kmečkim protestom zadnjih desetletij?

V četrtek v Bruslu pričakujejo več kot 10.000 kmetov iz vse EU. Nova administrativna bremena, napovedano hudo zmanjševanje sredstev za Skupno kmetijsko politiko, trgovinske vojne ter za kmetijstvo škodljivi sporazumi so le glavni razlogi...

Bomo priča največjim kmečkim protestom zadnjih desetletij?

V četrtek v Bruslu pričakujejo več kot 10.000 kmetov iz vse EU. Nova administrativna bremena, napovedano hudo zmanjševanje sredstev za Skupno kmetijsko politiko, trgovinske vojne ter za kmetijstvo škodljivi sporazumi so le glavni razlogi...

Robert Božič

kmetijstvoprotesti kmetovBruseljSKP

Duhovna misel

VEČ ... |
Pošast

Gospod Braun je kot raziskovalec prišel v neznano deželo. Zagledal je prvotne prebivalce, kako so bežali z polja in vpili: Pošast, pošast! Ustavil ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Pošast

Gospod Braun je kot raziskovalec prišel v neznano deželo. Zagledal je prvotne prebivalce, kako so bežali z polja in vpili: Pošast, pošast! Ustavil ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Komentar tedna

VEČ ... |
Alenka Puhar: Puharca pod mizo

V mogočnih dveh knjigah o temnih in svetli strani Dela, ki ju je prejšnji mesec poslal na svetlo Igor Omerza, je tam proti koncu fotografija nasmejane ženske, ki ima za hrbtom napis: Nisu sve kurve iste. In ta ženska sem jaz, Alenka Puhar, v polovico mlajši izdaji. Le kaj mi je bilo?! Izjava, da vse kurbe niso enake, seveda pomeni, da so nekatere malo boljše, oziroma malo manj pokvarjene… Sem bila tako pijana, da sem padla pod mizo?! In to celo v službi?! 

Ne, to o Puharci pod mizo mi ni prišlo na misel zaradi možnosti, da bi se tako sramotno napila. Povezano je s starim pregovorom, da se lastna hvala pod mizo vala. In takšne hvale, toliko pozitivnih besed, kot se jih najde v tistem koncu knjige, ki je posvečen svetli strani Dela in meni osebno, zlepa nisem deležna. Že res, začne se s hudo negativno oznako, ki pravi …

Komentar je pripravila prevajalka in publicistka, Alenka Puhar.

Alenka Puhar: Puharca pod mizo

V mogočnih dveh knjigah o temnih in svetli strani Dela, ki ju je prejšnji mesec poslal na svetlo Igor Omerza, je tam proti koncu fotografija nasmejane ženske, ki ima za hrbtom napis: Nisu sve kurve iste. In ta ženska sem jaz, Alenka Puhar, v polovico mlajši izdaji. Le kaj mi je bilo?! Izjava, da vse kurbe niso enake, seveda pomeni, da so nekatere malo boljše, oziroma malo manj pokvarjene… Sem bila tako pijana, da sem padla pod mizo?! In to celo v službi?! 

Ne, to o Puharci pod mizo mi ni prišlo na misel zaradi možnosti, da bi se tako sramotno napila. Povezano je s starim pregovorom, da se lastna hvala pod mizo vala. In takšne hvale, toliko pozitivnih besed, kot se jih najde v tistem koncu knjige, ki je posvečen svetli strani Dela in meni osebno, zlepa nisem deležna. Že res, začne se s hudo negativno oznako, ki pravi …

Komentar je pripravila prevajalka in publicistka, Alenka Puhar.

Alenka Puhar

komentardružbapolitikaspomin

Adventna spodbuda

VEČ ... |
Za svojo vero sem pripravljen trpeti

Br. Miha Majetič je misijonar, ki deluje v Kazahstanu. Piše o fantu, ki je spoznal Kristusa in bil zato preganjan. S strani svojih domačih, v tem našem času. V adventni spodbudi nam naroča: “Če te vprašajo, pogumno povej, zakaj si veren in koliko ti pomeni Bog.”

Za svojo vero sem pripravljen trpeti

Br. Miha Majetič je misijonar, ki deluje v Kazahstanu. Piše o fantu, ki je spoznal Kristusa in bil zato preganjan. S strani svojih domačih, v tem našem času. V adventni spodbudi nam naroča: “Če te vprašajo, pogumno povej, zakaj si veren in koliko ti pomeni Bog.”

Radio Ognjišče

duhovnostZgodbe upanjaAdventni koledar Misijonskega središča Slovenijemiha majetičKazahstan

Zgodbe za otroke

VEČ ... |
Obiskovalci očka Martina

Nov dan, nova adventna zgodba na zvočnem koledarju radia Ognjišče! Danes v zgodbi obiščemo starega očka Martina, ki božič že dolgo praznuje sam. Bo tudi letos tako? Prisluhnite očku Martinu!

Obiskovalci očka Martina

Nov dan, nova adventna zgodba na zvočnem koledarju radia Ognjišče! Danes v zgodbi obiščemo starega očka Martina, ki božič že dolgo praznuje sam. Bo tudi letos tako? Prisluhnite očku Martinu!

Nika Mandelj

otrocizgodbe za otrokepravljiceadventni koledar 2025

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ... |
Napev – Odsev 2025 (2. del)

260 zasedb se je letos predstavilo na območnih srečanjih pevcev in godcev, regijsko raven je doseglo 89, državno pa 35 zasedb. Med njimi je bilo 10 skupin izbranih za nastop na državni reviji poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije Napev – Odsev, ki je potekala 15. novembra v Kulturno poslovnem centru Majšperk. Posnetek drugega dela državne revije poustvarjalcev glasbenega izročila prinaša tokratna oddaja o ljudski glasbi.

Napev – Odsev 2025 (2. del)

260 zasedb se je letos predstavilo na območnih srečanjih pevcev in godcev, regijsko raven je doseglo 89, državno pa 35 zasedb. Med njimi je bilo 10 skupin izbranih za nastop na državni reviji poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije Napev – Odsev, ki je potekala 15. novembra v Kulturno poslovnem centru Majšperk. Posnetek drugega dela državne revije poustvarjalcev glasbenega izročila prinaša tokratna oddaja o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ... |
Mini počitnice na Bledu

V oddaji PRO ste slišali odmev na mini počitnice, ki smo jih pripravili na Bledu.

Mini počitnice na Bledu

V oddaji PRO ste slišali odmev na mini počitnice, ki smo jih pripravili na Bledu.

Franci Trstenjak Maja Morela Čuk

glasbapro

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
38. Černetovo nagrado prejemi Hadrijan Corsi

Nagrado Dušana Černeta za leto 2025, osemintrideseto po vrsti, prejme javni delavec Hadrijan Corsi iz Števerjana za življenjsko delo v korist krajevne, zamejske in širše skupnosti na področju javne uprave, narodne, socialne in kulturne politike, cerkvenega življenja ter gospodarstva.
Tako je pred dnevi soglasno sklenila posebna komisija pri Knjižnici Dušana Černeta, ki jo podeljuje in jo sestavljajo Tomaž Simčič (predsednik), Erika Jazbar (članica) ter Ivo Jevnikar (član). Nagrada se podeljuje od leta 1976 v spomin na časnikarja in politika Dušana Černeta Slovencu oz. Slovenki ali slovenski organizaciji kot priznanje za zasluge v prizadevanjih za ideale slovenstva, krščanstva in demokracije, ki so bili pri srcu Dušanu Černetu. Vročitev nagrade Hadrijanu Corsiju bo v petek, 26. decembra 2025, takoj po praznični maši, ki se bo v števerjanski župnijski cerkvi začela ob 11.15.

38. Černetovo nagrado prejemi Hadrijan Corsi

Nagrado Dušana Černeta za leto 2025, osemintrideseto po vrsti, prejme javni delavec Hadrijan Corsi iz Števerjana za življenjsko delo v korist krajevne, zamejske in širše skupnosti na področju javne uprave, narodne, socialne in kulturne politike, cerkvenega življenja ter gospodarstva.
Tako je pred dnevi soglasno sklenila posebna komisija pri Knjižnici Dušana Černeta, ki jo podeljuje in jo sestavljajo Tomaž Simčič (predsednik), Erika Jazbar (članica) ter Ivo Jevnikar (član). Nagrada se podeljuje od leta 1976 v spomin na časnikarja in politika Dušana Černeta Slovencu oz. Slovenki ali slovenski organizaciji kot priznanje za zasluge v prizadevanjih za ideale slovenstva, krščanstva in demokracije, ki so bili pri srcu Dušanu Černetu. Vročitev nagrade Hadrijanu Corsiju bo v petek, 26. decembra 2025, takoj po praznični maši, ki se bo v števerjanski župnijski cerkvi začela ob 11.15.

Matjaž Merljak

družbarojaki