Pikalova novela o financiranju šolstva ne izpolnjuje odločbe ustavnega sodišča, je neustavna in diskriminatorna
S pravnikom dr. Matejem Avbljem smo se pogovarjali o tem, ali odločba Ustavnega sodišča res deli javni program OŠ na obvezni in razširjeni in zato zahteva razliko v stopnji financiranja, pa tudi, kaj pričakuje od nadaljnje obravnave zakona v državnem zboru.
7. 6. 2019
Pikalova novela o financiranju šolstva ne izpolnjuje odločbe ustavnega sodišča, je neustavna in diskriminatorna
S pravnikom dr. Matejem Avbljem smo se pogovarjali o tem, ali odločba Ustavnega sodišča res deli javni program OŠ na obvezni in razširjeni in zato zahteva razliko v stopnji financiranja, pa tudi, kaj pričakuje od nadaljnje obravnave zakona v državnem zboru.

Tanja Dominko

VEČ ...|7. 6. 2019
Pikalova novela o financiranju šolstva ne izpolnjuje odločbe ustavnega sodišča, je neustavna in diskriminatorna
S pravnikom dr. Matejem Avbljem smo se pogovarjali o tem, ali odločba Ustavnega sodišča res deli javni program OŠ na obvezni in razširjeni in zato zahteva razliko v stopnji financiranja, pa tudi, kaj pričakuje od nadaljnje obravnave zakona v državnem zboru.

Tanja Dominko

politikasodstvošolstvo

Informativni prispevki

VEČ ... |
Dr. Boštjan Marko Turk o političnem boju pred državnozborskimi volitvami

Kampanja pred marčevskimi parlamentarnimi volitvami v Sloveniji se še ni uradno začela, a je politični boj že na polnih obratih. Spremljamo vladno razdeljevanje bonbončkov, srečevanja strank z ljudmi na terenu, množice plakatov in intenzivno dogajanje na družbenih omrežjih, pa tudi prestope in afere. Strici iz ozadja ne mirujejo. Za komentar smo prosili profesorja, publicista in političnega analitika dr. Boštjana Marka Turka.

Dr. Boštjan Marko Turk o političnem boju pred državnozborskimi volitvami

Kampanja pred marčevskimi parlamentarnimi volitvami v Sloveniji se še ni uradno začela, a je politični boj že na polnih obratih. Spremljamo vladno razdeljevanje bonbončkov, srečevanja strank z ljudmi na terenu, množice plakatov in intenzivno dogajanje na družbenih omrežjih, pa tudi prestope in afere. Strici iz ozadja ne mirujejo. Za komentar smo prosili profesorja, publicista in političnega analitika dr. Boštjana Marka Turka.

infopogovorpolitikavolitve v državni zbor

Informativni prispevki

Dr. Boštjan Marko Turk o političnem boju pred državnozborskimi volitvami

Kampanja pred marčevskimi parlamentarnimi volitvami v Sloveniji se še ni uradno začela, a je politični boj že na polnih obratih. Spremljamo vladno razdeljevanje bonbončkov, srečevanja strank z ljudmi na terenu, množice plakatov in intenzivno dogajanje na družbenih omrežjih, pa tudi prestope in afere. Strici iz ozadja ne mirujejo. Za komentar smo prosili profesorja, publicista in političnega analitika dr. Boštjana Marka Turka.

VEČ ...|29. 1. 2026
Dr. Boštjan Marko Turk o političnem boju pred državnozborskimi volitvami

Kampanja pred marčevskimi parlamentarnimi volitvami v Sloveniji se še ni uradno začela, a je politični boj že na polnih obratih. Spremljamo vladno razdeljevanje bonbončkov, srečevanja strank z ljudmi na terenu, množice plakatov in intenzivno dogajanje na družbenih omrežjih, pa tudi prestope in afere. Strici iz ozadja ne mirujejo. Za komentar smo prosili profesorja, publicista in političnega analitika dr. Boštjana Marka Turka.

Helena Križnik

infopogovorpolitikavolitve v državni zbor

Informativni prispevki

VEČ ... |
Tomaž Merše: Koliko manj imamo v denarnicah?

Vlada Roberta Goloba je v eni prvih svojih potez razveljavila spremembe dohodnine prejšnje vlade, s čimer je povzročila, da nam je pri plači v denarnici ostalo manj denarja. Ampak to še zdaleč ni edina odločitev, ki nas je udarila po žepu. V društvu Družinska pobuda so se poglobili v številke in izračuni kažejo šokanten rezultat. Tanja Dominko je poklicala predsednika društva Družinska pobuda Tomaža Meršeta.

Tomaž Merše: Koliko manj imamo v denarnicah?

Vlada Roberta Goloba je v eni prvih svojih potez razveljavila spremembe dohodnine prejšnje vlade, s čimer je povzročila, da nam je pri plači v denarnici ostalo manj denarja. Ampak to še zdaleč ni edina odločitev, ki nas je udarila po žepu. V društvu Družinska pobuda so se poglobili v številke in izračuni kažejo šokanten rezultat. Tanja Dominko je poklicala predsednika društva Družinska pobuda Tomaža Meršeta.

info

Informativni prispevki

Tomaž Merše: Koliko manj imamo v denarnicah?

Vlada Roberta Goloba je v eni prvih svojih potez razveljavila spremembe dohodnine prejšnje vlade, s čimer je povzročila, da nam je pri plači v denarnici ostalo manj denarja. Ampak to še zdaleč ni edina odločitev, ki nas je udarila po žepu. V društvu Družinska pobuda so se poglobili v številke in izračuni kažejo šokanten rezultat. Tanja Dominko je poklicala predsednika društva Družinska pobuda Tomaža Meršeta.

VEČ ...|28. 1. 2026
Tomaž Merše: Koliko manj imamo v denarnicah?

Vlada Roberta Goloba je v eni prvih svojih potez razveljavila spremembe dohodnine prejšnje vlade, s čimer je povzročila, da nam je pri plači v denarnici ostalo manj denarja. Ampak to še zdaleč ni edina odločitev, ki nas je udarila po žepu. V društvu Družinska pobuda so se poglobili v številke in izračuni kažejo šokanten rezultat. Tanja Dominko je poklicala predsednika društva Družinska pobuda Tomaža Meršeta.

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

VEČ ... |
Evropski parlament med trgovinskimi pritiski in obrambo kmeta. Komentar poslanke Romane Tomc

V pogovoru z evropsko poslanko (ELS/SDS) Romano Tomc smo se dotaknili zaostrovanja odnosov med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, vprašanja enotnosti EU ter aktualnega dogajanja okoli trgovinskega sporazuma z državami Mercosurja, ki je v zadnjih tednih sprožil val protestov evropskih kmetov.

Evropski parlament med trgovinskimi pritiski in obrambo kmeta. Komentar poslanke Romane Tomc

V pogovoru z evropsko poslanko (ELS/SDS) Romano Tomc smo se dotaknili zaostrovanja odnosov med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, vprašanja enotnosti EU ter aktualnega dogajanja okoli trgovinskega sporazuma z državami Mercosurja, ki je v zadnjih tednih sprožil val protestov evropskih kmetov.

infoeukmetjemercosurzdagrenladnijapolitika

Informativni prispevki

Evropski parlament med trgovinskimi pritiski in obrambo kmeta. Komentar poslanke Romane Tomc

V pogovoru z evropsko poslanko (ELS/SDS) Romano Tomc smo se dotaknili zaostrovanja odnosov med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, vprašanja enotnosti EU ter aktualnega dogajanja okoli trgovinskega sporazuma z državami Mercosurja, ki je v zadnjih tednih sprožil val protestov evropskih kmetov.

VEČ ...|21. 1. 2026
Evropski parlament med trgovinskimi pritiski in obrambo kmeta. Komentar poslanke Romane Tomc

V pogovoru z evropsko poslanko (ELS/SDS) Romano Tomc smo se dotaknili zaostrovanja odnosov med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, vprašanja enotnosti EU ter aktualnega dogajanja okoli trgovinskega sporazuma z državami Mercosurja, ki je v zadnjih tednih sprožil val protestov evropskih kmetov.

Radio Ognjišče

infoeukmetjemercosurzdagrenladnijapolitika

Informativni prispevki

VEČ ... |
Trump v Davosu: Le ZDA lahko branijo Grenlandijo. Komentar dr. Farisa Kočana.

Le ZDA lahko branijo Grenlandijo, je danes na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu dejal ameriški predsednik Donald Trump. Pozval je k takojšnjim pogajanjem za pridobitev otoka in dejal, da za dosego tega cilja ne bo uporabil sile. V govoru v nabito polni dvorani je sicer predvsem hvalil svoje politike v drugem mandatu. Med uspehi je med drugim navedel nizko inflacijo v ZDA in rast, kakršne da še nobena država ni doživela. ZDA so gospodarski motor planeta in ko Amerika cveti, cveti cel svet, je dejal, medtem ko je za Evropo ocenil, da ne gre v pravo smer. Za komentar smo prosili raziskovalca na Fakulteti za družbena vede dr. Farisa Kočana.

Trump v Davosu: Le ZDA lahko branijo Grenlandijo. Komentar dr. Farisa Kočana.

Le ZDA lahko branijo Grenlandijo, je danes na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu dejal ameriški predsednik Donald Trump. Pozval je k takojšnjim pogajanjem za pridobitev otoka in dejal, da za dosego tega cilja ne bo uporabil sile. V govoru v nabito polni dvorani je sicer predvsem hvalil svoje politike v drugem mandatu. Med uspehi je med drugim navedel nizko inflacijo v ZDA in rast, kakršne da še nobena država ni doživela. ZDA so gospodarski motor planeta in ko Amerika cveti, cveti cel svet, je dejal, medtem ko je za Evropo ocenil, da ne gre v pravo smer. Za komentar smo prosili raziskovalca na Fakulteti za družbena vede dr. Farisa Kočana.

infoZDAgrenlandijapolitika

Informativni prispevki

Trump v Davosu: Le ZDA lahko branijo Grenlandijo. Komentar dr. Farisa Kočana.

Le ZDA lahko branijo Grenlandijo, je danes na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu dejal ameriški predsednik Donald Trump. Pozval je k takojšnjim pogajanjem za pridobitev otoka in dejal, da za dosego tega cilja ne bo uporabil sile. V govoru v nabito polni dvorani je sicer predvsem hvalil svoje politike v drugem mandatu. Med uspehi je med drugim navedel nizko inflacijo v ZDA in rast, kakršne da še nobena država ni doživela. ZDA so gospodarski motor planeta in ko Amerika cveti, cveti cel svet, je dejal, medtem ko je za Evropo ocenil, da ne gre v pravo smer. Za komentar smo prosili raziskovalca na Fakulteti za družbena vede dr. Farisa Kočana.

VEČ ...|21. 1. 2026
Trump v Davosu: Le ZDA lahko branijo Grenlandijo. Komentar dr. Farisa Kočana.

Le ZDA lahko branijo Grenlandijo, je danes na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu dejal ameriški predsednik Donald Trump. Pozval je k takojšnjim pogajanjem za pridobitev otoka in dejal, da za dosego tega cilja ne bo uporabil sile. V govoru v nabito polni dvorani je sicer predvsem hvalil svoje politike v drugem mandatu. Med uspehi je med drugim navedel nizko inflacijo v ZDA in rast, kakršne da še nobena država ni doživela. ZDA so gospodarski motor planeta in ko Amerika cveti, cveti cel svet, je dejal, medtem ko je za Evropo ocenil, da ne gre v pravo smer. Za komentar smo prosili raziskovalca na Fakulteti za družbena vede dr. Farisa Kočana.

Radio Ognjišče

infoZDAgrenlandijapolitika

Informativni prispevki

VEČ ... |
Teden molitve za edinost kristjanov - Silvester Gaberšček

Z velikim ekumenskim delavcem Silvestrom Gaberščkom smo se pogovarjali o glavnih dogodkih v tednu ekumenske osmine, govorili pa smo tudi, kje so še možna sodelovanja.  Med drugim je navedel, da blizu Trebnjega in v Halozah nastajata ženska samostana Srbske pravoslavne cerkve, nekaj je tudi pravoslavnih župnij. Pravi, da bi na teh lokalnih območjih poiskali sodelovanje naši katoliški duhovniki z njimi, da bi se recimo skupaj zavzemali tudi za lokalne probleme ali iskanja rešitev. Sodelovanje sicer na nek način že obstaja, a bi bilo lahko mnogo več. Potem je tu tudi vprašanje najemanja sakralnih prostorov s strani drugih Cerkva, ki jih pravoslavni želijo čimbolj urediti po svojih navadah, npr. z ikonami itd. A kot pravi Gaberšček: »Nič ni bilo doslej uničenega, nič odstranjenega, samo dodani so bili elementi, ki so premakljivi.« Zato bi po njegovih besedah morda lahko prišli do kakšne skupne rešitve tam, kjer katoliške cerkve praktično niso več v uporabi. 

Teden molitve za edinost kristjanov - Silvester Gaberšček

Z velikim ekumenskim delavcem Silvestrom Gaberščkom smo se pogovarjali o glavnih dogodkih v tednu ekumenske osmine, govorili pa smo tudi, kje so še možna sodelovanja.  Med drugim je navedel, da blizu Trebnjega in v Halozah nastajata ženska samostana Srbske pravoslavne cerkve, nekaj je tudi pravoslavnih župnij. Pravi, da bi na teh lokalnih območjih poiskali sodelovanje naši katoliški duhovniki z njimi, da bi se recimo skupaj zavzemali tudi za lokalne probleme ali iskanja rešitev. Sodelovanje sicer na nek način že obstaja, a bi bilo lahko mnogo več. Potem je tu tudi vprašanje najemanja sakralnih prostorov s strani drugih Cerkva, ki jih pravoslavni želijo čimbolj urediti po svojih navadah, npr. z ikonami itd. A kot pravi Gaberšček: »Nič ni bilo doslej uničenega, nič odstranjenega, samo dodani so bili elementi, ki so premakljivi.« Zato bi po njegovih besedah morda lahko prišli do kakšne skupne rešitve tam, kjer katoliške cerkve praktično niso več v uporabi. 

infopogovorCerkevekumenizem

Informativni prispevki

Teden molitve za edinost kristjanov - Silvester Gaberšček

Z velikim ekumenskim delavcem Silvestrom Gaberščkom smo se pogovarjali o glavnih dogodkih v tednu ekumenske osmine, govorili pa smo tudi, kje so še možna sodelovanja.  Med drugim je navedel, da blizu Trebnjega in v Halozah nastajata ženska samostana Srbske pravoslavne cerkve, nekaj je tudi pravoslavnih župnij. Pravi, da bi na teh lokalnih območjih poiskali sodelovanje naši katoliški duhovniki z njimi, da bi se recimo skupaj zavzemali tudi za lokalne probleme ali iskanja rešitev. Sodelovanje sicer na nek način že obstaja, a bi bilo lahko mnogo več. Potem je tu tudi vprašanje najemanja sakralnih prostorov s strani drugih Cerkva, ki jih pravoslavni želijo čimbolj urediti po svojih navadah, npr. z ikonami itd. A kot pravi Gaberšček: »Nič ni bilo doslej uničenega, nič odstranjenega, samo dodani so bili elementi, ki so premakljivi.« Zato bi po njegovih besedah morda lahko prišli do kakšne skupne rešitve tam, kjer katoliške cerkve praktično niso več v uporabi. 

VEČ ...|19. 1. 2026
Teden molitve za edinost kristjanov - Silvester Gaberšček

Z velikim ekumenskim delavcem Silvestrom Gaberščkom smo se pogovarjali o glavnih dogodkih v tednu ekumenske osmine, govorili pa smo tudi, kje so še možna sodelovanja.  Med drugim je navedel, da blizu Trebnjega in v Halozah nastajata ženska samostana Srbske pravoslavne cerkve, nekaj je tudi pravoslavnih župnij. Pravi, da bi na teh lokalnih območjih poiskali sodelovanje naši katoliški duhovniki z njimi, da bi se recimo skupaj zavzemali tudi za lokalne probleme ali iskanja rešitev. Sodelovanje sicer na nek način že obstaja, a bi bilo lahko mnogo več. Potem je tu tudi vprašanje najemanja sakralnih prostorov s strani drugih Cerkva, ki jih pravoslavni želijo čimbolj urediti po svojih navadah, npr. z ikonami itd. A kot pravi Gaberšček: »Nič ni bilo doslej uničenega, nič odstranjenega, samo dodani so bili elementi, ki so premakljivi.« Zato bi po njegovih besedah morda lahko prišli do kakšne skupne rešitve tam, kjer katoliške cerkve praktično niso več v uporabi. 

Radio Ognjišče

infopogovorCerkevekumenizem

Informativni prispevki

VEČ ... |
P. Tomaž Majcen: Grenlandija ni stvar, ki bi jo kdo lahko samo »kupil« ali prevzel

V zadnjih tednih se Grenlandija vse pogosteje pojavlja v središču svetovne pozornosti. Zaradi podnebnih sprememb, strateške lege in naravnih bogastev se znova pojavljajo tudi geopolitične ambicije, zlasti iz smeri Združenih držav Amerike. A ob vseh analizah velikih sil pogosto ostaja preslišan glas ljudi, ki tam živijo. Kako te razmere doživljajo domačini in kako nanje gleda Cerkev? O tem smo se pogovarjali s p. Tomažem Majcnom, ki deluje v glavnem mestu Nuuk.

P. Tomaž Majcen: Grenlandija ni stvar, ki bi jo kdo lahko samo »kupil« ali prevzel

V zadnjih tednih se Grenlandija vse pogosteje pojavlja v središču svetovne pozornosti. Zaradi podnebnih sprememb, strateške lege in naravnih bogastev se znova pojavljajo tudi geopolitične ambicije, zlasti iz smeri Združenih držav Amerike. A ob vseh analizah velikih sil pogosto ostaja preslišan glas ljudi, ki tam živijo. Kako te razmere doživljajo domačini in kako nanje gleda Cerkev? O tem smo se pogovarjali s p. Tomažem Majcnom, ki deluje v glavnem mestu Nuuk.

infopogovorduhovnostgrenlandija

Informativni prispevki

P. Tomaž Majcen: Grenlandija ni stvar, ki bi jo kdo lahko samo »kupil« ali prevzel

V zadnjih tednih se Grenlandija vse pogosteje pojavlja v središču svetovne pozornosti. Zaradi podnebnih sprememb, strateške lege in naravnih bogastev se znova pojavljajo tudi geopolitične ambicije, zlasti iz smeri Združenih držav Amerike. A ob vseh analizah velikih sil pogosto ostaja preslišan glas ljudi, ki tam živijo. Kako te razmere doživljajo domačini in kako nanje gleda Cerkev? O tem smo se pogovarjali s p. Tomažem Majcnom, ki deluje v glavnem mestu Nuuk.

VEČ ...|16. 1. 2026
P. Tomaž Majcen: Grenlandija ni stvar, ki bi jo kdo lahko samo »kupil« ali prevzel

V zadnjih tednih se Grenlandija vse pogosteje pojavlja v središču svetovne pozornosti. Zaradi podnebnih sprememb, strateške lege in naravnih bogastev se znova pojavljajo tudi geopolitične ambicije, zlasti iz smeri Združenih držav Amerike. A ob vseh analizah velikih sil pogosto ostaja preslišan glas ljudi, ki tam živijo. Kako te razmere doživljajo domačini in kako nanje gleda Cerkev? O tem smo se pogovarjali s p. Tomažem Majcnom, ki deluje v glavnem mestu Nuuk.

Radio Ognjišče

infopogovorduhovnostgrenlandija

Informativni prispevki

VEČ ... |
Škof Jurij Bizjak o Silvestru Čuku

Urednik pri Ognjišču Silvester Čuk, ki je umrl v sredo zvečer v izolski bolnišnici, bo pokopan v Kopru. Pogreb bo naslednji petek, 16. januarja. Od 10. ure naprej bo Silvester Čuk ležal v koprski stolnici, opoldne pa bo pogrebna sveta maša, ki jo bo ob somaševanju duhovnikov daroval zaslužni škof Jurij Bizjak. Po maši bodo telo rajnega položili v grob na koprskem pokopališču. Škof Bizjak je bil desetletja tesno povezan s Silvestrom Čukom. Prisluhnite, kaj je povedal o njem-

Škof Jurij Bizjak o Silvestru Čuku

Urednik pri Ognjišču Silvester Čuk, ki je umrl v sredo zvečer v izolski bolnišnici, bo pokopan v Kopru. Pogreb bo naslednji petek, 16. januarja. Od 10. ure naprej bo Silvester Čuk ležal v koprski stolnici, opoldne pa bo pogrebna sveta maša, ki jo bo ob somaševanju duhovnikov daroval zaslužni škof Jurij Bizjak. Po maši bodo telo rajnega položili v grob na koprskem pokopališču. Škof Bizjak je bil desetletja tesno povezan s Silvestrom Čukom. Prisluhnite, kaj je povedal o njem-

info

Informativni prispevki

Škof Jurij Bizjak o Silvestru Čuku

Urednik pri Ognjišču Silvester Čuk, ki je umrl v sredo zvečer v izolski bolnišnici, bo pokopan v Kopru. Pogreb bo naslednji petek, 16. januarja. Od 10. ure naprej bo Silvester Čuk ležal v koprski stolnici, opoldne pa bo pogrebna sveta maša, ki jo bo ob somaševanju duhovnikov daroval zaslužni škof Jurij Bizjak. Po maši bodo telo rajnega položili v grob na koprskem pokopališču. Škof Bizjak je bil desetletja tesno povezan s Silvestrom Čukom. Prisluhnite, kaj je povedal o njem-

VEČ ...|12. 1. 2026
Škof Jurij Bizjak o Silvestru Čuku

Urednik pri Ognjišču Silvester Čuk, ki je umrl v sredo zvečer v izolski bolnišnici, bo pokopan v Kopru. Pogreb bo naslednji petek, 16. januarja. Od 10. ure naprej bo Silvester Čuk ležal v koprski stolnici, opoldne pa bo pogrebna sveta maša, ki jo bo ob somaševanju duhovnikov daroval zaslužni škof Jurij Bizjak. Po maši bodo telo rajnega položili v grob na koprskem pokopališču. Škof Bizjak je bil desetletja tesno povezan s Silvestrom Čukom. Prisluhnite, kaj je povedal o njem-

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

VEČ ... |
Božo Rustja o Silvestru Čuku

Na uredništvu in upravi Ognjišča pa je bil dolgoletni sopotnik Silvestra Čuka urednik Ognjišča Božo Rustja.

Božo Rustja o Silvestru Čuku

Na uredništvu in upravi Ognjišča pa je bil dolgoletni sopotnik Silvestra Čuka urednik Ognjišča Božo Rustja.

info

Informativni prispevki

Božo Rustja o Silvestru Čuku

Na uredništvu in upravi Ognjišča pa je bil dolgoletni sopotnik Silvestra Čuka urednik Ognjišča Božo Rustja.

VEČ ...|12. 1. 2026
Božo Rustja o Silvestru Čuku

Na uredništvu in upravi Ognjišča pa je bil dolgoletni sopotnik Silvestra Čuka urednik Ognjišča Božo Rustja.

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

Informativni prispevki

Zbirnik odmevnih prispevkov iz naših informativnih oddaj.

Radio Ognjišče

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Srečanja

VEČ ... |
Pogovor z notredamko s. Slavko Cekuta

V oddaji Srečanja smo gostili zelo prijetno sogovornico redovnico notredamko sestro Slavko Cekuta iz Novega mesta. Bila je katehistinja, delala je z mladimi in se več let kalila na misijonu njihovega reda v Albaniji. Danes je med drugim prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, obiskuje tudi starejše in onemogle v lokalnem Domu ter sodeluje v projektu Zdravilna beseda. Spregovorila je tudi o soočanju z boleznijo. Vse preizkušnje so jo spremenile in poglobile njeno duhovno življenje ter odnos do dela. 

Pogovor z notredamko s. Slavko Cekuta

V oddaji Srečanja smo gostili zelo prijetno sogovornico redovnico notredamko sestro Slavko Cekuta iz Novega mesta. Bila je katehistinja, delala je z mladimi in se več let kalila na misijonu njihovega reda v Albaniji. Danes je med drugim prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, obiskuje tudi starejše in onemogle v lokalnem Domu ter sodeluje v projektu Zdravilna beseda. Spregovorila je tudi o soočanju z boleznijo. Vse preizkušnje so jo spremenile in poglobile njeno duhovno življenje ter odnos do dela. 

Radio Ognjišče

Svetovalnica

VEČ ... |
Kaj je povratna tabletka?

Naš gost je bil dr. Janez Rifel, specialist družinske medicine, ki je odgovarjal na vprašanja poslušalcev. Začeli pa smo s temo: povratna tabletka. Gre za postopek, pri katerem se poskuša z dodatkom hormona progesterona razveljaviti učinek prve tablete za sprožitev kemičnega splava. Kako deluje ta metoda, komu je namenjena in kakšna je njena učinkovitost?

Kaj je povratna tabletka?

Naš gost je bil dr. Janez Rifel, specialist družinske medicine, ki je odgovarjal na vprašanja poslušalcev. Začeli pa smo s temo: povratna tabletka. Gre za postopek, pri katerem se poskuša z dodatkom hormona progesterona razveljaviti učinek prve tablete za sprožitev kemičnega splava. Kako deluje ta metoda, komu je namenjena in kakšna je njena učinkovitost?

Blaž Lesnik

zdravjenosečnostsplavtabletkasvetovanje

Duhovna misel

VEČ ... |
Prepoznati Božjo luč

“Ljudstvo, ki je sedelo v temi, je zagledalo veliko luč; in njim, ki so prebivali v deželi smrtne sence, je zasvetila luč.” (Mt 4,16) Tako evangelist Matej citira preroka Izaija, ko naznanja Jezusovo pot ...

Prepoznati Božjo luč

“Ljudstvo, ki je sedelo v temi, je zagledalo veliko luč; in njim, ki so prebivali v deželi smrtne sence, je zasvetila luč.” (Mt 4,16) Tako evangelist Matej citira preroka Izaija, ko naznanja Jezusovo pot ...

Tadej Sadar

duhovnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Slovenski kulturni praznik v zamejstvu

Že po tradiciji se bo v tem tednu tudi v zamejstvu zvrstilo več prireditev v počastitev Prešernovega dne – slovenskega kulturnega praznika. Jutri bo slovesno v Domu prosvete Sodalitas v Tinjah. Tam sicer tovrstno prireditev pripravijo prvi, a so jo morali letos zaradi vremenskih razmer prestaviti. Slavnostni govornik bo mag. Roman Verdel, sodelovali bodo še pevci MePZ Sele, Vokalna skupina Lipa in Kvartet Dobniško jezero ter pianistka Zlatina Riepl. Prireditev bo potekala pod naslovom »Kultura-jezik-identiteta: življenje v dveh kulturah«. Porabski Slovenci pa ob slovenskem kulturnem prazniku vabijo v Slovenski dom v Monoštru, kjer bo v nedeljo predstavitev 28. knjige v knjižni zbirki Med Rabo in Muro Daleč, daleč poje mila melodija Marijane Sukič. Slovenski kulturni praznik bodo v teh dneh med drugim obeležili v obeh Slovenskih kulturno-informacijskih centrih (Skica), ki sta na Dunaju in Berlinu.

Slovenski kulturni praznik v zamejstvu

Že po tradiciji se bo v tem tednu tudi v zamejstvu zvrstilo več prireditev v počastitev Prešernovega dne – slovenskega kulturnega praznika. Jutri bo slovesno v Domu prosvete Sodalitas v Tinjah. Tam sicer tovrstno prireditev pripravijo prvi, a so jo morali letos zaradi vremenskih razmer prestaviti. Slavnostni govornik bo mag. Roman Verdel, sodelovali bodo še pevci MePZ Sele, Vokalna skupina Lipa in Kvartet Dobniško jezero ter pianistka Zlatina Riepl. Prireditev bo potekala pod naslovom »Kultura-jezik-identiteta: življenje v dveh kulturah«. Porabski Slovenci pa ob slovenskem kulturnem prazniku vabijo v Slovenski dom v Monoštru, kjer bo v nedeljo predstavitev 28. knjige v knjižni zbirki Med Rabo in Muro Daleč, daleč poje mila melodija Marijane Sukič. Slovenski kulturni praznik bodo v teh dneh med drugim obeležili v obeh Slovenskih kulturno-informacijskih centrih (Skica), ki sta na Dunaju in Berlinu.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Beseda je zakon!

VEČ ... |
Velika začetnica pri naselbinskih in nenaselbinskih zemljepisnih imenih

Tokrat nam je prof. dr. Hotimir Tivadar predstavil pravila zapisovanja velike začetnice pri naselbinskih in nenaselbinskih zemljepisnih imenih. 

Velika začetnica pri naselbinskih in nenaselbinskih zemljepisnih imenih

Tokrat nam je prof. dr. Hotimir Tivadar predstavil pravila zapisovanja velike začetnice pri naselbinskih in nenaselbinskih zemljepisnih imenih. 

Marjan Bunič

pravopispravorečjeslovenščinapravila

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Dr. Žiga Turk o zaplinjanju resničnosti

V tokratni oddaji je bil z nami dr. Žiga Turk, profesor in kritični opazovalec dogajanja v družbi. Sam opaža, kako smo lahka tarča zaplinjanja resničnosti, v oddaji je postregel s konkretnimi primeri. Kako v tej luči spremljati predvolilno kampanjo, kako slediti medijskim objavam in objavam na družbenih omrežjih, kakšna je naša odgovornost kot volivca in kakšna odgovornost politike? 

Dr. Žiga Turk o zaplinjanju resničnosti

V tokratni oddaji je bil z nami dr. Žiga Turk, profesor in kritični opazovalec dogajanja v družbi. Sam opaža, kako smo lahka tarča zaplinjanja resničnosti, v oddaji je postregel s konkretnimi primeri. Kako v tej luči spremljati predvolilno kampanjo, kako slediti medijskim objavam in objavam na družbenih omrežjih, kakšna je naša odgovornost kot volivca in kakšna odgovornost politike? 

Tanja Dominko

politika

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Zbornik: Vzgoja za ljubezen do domovine

Društvo katoliških pedagogov Slovenije je izdalo zbornik z naslovom: »Vzgoja za ljubezen do domovine in države: Korenine narodovega telesa«, ki vsebuje prispevke iz 7. mednarodne konference z istim naslovom. Ob tematiki ljubezni do domovine so bili predstavljeni tudi prispevki, ki so povezani s slovensko kulturo in o tem nam je v luči slovenskega kulturnega praznika spregovorila sourednica zbornika Marija Pisk.

Zbornik: Vzgoja za ljubezen do domovine

Društvo katoliških pedagogov Slovenije je izdalo zbornik z naslovom: »Vzgoja za ljubezen do domovine in države: Korenine narodovega telesa«, ki vsebuje prispevke iz 7. mednarodne konference z istim naslovom. Ob tematiki ljubezni do domovine so bili predstavljeni tudi prispevki, ki so povezani s slovensko kulturo in o tem nam je v luči slovenskega kulturnega praznika spregovorila sourednica zbornika Marija Pisk.

Jože Bartolj

kulturavzgoja za ljubezen do domovinedruštvo katoliških pedagogovMarija Pisk

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 5. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 5. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
Avtonomen, humanoidni robot, ki je zmagal v teku na sto metrov

Podjetje Hiproject je predstavilo robota UBTECH Walker S2, ki velja za najnaprednejšega humanoidnega robota na svetu. Predstavlja nov standard v robotiki, samodejno menja baterijo, zasnovan je za zahtevno industrijsko okolje, prevzema naloge, ki so za ljudi fizično zahtevne, ponavljajoče, v vremensko izpostavljenih pogojih in nevarne. Pogovarjali smo se z robotom in Bojanom Goluhom, vodjo prodaje v podjetju Hiproject. 

Avtonomen, humanoidni robot, ki je zmagal v teku na sto metrov

Podjetje Hiproject je predstavilo robota UBTECH Walker S2, ki velja za najnaprednejšega humanoidnega robota na svetu. Predstavlja nov standard v robotiki, samodejno menja baterijo, zasnovan je za zahtevno industrijsko okolje, prevzema naloge, ki so za ljudi fizično zahtevne, ponavljajoče, v vremensko izpostavljenih pogojih in nevarne. Pogovarjali smo se z robotom in Bojanom Goluhom, vodjo prodaje v podjetju Hiproject. 

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Svetovalnica

VEČ ... |
Kaj je povratna tabletka?

Naš gost je bil dr. Janez Rifel, specialist družinske medicine, ki je odgovarjal na vprašanja poslušalcev. Začeli pa smo s temo: povratna tabletka. Gre za postopek, pri katerem se poskuša z dodatkom hormona progesterona razveljaviti učinek prve tablete za sprožitev kemičnega splava. Kako deluje ta metoda, komu je namenjena in kakšna je njena učinkovitost?

Kaj je povratna tabletka?

Naš gost je bil dr. Janez Rifel, specialist družinske medicine, ki je odgovarjal na vprašanja poslušalcev. Začeli pa smo s temo: povratna tabletka. Gre za postopek, pri katerem se poskuša z dodatkom hormona progesterona razveljaviti učinek prve tablete za sprožitev kemičnega splava. Kako deluje ta metoda, komu je namenjena in kakšna je njena učinkovitost?

Blaž Lesnik

zdravjenosečnostsplavtabletkasvetovanje