Is podcast
Željko Kozinc - novinar, publicist, filmski in televizijski scenarist ter pisec popotnih vodnikov po Sloveniji Lep dan kliče. V pogovoru boste slišali, zakaj ga navdušuje slikarstvo in zakaj mu je poleg Slovenije zelo ljub Tibet in Patagonija. Spoznali ga boste tudi kot pesnika in romanopisca, z nami pa bo delil tudi spomine na pot v Himalajo z družino Nejca Zaplotnika.
spomin življenje Lep dan kliče Slovenija Christophoros novinar pesnik
Željko Kozinc - novinar, publicist, filmski in televizijski scenarist ter pisec popotnih vodnikov po Sloveniji Lep dan kliče. V pogovoru boste slišali, zakaj ga navdušuje slikarstvo in zakaj mu je poleg Slovenije zelo ljub Tibet in Patagonija. Spoznali ga boste tudi kot pesnika in romanopisca, z nami pa bo delil tudi spomine na pot v Himalajo z družino Nejca Zaplotnika.
Željko Kozinc - novinar, publicist, filmski in televizijski scenarist ter pisec popotnih vodnikov po Sloveniji Lep dan kliče. V pogovoru boste slišali, zakaj ga navdušuje slikarstvo in zakaj mu je poleg Slovenije zelo ljub Tibet in Patagonija. Spoznali ga boste tudi kot pesnika in romanopisca, z nami pa bo delil tudi spomine na pot v Himalajo z družino Nejca Zaplotnika.
spominživljenjeLep dan kličeSlovenijaChristophorosnovinarpesnik
Naš gost
V oddaji smo se tokrat poklonili duhovniku, jezuitu, misijonarju, pesniku, prevajalcu in esejistu prof. dr. Vladimirju Kosu, ki je umrl na Japonskem, kjer je bil dobrih 60 let misijonar. Za prispevek k slovenski kulturi ter za človekoljubna dejanja je bil odlikovan z zlatim redom za zasluge, za zbirki Pesmi z Japonskih otokov in Ob rahlo tresoči se tokijski harfi pa je prejel Prešernovo nagrado.
Naš gost
V oddaji smo se tokrat poklonili duhovniku, jezuitu, misijonarju, pesniku, prevajalcu in esejistu prof. dr. Vladimirju Kosu, ki je umrl na Japonskem, kjer je bil dobrih 60 let misijonar. Za prispevek k slovenski kulturi ter za človekoljubna dejanja je bil odlikovan z zlatim redom za zasluge, za zbirki Pesmi z Japonskih otokov in Ob rahlo tresoči se tokijski harfi pa je prejel Prešernovo nagrado.
Naš gost
V sobotni oddaji Naš gost smo gostili Tadejo Krečič Scholten, prevajalko, književno in gledališko kritičarko, urednico radijskih oddaj in novinarko na 3. programu Radia Slovenija. Lani je v zbirki Prvenci pri Mladinski knjigi izdala zbirko kratkih zgodb Nikoli ni prepozno in tudi o tem je tekla beseda v tokratnem pogovoru. Zaupala nam je tudi, katere gledališke predstave so jo v zadnjem času najbolj navdušile ter nasula kup bralnih namigov za to poletje.
Naš gost
V sobotni oddaji Naš gost smo gostili Tadejo Krečič Scholten, prevajalko, književno in gledališko kritičarko, urednico radijskih oddaj in novinarko na 3. programu Radia Slovenija. Lani je v zbirki Prvenci pri Mladinski knjigi izdala zbirko kratkih zgodb Nikoli ni prepozno in tudi o tem je tekla beseda v tokratnem pogovoru. Zaupala nam je tudi, katere gledališke predstave so jo v zadnjem času najbolj navdušile ter nasula kup bralnih namigov za to poletje.
Naš gost
Naš gost je bil doktor veterinarske medicine, znanstveni svetnik, izredni profesor in nekdanji predstojnik Inštituta za higieno in patologijo prehrane živali na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Anton Vengušt. Je tudi pevec, dolgoletni predsednik zbora in društva Glasbena matica, zdaj njen častni predsednik.
Naš gost
Naš gost je bil doktor veterinarske medicine, znanstveni svetnik, izredni profesor in nekdanji predstojnik Inštituta za higieno in patologijo prehrane živali na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Anton Vengušt. Je tudi pevec, dolgoletni predsednik zbora in društva Glasbena matica, zdaj njen častni predsednik.
Naš gost
Dr. Nina Krajnik, ki je v oddaji Naš gost med drugim govorila tudi o svoji kandidaturi za mesto predsednice republike Slovenije, je ustanoviteljica in predsednica Slovenskega drušva za lacanosvko psihoanalizo. Je tudi glavna in odgovorna urednica revije Objekt želje in knjižne zbirke Juno. Predavateljica in vodja letnih seminarjev Društva.
Naš gost
Dr. Nina Krajnik, ki je v oddaji Naš gost med drugim govorila tudi o svoji kandidaturi za mesto predsednice republike Slovenije, je ustanoviteljica in predsednica Slovenskega drušva za lacanosvko psihoanalizo. Je tudi glavna in odgovorna urednica revije Objekt želje in knjižne zbirke Juno. Predavateljica in vodja letnih seminarjev Društva.
Naš gost
V duhovnika je Franca Prelca leta 1962 posvetil škof Anton Vovk, to je bila tudi zadnja generacija, ki jo je posvetil. G. Franc je letos obhajal šestdeset let svoje duhovniške in pastoralne službe. Njegovi sadovi so izjemni, v rosnih letih se je posvečal pobožnosti v čast Mariji, je del gibanja Fokolarov, član Marijinega dela, pobudnik številnih projektov pri Karitas, deloval je v župnijah Tomaj, Auber, Rodik, Klanec, Draga, Podgorje, Škofije in Piran ter bil skoraj štirideset let župnik v Portorožu, kjer je v takrat zelo nenaklonjenih časih gradil cerkev, župnijski dom in začel z duhovnim turizmom. Zadnjih šestnajst let pa deluje v župniji Bertoki, pri sv. Antonu, kjer so prav tako vidni številni njegovi sadovi. Človek, ki je imel vedno odprta vrata svojega domovanja in predvsem srce za soljudi, za trpeče na obrobju in za pogreznjene v pekel zasvojenosti, saj je ob vzoru italijanskega duhovnika Don Pierina ustanovil Skupnost Srečanje in več komun v pomoč dekletom in fantom iz primeža drog, tudi alkohola, po Sloveniji.
Naš gost
V duhovnika je Franca Prelca leta 1962 posvetil škof Anton Vovk, to je bila tudi zadnja generacija, ki jo je posvetil. G. Franc je letos obhajal šestdeset let svoje duhovniške in pastoralne službe. Njegovi sadovi so izjemni, v rosnih letih se je posvečal pobožnosti v čast Mariji, je del gibanja Fokolarov, član Marijinega dela, pobudnik številnih projektov pri Karitas, deloval je v župnijah Tomaj, Auber, Rodik, Klanec, Draga, Podgorje, Škofije in Piran ter bil skoraj štirideset let župnik v Portorožu, kjer je v takrat zelo nenaklonjenih časih gradil cerkev, župnijski dom in začel z duhovnim turizmom. Zadnjih šestnajst let pa deluje v župniji Bertoki, pri sv. Antonu, kjer so prav tako vidni številni njegovi sadovi. Človek, ki je imel vedno odprta vrata svojega domovanja in predvsem srce za soljudi, za trpeče na obrobju in za pogreznjene v pekel zasvojenosti, saj je ob vzoru italijanskega duhovnika Don Pierina ustanovil Skupnost Srečanje in več komun v pomoč dekletom in fantom iz primeža drog, tudi alkohola, po Sloveniji.
Naš gost
Lani tik pred božičnimi prazniki je bila v Register slovenskih sort ajde vpisana nova sorta Hajdoše. Ne ponaša se samo z zgodnostjo in zelo dobrimi pridelki zrnja, ampak se tudi dobro razrašča in je odporna na poleganje. Na svoji kmetiji jo je vzgojil priljubljen kmetijski svetovalec Ivan Brodnjak, ki zdaj zanjo tudi skrbi in hkrati snuje že novo sorto.
Naš gost
Lani tik pred božičnimi prazniki je bila v Register slovenskih sort ajde vpisana nova sorta Hajdoše. Ne ponaša se samo z zgodnostjo in zelo dobrimi pridelki zrnja, ampak se tudi dobro razrašča in je odporna na poleganje. Na svoji kmetiji jo je vzgojil priljubljen kmetijski svetovalec Ivan Brodnjak, ki zdaj zanjo tudi skrbi in hkrati snuje že novo sorto.
Naš gost
To so: Janez Pavel Šuštar, Rok Gregorčič, Tadej Pagon in Janez Meglen. Kako si slišali Gospodov klic, kako se veselijo dela na župniji in kaj so izbrali za novomašno geslo …?
Oddaja prinaša pred poslušalce potret znane osebnosti. Navadno gostimo ljudi, ki so s svojimi znanji, uspehi na kulturnem, športnem, glasbenem, znanstvenem ali kakem drugem področju dosegli izstopajoče uspehe. Po drugi strani pa v teh oddajah prisluhnemo tudi osebam, ki so si tekom let pridobile veliko življenjskih izkušenj in modrosti. Oddaja Naš gost je vsekakor ena od kronskih oddaj našega sporeda, saj lahko poslušalcu predstavi zanimive ljudi, pa tudi življenjske okoliščine, ki so jih oblikovale, hkrati pa od voditelja zahteva visoko strokoven pristop, poglobljen študij tematike in dobro pripravo.
Duhovna misel
Skrajni čas je, da se ljudje ponovno naučimo živeti: da bomo zadovoljni s preprostimi stvarmi, da se bomo naučili obvladovati, da se bomo znali iz ljubezni do drugega tudi čemu odpovedati, da se bomo naučili odpuščati.
Komentar tedna
Pred nami je najpomembnejši Marijin praznik, Marijino Vnebovzetje. Praznik, ki priča o neizmerni Božji ljubezni in nas navdaja z velikim upanjem. Devica Marija je bila vzeta z dušo in telesom v slavo Nebes, kjer se je s svojim Sinom združila na Njegovi desnici. Na Vzhodu praznik imenujejo Zaspanje Device Marije. Mozaik v baziliki Marije Snežne v Rimu prikazuje prav ta motiv. Zanimivo je, da je avtor cikla Marijinih mozaikov iz konca 13. stoletja frančiškan, p. Jacopo Torriti. Prizor Dormitio Mariae upodablja apostole, zbrane okoli Marijine postelje. Na konec njenega zemeljskega življenja so jih pred tem opozorili angeli. V središču je Jezus, ki ima v naročju deklico in ta deklica je Marija, ki jo bo Gospod ponesel v nebesa. Ob rojstvu je Devica Marija v naročje sprejela Jezusa, sedaj pa On svojo Mater vodi v nebesa. Marija je bila prva, ki je vzela v naročje Božjega Sina, Jezusa, ki je postal otrok. Zdaj je prva, ki je poleg Njega v nebeški slavi, Brezmadežna Devica, Božja Mati.
Za življenje
Pozorno in zbrano se je treba približati soljudem, to je začetek kulture miru, je v pogovoru dejala Alenka Rebula. Nasprotje je raztresenost. Kako živeti kulturo miru in še pred tem, kako se je učimo in jo predajamo drugim, je cikel oddaj, ki jih sooblikujemo z Alenko. V pogovorih se zrcalijo aktualna doživljanja kot močno gradivo Dežele Vere vase, ki je plod sodelovanja Alenke in Josipe Prebeg.
Kmetijska oddaja
Poleg pregleda dogajanja povezanega s sušo in sanacijo požarišča na Krasu, smo tokrat pogledali na področje Območij z naravnimi omejitvami za kmetijstvo (OMD). Naš gost je bil predsednik Sveta za OMD Janez Beja.
Pogovor o
V tokratni oddaji Pogovor O smo se dotaknili silovitega požara, ki se je na Krasu razplamtel 15. julija in zajel več kot 2.000 hektarjev tako na slovenskem kot italijanskem delu planote Kras. Šlo je za največji požar v zgodovini samostojne Slovenije, ki je zahteval tudi aktivacijo državnega načrta za požare v naravnem okolju. Žal pa kraški požar ni edini večji požar v naravnem okolju v letošnjem poletju, niti ne edini na Primorskem. Vremenoslovci in klimatologi ob tem svarijo, da bodo tovrstni naravni pojavi kot posledica podnebnih sprememb vse pogostejši in silovitejši. V studiu smo gostili poveljnika Civilne zaščite za severno primorsko mag. Sama Kosmača.
Rožni venec
Molile so redovnice - Hčere krščanske ljubezni (Usmiljenke). Molitev je vodil Franc kardinal Rode.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Naš gost
V oddaji smo se tokrat poklonili duhovniku, jezuitu, misijonarju, pesniku, prevajalcu in esejistu prof. dr. Vladimirju Kosu, ki je umrl na Japonskem, kjer je bil dobrih 60 let misijonar. Za prispevek k slovenski kulturi ter za človekoljubna dejanja je bil odlikovan z zlatim redom za zasluge, za zbirki Pesmi z Japonskih otokov in Ob rahlo tresoči se tokijski harfi pa je prejel Prešernovo nagrado.
Za življenje
Pozorno in zbrano se je treba približati soljudem, to je začetek kulture miru, je v pogovoru dejala Alenka Rebula. Nasprotje je raztresenost. Kako živeti kulturo miru in še pred tem, kako se je učimo in jo predajamo drugim, je cikel oddaj, ki jih sooblikujemo z Alenko. V pogovorih se zrcalijo aktualna doživljanja kot močno gradivo Dežele Vere vase, ki je plod sodelovanja Alenke in Josipe Prebeg.