Gostili smo Martina Sušnika, profesorja filozofije s slovenskimi koreninami, ki živi v Argentini. V oddaji je spregovoril o življenju v tej južnoameriški državi, in tudi o tem, kako je biti del naroda, katerega nogometaši so slavili na zadnjem svetovnem nogometnem prvenstvu.
Gostili smo Martina Sušnika, profesorja filozofije s slovenskimi koreninami, ki živi v Argentini. V oddaji je spregovoril o življenju v tej južnoameriški državi, in tudi o tem, kako je biti del naroda, katerega nogometaši so slavili na zadnjem svetovnem nogometnem prvenstvu.
Gostili smo Martina Sušnika, profesorja filozofije s slovenskimi koreninami, ki živi v Argentini. V oddaji je spregovoril o življenju v tej južnoameriški državi, in tudi o tem, kako je biti del naroda, katerega nogometaši so slavili na zadnjem svetovnem nogometnem prvenstvu.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Nejca Sokliča, ambicioznega mladega ustvarjalca digitalnih vsebin in podjetnika, ki se je odločil živeti življenje z veliko začetnico. Ni ga strah stopiti iz cone udobja, zato se je iz poslovnih razlogov pred dobrega pol leta preselil v Dubaj. V oddaji je spregovoril o življenju v tem emiratu in poslovnih priložnostih, ki jih nudi.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Nejca Sokliča, ambicioznega mladega ustvarjalca digitalnih vsebin in podjetnika, ki se je odločil živeti življenje z veliko začetnico. Ni ga strah stopiti iz cone udobja, zato se je iz poslovnih razlogov pred dobrega pol leta preselil v Dubaj. V oddaji je spregovoril o življenju v tem emiratu in poslovnih priložnostih, ki jih nudi.
Z ljudmi na poti
V oddaji smo spregovorili o Haagu. Bernarda Škrlec že od leta 2018 živi v tretjem največjem nizozemskem mestu, ki je eno od središč političnega dogajanja v Evropi. S sogovornico smo spregovorili o življenju v tujini, tamkajšnjem standardu in izobraževalnem sistemu, pa tudi Nizozemcih.
Z ljudmi na poti
V oddaji smo spregovorili o Haagu. Bernarda Škrlec že od leta 2018 živi v tretjem največjem nizozemskem mestu, ki je eno od središč političnega dogajanja v Evropi. S sogovornico smo spregovorili o življenju v tujini, tamkajšnjem standardu in izobraževalnem sistemu, pa tudi Nizozemcih.
Z ljudmi na poti
Gostja je bila Jahnavi Vaishnav, ki je pred približno tridesetimi leti prišla iz Indije v Slovenijo in si tukaj ustvarila nov dom. Spregovorila je o indijski kulturi in družbi ter spremembah, ki so se zgodile v zadnjih desetletjih, pa tudi o tem, kako je doživljala začetke v Sloveniji.
Z ljudmi na poti
Gostja je bila Jahnavi Vaishnav, ki je pred približno tridesetimi leti prišla iz Indije v Slovenijo in si tukaj ustvarila nov dom. Spregovorila je o indijski kulturi in družbi ter spremembah, ki so se zgodile v zadnjih desetletjih, pa tudi o tem, kako je doživljala začetke v Sloveniji.
Z ljudmi na poti
Gost oddaje je bil zlatar, srebro-kovač in restavrator Christoph Steidl Porenta. Po rodu sicer Bavarec, ki pa ga je v Slovenijo v začetku 90-ih let pripeljala ljubezen. Sogovornik je vrhunski umetnik, pomembno pa je prispeval tudi k razstavi, ki so jo pred leti pripravili v Narodni galeriji ob 800-letnici prve omembe malteškega viteškega reda pri nas, kateremu tudi sam pripada. V oddaji je spregovoril o življenju in delu v Sloveniji.
Z ljudmi na poti
Gost oddaje je bil zlatar, srebro-kovač in restavrator Christoph Steidl Porenta. Po rodu sicer Bavarec, ki pa ga je v Slovenijo v začetku 90-ih let pripeljala ljubezen. Sogovornik je vrhunski umetnik, pomembno pa je prispeval tudi k razstavi, ki so jo pred leti pripravili v Narodni galeriji ob 800-letnici prve omembe malteškega viteškega reda pri nas, kateremu tudi sam pripada. V oddaji je spregovoril o življenju in delu v Sloveniji.
Z ljudmi na poti
Spregovorili smo o članstvu Slovenije v Evropski vesoljski agenciji in vključevanju naše države v Evropsko organizacijo za jedrske raziskave. Na dogodku Društva v tujini izobraženih Slovencev Vtis so govorci opozorili na pomen sodelovanja v teh organizacijah za našo državo, povezovanju raziskovalcev s podjetji in inštituti ter o podpori države raziskovalnemu sektorju.
Z ljudmi na poti
Spregovorili smo o članstvu Slovenije v Evropski vesoljski agenciji in vključevanju naše države v Evropsko organizacijo za jedrske raziskave. Na dogodku Društva v tujini izobraženih Slovencev Vtis so govorci opozorili na pomen sodelovanja v teh organizacijah za našo državo, povezovanju raziskovalcev s podjetji in inštituti ter o podpori države raziskovalnemu sektorju.
Z ljudmi na poti
V zadnji letošnji oddaji Z ljudmi na poti, smo se spomnili nekaterih preteklih oddaj in zanimiv gostov. V iztekajočem se letu smo pogledali v številne države sveta, spregovorili o različnih kulturah, gostili Slovence, ki so odšli v tujino, pa tudi tujce, ki so si nov dom ustvarili v Sloveniji.
Z ljudmi na poti
V zadnji letošnji oddaji Z ljudmi na poti, smo se spomnili nekaterih preteklih oddaj in zanimiv gostov. V iztekajočem se letu smo pogledali v številne države sveta, spregovorili o različnih kulturah, gostili Slovence, ki so odšli v tujino, pa tudi tujce, ki so si nov dom ustvarili v Sloveniji.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Lucijo Rihtaršič, ki jo je pot vodila na študij v Francijo. V oddaji je spregovorila o življenju v tujini, tamkajšnji naravi, Francozih, kulinariki in še kakšni zanimivi tematiki.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Lucijo Rihtaršič, ki jo je pot vodila na študij v Francijo. V oddaji je spregovorila o življenju v tujini, tamkajšnji naravi, Francozih, kulinariki in še kakšni zanimivi tematiki.
Z ljudmi na poti
Pogledali smo na Japonsko, kjer približno leto dni živi in raziskuje dr. Tina Škorjanc. Sogovornica je Slovenijo za daljše obdobje prvič zapustila že pri svojih osemnajstih, ko se je odpravila na študij v Združene arabske emirate. Pozneje je študirala in raziskovalno delovala še v Argentini in Združenih državah Amerike, za krajše obdobje pa tudi v Šanghaju in Sydneyu. V oddaji je spregovorila o življenju v tujini, japonskih mestih in naravi ter njenih prebivalcih.
Z ljudmi na poti
Pogledali smo na Japonsko, kjer približno leto dni živi in raziskuje dr. Tina Škorjanc. Sogovornica je Slovenijo za daljše obdobje prvič zapustila že pri svojih osemnajstih, ko se je odpravila na študij v Združene arabske emirate. Pozneje je študirala in raziskovalno delovala še v Argentini in Združenih državah Amerike, za krajše obdobje pa tudi v Šanghaju in Sydneyu. V oddaji je spregovorila o življenju v tujini, japonskih mestih in naravi ter njenih prebivalcih.
Globine
Ali je verovati razumno? Ali vera nasprotuje razumu ali obstajajo primeri, kjer se razum in vera dopolnjujeta? Ali lahko Boga dojamemo z razumom in kakšna je vloga čustev? Ob teh vprašanjih sta razmišljala ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić. Tretji del dialoga z ateizmom si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Naš pogled
Maja Morela je v komentar vpletla svoj pogled na odzive širše javnosti ob smrti papeža Frančiška. In njegovo pozornost do nebeške Matere Marije vzela kot iztočnico za zapis o marijinem mesecu, ki se počasi začenja.
Duhovna misel
V prvem okvirčku stripa je narisan mož s psom in ob njem hodi žena. Mož poriva pred seboj otroški voziček, medtem ko žena ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Pogovor o
V oddaji ste slišali nekaj različnih stališč do referendumskega vprašanja, o katerem bomo glasovali v nedeljo.
Svetovalnica
Pljučna hipertenzija svojih bolnikov ne izbira glede na starost in spol. Gre za bolezen, ki prizadene pljuča in srce. Nastane lahko zaradi številnih vzrokov, vsem pa je skupno, da vodijo do zoženja ali zamašitve pljučnih arterij. Kdaj pomisliti na to, da gre lahko za pljučno hipertenzijo in kakšne so možnosti zdravljenja? Naša gostja je bila specialistka interne medicine dr. Polona Mlakar
Kulturni utrinki
Tokrat smo povabili na klavirski recital ob zaključku glasbenega šolanja pianistke Klare Kolonič v Zavodu svetega Stanislava.
Komentar tedna
Skrajni čas je, da demokratična Slovenija, naslednica totalitarne države, opravi državniško dolžnost in rehabilitira nedolžne žrtve tega nasilja, kot je večina Evrope rehabilitirala žrtve fašizma, komunizma in nacizma. Dostojno je treba pokopati mrtve, označiti krivce in uresničiti demokratične standarde, ki so pogoj za spravo, kot so naša društva zapisala v Izjavi 1945 z naslovom »Edinost sreča sprava, k nam naj nazaj se vrnejo«.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalec je sestro Nikolino prosil za pomoč pri pripravi carskega praženca. Potrebujemo 3 jajca, ¾ l mleka, 1 žlica soli, 2 ½ dl moke, sol. Rumenjake, sol in mleko zmiksamo. Nato dodamo moko. Dobiti moramo gostejšo zmes, kot za palačinke. Na koncu dodamo sneg, ki ga solimo in nato nežno, rahlo zamešamo. Postopek lahko poenostavimo, da v mleko zamešamo cela jajca ... Praženec bo bolj rahel, če bomo dodali tudi kakšno žlico piva ali radenske (če imamo odprto). Dobro bo tudi, če masa pol ure počiva. Takrat se bo tudi videla prava gostota in lahko še dodamo malo tekočine. Polovico mase vlijemo v posodo, kjer smo prej pogreli olje. Najlepše se peče v kakšni litoželezni ponvi. Nato to obračamo in trgamo. Veliko koščkov izberemo po okusu in željah. Jed sladkamo z marmelado ali sladkorjem (kristalni ali v prahu ali pa z medom), lahko pa zraven ponudimo čežano ali kompot. Lahko pripravimo pečenjak brez sladkorja in zraven ponudimo skledo solate ali pa ga postrežemo po enolončnici ali drugi kremi juhi.