Is podcast
Gostili smo Moniko Kujala, ki se je po študiju odpravila na Finsko, kjer je sprva delala kot varuška, v tem času spoznala bodočega moža, zdaj pa z družino tam živi že 13 let. V oddaji je spregovorila o izkušnji življenja v tujini, finski družbi in naravi, pa tudi o tem, kaj najbolj pogreša v povezavi s Slovenijo.
Gostili smo Moniko Kujala, ki se je po študiju odpravila na Finsko, kjer je sprva delala kot varuška, v tem času spoznala bodočega moža, zdaj pa z družino tam živi že 13 let. V oddaji je spregovorila o izkušnji življenja v tujini, finski družbi in naravi, pa tudi o tem, kaj najbolj pogreša v povezavi s Slovenijo.
Gostili smo Moniko Kujala, ki se je po študiju odpravila na Finsko, kjer je sprva delala kot varuška, v tem času spoznala bodočega moža, zdaj pa z družino tam živi že 13 let. V oddaji je spregovorila o izkušnji življenja v tujini, finski družbi in naravi, pa tudi o tem, kaj najbolj pogreša v povezavi s Slovenijo.
Pogledali smo na Japonsko, kjer približno leto dni živi in raziskuje dr. Tina Škorjanc. Sogovornica je Slovenijo za daljše obdobje prvič zapustila že pri svojih osemnajstih, ko se je odpravila na študij v Združene arabske emirate. Pozneje je študirala in raziskovalno delovala še v Argentini in Združenih državah Amerike, za krajše obdobje pa tudi v Šanghaju in Sydneyu. V oddaji je spregovorila o življenju v tujini, japonskih mestih in naravi ter njenih prebivalcih.
Pogledali smo na Japonsko, kjer približno leto dni živi in raziskuje dr. Tina Škorjanc. Sogovornica je Slovenijo za daljše obdobje prvič zapustila že pri svojih osemnajstih, ko se je odpravila na študij v Združene arabske emirate. Pozneje je študirala in raziskovalno delovala še v Argentini in Združenih državah Amerike, za krajše obdobje pa tudi v Šanghaju in Sydneyu. V oddaji je spregovorila o življenju v tujini, japonskih mestih in naravi ter njenih prebivalcih.
Gostili smo Nastjo Grašič, ki je Slovenijo za daljše obdobje zapustila že, ko se je odpravila na študij v Avstrijo. Pozneje je živela še v Hongkongu, na Tajvanu in v Španiji. Prestolnica Tajvana pa je zdaj njen dom že približno tri leta. V oddaji je spregovorila o izkušnji življenja, študija in dela v tujini, pa tudi o zanimivostih Tajpeja.
Gostili smo Nastjo Grašič, ki je Slovenijo za daljše obdobje zapustila že, ko se je odpravila na študij v Avstrijo. Pozneje je živela še v Hongkongu, na Tajvanu in v Španiji. Prestolnica Tajvana pa je zdaj njen dom že približno tri leta. V oddaji je spregovorila o izkušnji življenja, študija in dela v tujini, pa tudi o zanimivostih Tajpeja.
Pogledali smo v Južno Korejo, kjer je več kot leto živela Tjaša Salobir. V oddaji je spregovorila o omenjeni izkušnji življenja v tujini, tamkajšnjih mestih in naravi, prepletanju tradicije in modernega, pa tudi ljudeh, ki precejšen del dneva preživijo v službah, za družino pa jim ostane bistveno manj časa.
Pogledali smo v Južno Korejo, kjer je več kot leto živela Tjaša Salobir. V oddaji je spregovorila o omenjeni izkušnji življenja v tujini, tamkajšnjih mestih in naravi, prepletanju tradicije in modernega, pa tudi ljudeh, ki precejšen del dneva preživijo v službah, za družino pa jim ostane bistveno manj časa.
Gostili smo Klaro Selšek, ki se je pred približno dvema letoma preselila na Dansko. Sogovornica trenutno živi v kraju Odense, kjer se je rodil znani pisatelj in pesnik Hans Christian Andersen. V oddaji je spregovorila o tamkajšnji naravi in družbi, socialnih pravicah, pa tudi samem delu in življenju v tujini.
Gostili smo Klaro Selšek, ki se je pred približno dvema letoma preselila na Dansko. Sogovornica trenutno živi v kraju Odense, kjer se je rodil znani pisatelj in pesnik Hans Christian Andersen. V oddaji je spregovorila o tamkajšnji naravi in družbi, socialnih pravicah, pa tudi samem delu in življenju v tujini.
Gostili smo Nino Lepoša, ljubiteljsko popotnico, ki je skupno obiskala približno 50 držav, med njimi tudi nekatere bolj eksotične. Med slednjimi je tudi otok Sokotra, ki spada pod oblast Jemna, a je od njega precej oddaljen, pridobiti pa si ga želi več držav. Gostja je v oddaji spregovorila o potovanjih, njihovem načrtovanju, pa tudi o že omenjenem, zanimivem otoku.
Gostili smo Nino Lepoša, ljubiteljsko popotnico, ki je skupno obiskala približno 50 držav, med njimi tudi nekatere bolj eksotične. Med slednjimi je tudi otok Sokotra, ki spada pod oblast Jemna, a je od njega precej oddaljen, pridobiti pa si ga želi več držav. Gostja je v oddaji spregovorila o potovanjih, njihovem načrtovanju, pa tudi o že omenjenem, zanimivem otoku.
Gostili smo Polono Globočnik, ki se je v sosednjo Avstrijo prvič za daljše obdobje odpravila leta 2012, ko je v Celovcu začela obiskovati srednjo šolo. Študij je nadaljevala na Dunaju, vmes dve leti delala v Bruslju, nato pa se je vrnila v Avstrijo, kjer je trenutno zaposlena na Avstrijski kmetijski zbornici. V oddaji je spregovorila o življenju in delu v tujini.
Gostili smo Polono Globočnik, ki se je v sosednjo Avstrijo prvič za daljše obdobje odpravila leta 2012, ko je v Celovcu začela obiskovati srednjo šolo. Študij je nadaljevala na Dunaju, vmes dve leti delala v Bruslju, nato pa se je vrnila v Avstrijo, kjer je trenutno zaposlena na Avstrijski kmetijski zbornici. V oddaji je spregovorila o življenju in delu v tujini.
Gostili smo Tamaro Sadar, ki jo je življenje pred osmimi leti poneslo v svet. Poletela je na drugi konec sveta in se v Sydneyu vkrcala na križarko, kjer se je zaposlila in dela še danes. Tam je spoznala tudi ljubezen svojega življenja, s katero si želita v prihodnosti ustvariti skupno prihodnost nekje na kopnem. V oddaji je spregovorila o svojem življenju in delu v tujini.
Gostili smo Tamaro Sadar, ki jo je življenje pred osmimi leti poneslo v svet. Poletela je na drugi konec sveta in se v Sydneyu vkrcala na križarko, kjer se je zaposlila in dela še danes. Tam je spoznala tudi ljubezen svojega življenja, s katero si želita v prihodnosti ustvariti skupno prihodnost nekje na kopnem. V oddaji je spregovorila o svojem življenju in delu v tujini.
V oddaji Z ljudmi na poti gostimo Slovence, ki živijo v tujini, in tujce, ki so se preselili v Slovenijo. Z njimi se pogovarjamo o tem, kako so sprejeti, kako doživljajo državo in prebivalce, s kakšnimi težavami so bili soočeni pri učenju jezika, zaposlovanju in na drugih področjih. V oddajah tako na eni strani predstavljamo določene posebnosti držav in narodov, na drugi strani pa poslušalcem dajemo vpogled tudi v to, kaj spodbudi številne Slovence, da si prihodnost ustvarijo v tujini.
Za izhodišče smo vzeli stavek legendarnega alpinista Nejca Zaplotnika »Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi in se osredotočili na cilj. V letu tematskih in gozdnih učnih poti (mineva pol stoletja od prve takšne poti) so nas gozdarja Jože Prah in Luka Jemec ter markacist Zdravko Bodlaj spomnili, da poti niso samoumevna dobrina.
Pred tednom Karitas in ob 30. obletnici Uprave RS za zaščito in reševanje smo v oddaji v ospredje postavili lanske poplave - najhujšo vodno ujmo znano doslej in izkušnje, ki jih je prinesla ta naravna nesreča. Matej Pirnat, Danilo Jesenik Jelenc in Martin Smodiš so povedali, kako so doživljali samo nesrečo, kako je potekalo reševanje prizadetih, dostavljanje pomoči, koordinacija prostovoljcev. Stiske prizadetih v poplavah ostajajo, zato je raznovrstna pomoč še vedno potrebna. Gostje so predstavili tudi izkušnje, ki jih je prinesla lanska ujma.
Gosta oddaje zakonca Perko sta govorila o tem, kako najti smisel, naštela sta tudi nekaj koristnih knjižnih naslovov.
Odpuščanje je del našega vsakdana, pa naj bo to med zakonci med sodelavci ali kjerkoli, ko prizadenemo drug drugega. Če hočemo resnično odpustiti, mora biti krivda storilca v vsej svoji razsežnosti in posledicah razkrita, prepoznavna in poimenovana, sicer lahko ostane odpuščanje površno ali le delno, saj vanj ni vključeno vse, kar je človeka ranilo in mu pustilo posledice. V tokratni oddaji je bila tema odpuščanje, kot je tudi naslov knjižice, ki je izšla pri Založbi Ognjišče in jo je napisal Wunibald Müller.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Poslušalka jih rada pripravlja in jo je zanimalo, če lahko doda v testo malo limonine lupine, morda kakšen vanilijev sladkor ali pa kaj podobnega, da bi bilo malo priokusa. Sestra Nikolina ji je svetovala, da lahko, sploh če bodo postreženi kot sladka jed (lahko jih naredimo tudi slane in so zraven mesnine ali solate). Dodala je še, da višek cmokov zamrznemo, preden jih damo kuhat. Naložimo jih na pladenj, ki je prekrit s folijo. Ko zamrznejo, jih naložimo v vrečko ali škatlo in shranimo v skrinji. Ko jih bomo potrebovali, jih damo kuhat v vrelo vodo, kuhamo jih kakšno minuto več kot sveže narejene.
Posvetili smo se partnerskim odnosom, kadar se ti znajdejo na preizkušnji. Bolj ko se bližajo praznični dnevi, bolj v srcih mnogih zeva praznina. Nekaj namigov, kako se lotiti reševanja takih stisk, nam je podala Nataša Lotrič, ki se s tovrstnim partnerskim svetovanjem ukvarja v Inštitutu Addictiva v Škofji Loki.