Z ljudmi na poti
V prvi letošnji oddaji Z ljudmi na poti, smo se spomnili nekaterih preteklih oddaj in zanimivih gostov. Pogledali smo v številne države sveta, spregovorili o različnih kulturah, gostili Slovence, ki so odšli v tujino, pa tudi tujce, ki so si nov dom ustvarili v Sloveniji.
Z ljudmi na poti
V prvi letošnji oddaji Z ljudmi na poti, smo se spomnili nekaterih preteklih oddaj in zanimivih gostov. Pogledali smo v številne države sveta, spregovorili o različnih kulturah, gostili Slovence, ki so odšli v tujino, pa tudi tujce, ki so si nov dom ustvarili v Sloveniji.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Anno Bogacz Udovč, Poljakinjo, ki jo je v Slovenijo pripeljala študijska izmenjava. To jo je naprej podaljšala, nato pa še enkrat prišla na študij v našo državo, kjer je spoznala moža in si ustvarila družino. V oddaji je spregovorila o življenju in delu v Sloveniji in razlikah, ki jih opaža v primerjavi s Poljsko.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Anno Bogacz Udovč, Poljakinjo, ki jo je v Slovenijo pripeljala študijska izmenjava. To jo je naprej podaljšala, nato pa še enkrat prišla na študij v našo državo, kjer je spoznala moža in si ustvarila družino. V oddaji je spregovorila o življenju in delu v Sloveniji in razlikah, ki jih opaža v primerjavi s Poljsko.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Yenifer Castillo Canela, ki se je pred približno petnajstimi leti iz Dominikanske republike preselila v Slovenijo. Takrat je kot 13 letnica prišla z mamo in mlajšo sestro, začetki tukaj pa za njo niso bili lahki, saj je na drugi strani oceana morala pustiti prijatelje in družino, kar je takrat težko sprejela. V oddaji je spregovorila o Dominikanski republiki in življenju v Sloveniji.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Yenifer Castillo Canela, ki se je pred približno petnajstimi leti iz Dominikanske republike preselila v Slovenijo. Takrat je kot 13 letnica prišla z mamo in mlajšo sestro, začetki tukaj pa za njo niso bili lahki, saj je na drugi strani oceana morala pustiti prijatelje in družino, kar je takrat težko sprejela. V oddaji je spregovorila o Dominikanski republiki in življenju v Sloveniji.
Z ljudmi na poti
Gostili smo psihoterapevtko in nekdanjo učiteljico plesa Niko Smiljanič, ki se je pred približno šestimi leti preselila v Združeno kraljestvo. V oddaji je spregovorila o življenju v Angliji, vplivu brexita na državo in prebivalce, pa tudi življenjskem standardu, ki se zlasti v večjih mestih zaradi vedno dražjih stanovanj in ogrevanja poslabšuje.
Z ljudmi na poti
Gostili smo psihoterapevtko in nekdanjo učiteljico plesa Niko Smiljanič, ki se je pred približno šestimi leti preselila v Združeno kraljestvo. V oddaji je spregovorila o življenju v Angliji, vplivu brexita na državo in prebivalce, pa tudi življenjskem standardu, ki se zlasti v večjih mestih zaradi vedno dražjih stanovanj in ogrevanja poslabšuje.
Z ljudmi na poti
Gostili smo učitelja Kristjana Vebra, ki že približno pol leta dela na šoli in v vrtcu na Švedskem. V oddaji je spregovoril o razlikah med izobraževalnima sistemoma, življenju in delu v tujini ter švedski družbi in naravi.
Z ljudmi na poti
Gostili smo učitelja Kristjana Vebra, ki že približno pol leta dela na šoli in v vrtcu na Švedskem. V oddaji je spregovoril o razlikah med izobraževalnima sistemoma, življenju in delu v tujini ter švedski družbi in naravi.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Katarino Založnik, ki s partnerjem živi na Kitajskem, kjer uči angleščino.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Katarino Založnik, ki s partnerjem živi na Kitajskem, kjer uči angleščino.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Klaro Lotrič, grafično oblikovalko in svetovno popotnico, ki jo je zadnja služba popeljala v Turčijo, kjer deluje kot predstavnica ene od turističnih agencij. Prvo pot po svetu je opravila pri devetnajstih letih, pozneje pa je živela in delala v različnih državah, med drugim na Tajskem, v Maleziji, Mehiki, Argentini, pa tudi v Španiji. V oddaji je spregovorila o življenju in delu v tujini.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Klaro Lotrič, grafično oblikovalko in svetovno popotnico, ki jo je zadnja služba popeljala v Turčijo, kjer deluje kot predstavnica ene od turističnih agencij. Prvo pot po svetu je opravila pri devetnajstih letih, pozneje pa je živela in delala v različnih državah, med drugim na Tajskem, v Maleziji, Mehiki, Argentini, pa tudi v Španiji. V oddaji je spregovorila o življenju in delu v tujini.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Kristino Bogataj, slovensko zborovsko dirigentko in pevko, ki že skoraj desetletje ustvarja na Finskem. Prvi magisterij je zaključila na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani, drugega pa na akademiji v Helsinkih. V tem finskem mestu znanje prenaša tudi na mlade glasbenike. V oddaji je spregovorila o življenju in delu v tujini.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Kristino Bogataj, slovensko zborovsko dirigentko in pevko, ki že skoraj desetletje ustvarja na Finskem. Prvi magisterij je zaključila na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani, drugega pa na akademiji v Helsinkih. V tem finskem mestu znanje prenaša tudi na mlade glasbenike. V oddaji je spregovorila o življenju in delu v tujini.
Z ljudmi na poti
V oddaji Z ljudmi na poti gostimo Slovence, ki živijo v tujini, in tujce, ki so se preselili v Slovenijo. Z njimi se pogovarjamo o tem, kako so sprejeti, kako doživljajo državo in prebivalce, s kakšnimi težavami so bili soočeni pri učenju jezika, zaposlovanju in na drugih področjih. V oddajah tako na eni strani predstavljamo določene posebnosti držav in narodov, na drugi strani pa poslušalcem dajemo vpogled tudi v to, kaj spodbudi številne Slovence, da si prihodnost ustvarijo v tujini.
Doživetja narave
Odprli smo vprašanje vrednot v tistem delu našega prostora, kjer v nebo kipi državni simbol - gora Triglav. Kaj nam danes sploh pomeni? Je še skupni simbol Slovencev ali se je spremenil v logotip, tržno ikono ali kuliso za »selfije« z obveznim srčkom za okvir? Državljanska pobuda za dan Triglava ni uspela, kako bomo praznovali 7. avgust, če bo razglašen državni praznik? Poznavalka kulturne in družbene krajine ter iskriva sogovornica Marjeta Keršič Svetel ima svoj predlog. Pogovor si lahko ogledate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.
Slovencem po svetu in domovini
V Vidmu se je že zaključil prvi del tečaja slovenskega jezika na nižji srednji šoli Bearzi. Tečaj je bil zelo dobro sprejet med učenci, tako da sta se vodstvo šole in Združenje Blankin odločila, da bosta nadaljevala s programom tudi v drugem semestru. Slovenščina za mlade predstavlja velik doprinos k njihovemu kulturnemu ozadju in jim širi komunikacijska obzorja, saj je to jezik slovenske manjšine, jezik sosednje države in eden od uradnih jezikov Evropske unije. Kot še piše petnajstdnevnik Dom, so se tečaja slovenščine v šolskem letu 2025/26 sploh prvič z veliko mero vedoželjnosti razveselili tudi otroci v vrtcu in osnovni šoli v Tavorjani, medtem ko se tečaji že utečeno nadaljujejo tudi na šoli v Prapotnem. Konec januarja pa se bodo spet začeli tečaji slovenščine v vrtcih in v šolah v Ahtnu, Fojdi in Čampeju ter na Njivici, kjer potekajo že več let. Leto 2026 bo prav posebno za vse člane in prijatelje Združenja Evgen Blankin, saj bo minilo 30 let od njegove ustanovitve. Od svojih začetkov si združenje prizadeva slediti delu duhovnika in pionirja socialnega dela v videmski pokrajini Evgena Blankina, po katerem nosi svoje ime.
Moja zgodba
Prisluhnete lahko tretji oddaji s prispevki iz simpozija z naslovom Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem, ki sta ga skupaj pripravila Slovenska matica in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani v sklopu Leta dediščine. Simpozij je potekal 10. septembra 2025 (lani). Dr. Željko Oset je pripravil prispevek o Jožetu Košarju, piscu karakteristik, prof. dr. Mitja Ferenc pa razmišljanje na temo Pokop za vse naše mrtve.
Komentar tedna
Pred uveljavitvijo novega Družinskega zakonika leta 2019 smo mnogi v naši družbi močno nasprotovali takšnemu pojmovanju zakona in družine, kot je sedaj uzakonjen. Pri tem smo se sklicevali tudi na t. i. tradicionalno družino. Izhajali smo iz prepričanja, da je lahko zakon samo skupnost moškega in ženske. Zvezi dveh oseb istega spola naj država sicer zagotovi pravno varnost, ne pa tudi nenaravne pravice do posvojitve otrok in heterologne oploditve. Tradicijo ruši tudi izenačitev zunajzakonske skupnosti z zakonsko skupnostjo moškega in ženske, ki se poročita pred matičarjem ali v Cerkvi. Po naravi stvari je takšna izenačitev nedopustna. Kako sprevrženo je, da je cerkvena poroka v naši državi brez pravne vrednosti, čeprav je sklenjena po temeljiti pripravi, in po pravno zelo dodelanem postopku, ki se je oblikoval skozi stoletja.
Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.
Kmetijska oddaja
Zbrali smo odmeve na zadnje dogajanje okrog sprejetja trgovinskega sporazuma Mercosur. V osrednjem delu pa je bila naša gostja Polona Scheuba (Šojba), podpredsednica delovne skupine sadje in zelenjava pri Copa Cogeca. Pojasnila je, kako v tej organizaciji komentirajo omnibus paket za t.i. poenostavitev in krepitev varnosti hrane in krme.
Spoznanje več, predsodek manj
Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o obisku naših škofov pri papežu, ki je med drugim 9. januarja kritiziral akcijo za dostopnost splava. V Davosu so mogočniki naznanili nov politični realizem, bližajo pa se volitve in vprašali smo se kako naj se vede kristjan v dnevih podivjane politične propagande?
Duhovna misel
Bolj kot z besedami, je sveti Frančišek molil z zgledom in življenjem. Beraču je podaril plašč, prav tako revnemu vitezu. Vse, ki so se mu pridružili je klical bratje in jih spodbujal “Ljubite drug drugega, kot vas jaz ljubim.”
Za nasmeh
Rubriko pripravlja Marjan Bunič