Gostili smo Nino Lepoša, ljubiteljsko popotnico, ki je skupno obiskala približno 50 držav, med njimi tudi nekatere bolj eksotične. Med slednjimi je tudi otok Sokotra, ki spada pod oblast Jemna, a je od njega precej oddaljen, pridobiti pa si ga želi več držav. Gostja je v oddaji spregovorila o potovanjih, njihovem načrtovanju, pa tudi o že omenjenem, zanimivem otoku.
Gostili smo Nino Lepoša, ljubiteljsko popotnico, ki je skupno obiskala približno 50 držav, med njimi tudi nekatere bolj eksotične. Med slednjimi je tudi otok Sokotra, ki spada pod oblast Jemna, a je od njega precej oddaljen, pridobiti pa si ga želi več držav. Gostja je v oddaji spregovorila o potovanjih, njihovem načrtovanju, pa tudi o že omenjenem, zanimivem otoku.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Anno Bogacz Udovč, Poljakinjo, ki jo je v Slovenijo pripeljala študijska izmenjava. To jo je naprej podaljšala, nato pa še enkrat prišla na študij v našo državo, kjer je spoznala moža in si ustvarila družino. V oddaji je spregovorila o življenju in delu v Sloveniji in razlikah, ki jih opaža v primerjavi s Poljsko.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Anno Bogacz Udovč, Poljakinjo, ki jo je v Slovenijo pripeljala študijska izmenjava. To jo je naprej podaljšala, nato pa še enkrat prišla na študij v našo državo, kjer je spoznala moža in si ustvarila družino. V oddaji je spregovorila o življenju in delu v Sloveniji in razlikah, ki jih opaža v primerjavi s Poljsko.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Yenifer Castillo Canela, ki se je pred približno petnajstimi leti iz Dominikanske republike preselila v Slovenijo. Takrat je kot 13 letnica prišla z mamo in mlajšo sestro, začetki tukaj pa za njo niso bili lahki, saj je na drugi strani oceana morala pustiti prijatelje in družino, kar je takrat težko sprejela. V oddaji je spregovorila o Dominikanski republiki in življenju v Sloveniji.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Yenifer Castillo Canela, ki se je pred približno petnajstimi leti iz Dominikanske republike preselila v Slovenijo. Takrat je kot 13 letnica prišla z mamo in mlajšo sestro, začetki tukaj pa za njo niso bili lahki, saj je na drugi strani oceana morala pustiti prijatelje in družino, kar je takrat težko sprejela. V oddaji je spregovorila o Dominikanski republiki in življenju v Sloveniji.
Z ljudmi na poti
Gostili smo psihoterapevtko in nekdanjo učiteljico plesa Niko Smiljanič, ki se je pred približno šestimi leti preselila v Združeno kraljestvo. V oddaji je spregovorila o življenju v Angliji, vplivu brexita na državo in prebivalce, pa tudi življenjskem standardu, ki se zlasti v večjih mestih zaradi vedno dražjih stanovanj in ogrevanja poslabšuje.
Z ljudmi na poti
Gostili smo psihoterapevtko in nekdanjo učiteljico plesa Niko Smiljanič, ki se je pred približno šestimi leti preselila v Združeno kraljestvo. V oddaji je spregovorila o življenju v Angliji, vplivu brexita na državo in prebivalce, pa tudi življenjskem standardu, ki se zlasti v večjih mestih zaradi vedno dražjih stanovanj in ogrevanja poslabšuje.
Z ljudmi na poti
Gostili smo učitelja Kristjana Vebra, ki že približno pol leta dela na šoli in v vrtcu na Švedskem. V oddaji je spregovoril o razlikah med izobraževalnima sistemoma, življenju in delu v tujini ter švedski družbi in naravi.
Z ljudmi na poti
Gostili smo učitelja Kristjana Vebra, ki že približno pol leta dela na šoli in v vrtcu na Švedskem. V oddaji je spregovoril o razlikah med izobraževalnima sistemoma, življenju in delu v tujini ter švedski družbi in naravi.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Katarino Založnik, ki s partnerjem živi na Kitajskem, kjer uči angleščino.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Katarino Založnik, ki s partnerjem živi na Kitajskem, kjer uči angleščino.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Klaro Lotrič, grafično oblikovalko in svetovno popotnico, ki jo je zadnja služba popeljala v Turčijo, kjer deluje kot predstavnica ene od turističnih agencij. Prvo pot po svetu je opravila pri devetnajstih letih, pozneje pa je živela in delala v različnih državah, med drugim na Tajskem, v Maleziji, Mehiki, Argentini, pa tudi v Španiji. V oddaji je spregovorila o življenju in delu v tujini.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Klaro Lotrič, grafično oblikovalko in svetovno popotnico, ki jo je zadnja služba popeljala v Turčijo, kjer deluje kot predstavnica ene od turističnih agencij. Prvo pot po svetu je opravila pri devetnajstih letih, pozneje pa je živela in delala v različnih državah, med drugim na Tajskem, v Maleziji, Mehiki, Argentini, pa tudi v Španiji. V oddaji je spregovorila o življenju in delu v tujini.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Kristino Bogataj, slovensko zborovsko dirigentko in pevko, ki že skoraj desetletje ustvarja na Finskem. Prvi magisterij je zaključila na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani, drugega pa na akademiji v Helsinkih. V tem finskem mestu znanje prenaša tudi na mlade glasbenike. V oddaji je spregovorila o življenju in delu v tujini.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Kristino Bogataj, slovensko zborovsko dirigentko in pevko, ki že skoraj desetletje ustvarja na Finskem. Prvi magisterij je zaključila na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani, drugega pa na akademiji v Helsinkih. V tem finskem mestu znanje prenaša tudi na mlade glasbenike. V oddaji je spregovorila o življenju in delu v tujini.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Helen Senko, Belorusinjo, ki se je pred slabim desetletjem z družino preselila v Slovenijo. Omenjeno odločitev je sprejela, zaradi slabih razmer in želje po svobodnejšem življenju. V oddaji je spregovorila o selitvi ter izkušnji življenja v Sloveniji in Belorusiji.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Helen Senko, Belorusinjo, ki se je pred slabim desetletjem z družino preselila v Slovenijo. Omenjeno odločitev je sprejela, zaradi slabih razmer in želje po svobodnejšem življenju. V oddaji je spregovorila o selitvi ter izkušnji življenja v Sloveniji in Belorusiji.

Sol in luč
Kaj pravite, bi prepoznali božič, če bi ne bilo jaslic? Takšnih, kot jih poznamo danes, se je prvi domislil sveti Frančišek, ki jih je v kraju Greccio /grečo/ v Italiji pripravil s prijateljem. Tomaž Čelanski, Frančiškov sobrat, je prvi napisal njegov življenjepis, ki je pod naslovom Življenje svetega Frančiška objavljen v istoimenski knjigi, ki je izšla pri založbi Frančišek. Odlomek postavitve jaslic v Grecciu /greču/ smo prebrali v tokratni oddaji.
Naš gost
Med 240 delegati, ki so sprejemali ključne dokumenta za osamosvojitev Slovenije je bila tudi Vlasta Sagadin. Po končani Ekonomski srednji šoli v Kranju je študirala na Filozofski fakulteti, nato pa se zaposlila kot učiteljica na OŠ Jakoba Aljaža v Kranju in pozneje na OŠ na Orehku. V politiko se je vključila že v mladih letih, med drugim kot soustanoviteljica klubov OZN in Amnesty International v Sloveniji. Sodelovala je pri ustanovitvi Zelenih Slovenije ter bila leta 1990 izvoljena v občinske in republiške predstavniške organe v času prvih večstrankarskih volitev. Več mandatov je in še deluje tudi kot občinska svetnica v Mestni občini Kranj. Za dolgoletno družbeno in politično delovanje ter prispevek k demokratizaciji družbe je leta 2013 prejela Veliko plaketo Mestne občine Kranj.
Doživetja narave
V zadnji letošnji oddaji bomo odprli nahrbtnik spominov. Sprehodili se bomo skozi številne zgodbe, ki so nas v 50-ih oddajah vodile od zimskih vrhov do arktičnih prostranstev, od kolesarskih romanj do pešpoti, ki povezujejo ljudi in pokrajine. Spomnili se bomo, kako smo tekli, hodili, raziskovali, poslušali in občudovali – od Ultra Traila pod Mont Blancom do novih odkritij observatorija Vere Rubin v Čilu, od Goriškega camina do Slovenske planinske poti. Vabljeni, da z nami še zadnjič letos prisluhnete naravi in njenim doživetjem.
Naš pogled
Državni zbor je prejšnji teden potrdil novi zakon o varstvu javnega reda in miru. Kot so poročali mediji, zakon prinaša višje kazni za povzročanje hrupa. Določa nova pravila glede igranja klavirja in dopolnilo glede pokanja s karbidom. V njem je tudi določilo o ravnanju z zastavami in simboli držav. Črtali pa so zloglasni 20. člen, v katerem je bilo prepovedano poveličevanje nacionalsocializma in fašizma ter skladno s tem kolaborantskih organizacij in drugih skupin, ki so med vojno sodelovale z okupatorsko oblastjo.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo začeli s predvajanjem nekaterih prispevkov iz simpozija z naslovom Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem, ki je potekal 10. septembra 2025. Soorganizirala sta ga Slovenska matica in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani v sklopu Leta dediščine. Na njem je sodelovala vrsta referentov različnih strok, ki so temno in težko dediščino komunistične revolucije predstavili vsak iz svojega poklicnega vidika. Poleg uvodnih besed ste lahko slišali tudi predavanje Lane Delač Hrovatin v katerem je predstavila nadzor tajne politične policije nad Edvardom Kocbekom, Borisom Pahorjem in Viktorjem Blažičem.
Zgodbe za otroke
Dan po božiču, na god sv. Štefana, se kralju Venčeslavu utrne zanimiva, plemenita ideja. Mu bo uspelo potovati skozi snežni metež in presenetiti ubogega kmeta? Prisluhnite!
Adventna spodbuda
Še zadnjič smo odprli Adventni koledar Misijonskega središča Slovenje. Za božični dan je bila v njem zgodba, ki jo je napisalo dekle iz Albanije, poslala pa misijonarka s. Vida Gerkman.
Pojdite in učite
V božičnem popoldnevu ste si na Televiziji Slovenija lahko ogledali dokumentarni film Za srce Afrike. Kako je nastajal, kakšno vsebino in spoznanja prinaša, nam je povedala sodelavka Slovenske Karitas Jana Lampe.
Utrip Cerkve v Sloveniji
V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji ob 8.00 smo gostili predsednika Slovenske škofovske konference, škofa Andreja Sajeta. Z njim smo se ozrli na preteklo leto v Cerkvi, na povezovanje župnij, odnose med državo in Cerkvijo in tudi na vprašanja, ki so pomembneje vplivala na družbo nasploh, od referenduma o asistiranem samomoru do varnostne problematike.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Iz življenja vesoljne Cerkve
Na nedeljo svete družine smo v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve predstavili dokument, ki ga je pripravil vatikanski Dikasterij za nauk vere z naslovom »Eno meso. Hvalnica monogamiji.« Z njim poskuša odgovoriti predvsem na poligamijo v Afriki in na današnje gibanje, ki spodbuja poliamorijo oziroma odprte odnose. V tem kontekstu Dikasterij znova potrjuje svojo podporo monogamiji in poudarja, da je to najboljši način za izražanje in polno doživljanje človeške ljubezni. Dokument se ne omejuje na krščanske avtorje ali Sveto pismo. Črpa tudi iz idej filozofov, kot sta Viktor Frankl in eksistencialist Kierkegaard. Dokument sta predstavila zakonca Jana in Leon Kuzma iz društva Družina in življenje.