Slovenščina nekoč in danes

Je kaj pomembnejšega na področju dediščine od jezika? V jeziku smo, bivamo, nas določa,  je dejal dr. Kozma Ahačič, jezikoslovec in predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU. V daljšem pogovoru z njim smo govorili o zgodovini in razvoju slovenščine. Med drugim je tudi avtor izvirne bibliofilske izdaje Stati inu obstati

Nataša Ličen

kultura pogovor dediščina zgodovina

29. 4. 2025
Slovenščina nekoč in danes

Je kaj pomembnejšega na področju dediščine od jezika? V jeziku smo, bivamo, nas določa,  je dejal dr. Kozma Ahačič, jezikoslovec in predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU. V daljšem pogovoru z njim smo govorili o zgodovini in razvoju slovenščine. Med drugim je tudi avtor izvirne bibliofilske izdaje Stati inu obstati

Nataša Ličen

VEČ ...|29. 4. 2025
Slovenščina nekoč in danes

Je kaj pomembnejšega na področju dediščine od jezika? V jeziku smo, bivamo, nas določa,  je dejal dr. Kozma Ahačič, jezikoslovec in predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU. V daljšem pogovoru z njim smo govorili o zgodovini in razvoju slovenščine. Med drugim je tudi avtor izvirne bibliofilske izdaje Stati inu obstati

Nataša Ličen

kulturapogovordediščinazgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|22. 4. 2025
Velikonočne razstave

Društvo podeželskih žena Dolenjske Toplice v sodelovanju z občino že več kot dvajset let pripravlja velikonočne razstave. Pri letošnji so sodelovali tudi Kočevarji ter tako imenovani vitezi Suhe krajine. Primož Primec, etnolog in kulturni antropolog je bil naš sogovornik. Povabili smo izmed številnih tudi na Velikonočno razstavo v Logatec⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠

Velikonočne razstave

Društvo podeželskih žena Dolenjske Toplice v sodelovanju z občino že več kot dvajset let pripravlja velikonočne razstave. Pri letošnji so sodelovali tudi Kočevarji ter tako imenovani vitezi Suhe krajine. Primož Primec, etnolog in kulturni antropolog je bil naš sogovornik. Povabili smo izmed številnih tudi na Velikonočno razstavo v Logatec⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠

kultura narava dediščina zgodovina

Zakladi naše dediščine

Velikonočne razstave

Društvo podeželskih žena Dolenjske Toplice v sodelovanju z občino že več kot dvajset let pripravlja velikonočne razstave. Pri letošnji so sodelovali tudi Kočevarji ter tako imenovani vitezi Suhe krajine. Primož Primec, etnolog in kulturni antropolog je bil naš sogovornik. Povabili smo izmed številnih tudi na Velikonočno razstavo v Logatec⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠

VEČ ...|22. 4. 2025
Velikonočne razstave

Društvo podeželskih žena Dolenjske Toplice v sodelovanju z občino že več kot dvajset let pripravlja velikonočne razstave. Pri letošnji so sodelovali tudi Kočevarji ter tako imenovani vitezi Suhe krajine. Primož Primec, etnolog in kulturni antropolog je bil naš sogovornik. Povabili smo izmed številnih tudi na Velikonočno razstavo v Logatec⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠

Nataša Ličen

kultura narava dediščina zgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|15. 4. 2025
Razglednice Maksima Gasparija

V Slovenskem etnografskem muzeju so na ogled razglednice Maksima Gasparija, kot del spremljevalnega programa ob veliki razstavi Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda. Pogovarjali smo se z enim od dveh avtorjev Miho Špičkom.

Razglednice Maksima Gasparija

V Slovenskem etnografskem muzeju so na ogled razglednice Maksima Gasparija, kot del spremljevalnega programa ob veliki razstavi Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda. Pogovarjali smo se z enim od dveh avtorjev Miho Špičkom.

kultura narava dediščina zgodovina

Zakladi naše dediščine

Razglednice Maksima Gasparija

V Slovenskem etnografskem muzeju so na ogled razglednice Maksima Gasparija, kot del spremljevalnega programa ob veliki razstavi Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda. Pogovarjali smo se z enim od dveh avtorjev Miho Špičkom.

VEČ ...|15. 4. 2025
Razglednice Maksima Gasparija

V Slovenskem etnografskem muzeju so na ogled razglednice Maksima Gasparija, kot del spremljevalnega programa ob veliki razstavi Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda. Pogovarjali smo se z enim od dveh avtorjev Miho Špičkom.

Nataša Ličen

kultura narava dediščina zgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|8. 4. 2025
Dediščina za prihodnost

Prakse današnjega časa bodo postale dediščina jutrišnjega dne. Prostori in arhitektura, ki jih ustvarjamo danes, bodo oblikovali razumevanje zgodovine in identitete prihodnjih generacij. S spodbujanjem dialoga in kritičnega razmišljanja med obiskovalci in avtorji predstavljenih projektov želi festival Odprte hiše Slovenije poglobiti razumevanje vloge arhitekture pri soustvarjanju skupne prihodnosti. S primeri dobrih praks spodbuja k odgovornemu ravnanju s prostorom. Dediščina za prihodnost je letos osrednja tema. Pogovarjali smo se z Evo Eržen

Dediščina za prihodnost

Prakse današnjega časa bodo postale dediščina jutrišnjega dne. Prostori in arhitektura, ki jih ustvarjamo danes, bodo oblikovali razumevanje zgodovine in identitete prihodnjih generacij. S spodbujanjem dialoga in kritičnega razmišljanja med obiskovalci in avtorji predstavljenih projektov želi festival Odprte hiše Slovenije poglobiti razumevanje vloge arhitekture pri soustvarjanju skupne prihodnosti. S primeri dobrih praks spodbuja k odgovornemu ravnanju s prostorom. Dediščina za prihodnost je letos osrednja tema. Pogovarjali smo se z Evo Eržen

kultura dediščina zgodovina

Zakladi naše dediščine

Dediščina za prihodnost

Prakse današnjega časa bodo postale dediščina jutrišnjega dne. Prostori in arhitektura, ki jih ustvarjamo danes, bodo oblikovali razumevanje zgodovine in identitete prihodnjih generacij. S spodbujanjem dialoga in kritičnega razmišljanja med obiskovalci in avtorji predstavljenih projektov želi festival Odprte hiše Slovenije poglobiti razumevanje vloge arhitekture pri soustvarjanju skupne prihodnosti. S primeri dobrih praks spodbuja k odgovornemu ravnanju s prostorom. Dediščina za prihodnost je letos osrednja tema. Pogovarjali smo se z Evo Eržen

VEČ ...|8. 4. 2025
Dediščina za prihodnost

Prakse današnjega časa bodo postale dediščina jutrišnjega dne. Prostori in arhitektura, ki jih ustvarjamo danes, bodo oblikovali razumevanje zgodovine in identitete prihodnjih generacij. S spodbujanjem dialoga in kritičnega razmišljanja med obiskovalci in avtorji predstavljenih projektov želi festival Odprte hiše Slovenije poglobiti razumevanje vloge arhitekture pri soustvarjanju skupne prihodnosti. S primeri dobrih praks spodbuja k odgovornemu ravnanju s prostorom. Dediščina za prihodnost je letos osrednja tema. Pogovarjali smo se z Evo Eržen

Nataša Ličen

kultura dediščina zgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|1. 4. 2025
Nadaljevanje pogovora o rodbini

Drugi del pogovora z mag. Tinetom Goležem, avtorjem knjige o družinski rodbini, ki je zanimivo branje za širšo javnost, saj je avtor v pripoved vključil tudi zgodovinsko dogajanje.

Nadaljevanje pogovora o rodbini

Drugi del pogovora z mag. Tinetom Goležem, avtorjem knjige o družinski rodbini, ki je zanimivo branje za širšo javnost, saj je avtor v pripoved vključil tudi zgodovinsko dogajanje.

kultura dediščina izročilo zgodovina

Zakladi naše dediščine

Nadaljevanje pogovora o rodbini

Drugi del pogovora z mag. Tinetom Goležem, avtorjem knjige o družinski rodbini, ki je zanimivo branje za širšo javnost, saj je avtor v pripoved vključil tudi zgodovinsko dogajanje.

VEČ ...|1. 4. 2025
Nadaljevanje pogovora o rodbini

Drugi del pogovora z mag. Tinetom Goležem, avtorjem knjige o družinski rodbini, ki je zanimivo branje za širšo javnost, saj je avtor v pripoved vključil tudi zgodovinsko dogajanje.

Nataša Ličen

kultura dediščina izročilo zgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|25. 3. 2025
Rodbina

Mag. Tine Golež se že dlje časa ukvarja z rodoslovjem in zgodovino. O svojih prednikih je pisal že prej, pred kratkim pa je izdal prvenec, knjigo o svoji rodbini, z naslovom Več kot stoletje in pol. Avtor je svoj zgodovinsko-literarni prvenec spletel okoli rodbine, ki ima svoje korenine in življenjski prostor na stičišču Kranjske in Koroške. 

Rodbina

Mag. Tine Golež se že dlje časa ukvarja z rodoslovjem in zgodovino. O svojih prednikih je pisal že prej, pred kratkim pa je izdal prvenec, knjigo o svoji rodbini, z naslovom Več kot stoletje in pol. Avtor je svoj zgodovinsko-literarni prvenec spletel okoli rodbine, ki ima svoje korenine in življenjski prostor na stičišču Kranjske in Koroške. 

kultura dediščina zgodovina

Zakladi naše dediščine

Rodbina

Mag. Tine Golež se že dlje časa ukvarja z rodoslovjem in zgodovino. O svojih prednikih je pisal že prej, pred kratkim pa je izdal prvenec, knjigo o svoji rodbini, z naslovom Več kot stoletje in pol. Avtor je svoj zgodovinsko-literarni prvenec spletel okoli rodbine, ki ima svoje korenine in življenjski prostor na stičišču Kranjske in Koroške. 

VEČ ...|25. 3. 2025
Rodbina

Mag. Tine Golež se že dlje časa ukvarja z rodoslovjem in zgodovino. O svojih prednikih je pisal že prej, pred kratkim pa je izdal prvenec, knjigo o svoji rodbini, z naslovom Več kot stoletje in pol. Avtor je svoj zgodovinsko-literarni prvenec spletel okoli rodbine, ki ima svoje korenine in življenjski prostor na stičišču Kranjske in Koroške. 

Nataša Ličen

kultura dediščina zgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|18. 3. 2025
Leopold Layer in njegova slikarska delavnica

V kranjski Galeriji mestne hiše so bila razstavljena dela poznobaročnega slikarja Leopolda Layerja in njegove slikarske delavnice. Govorili smo z avtorjem razstave Damirjem Globočnikom.  

Leopold Layer in njegova slikarska delavnica

V kranjski Galeriji mestne hiše so bila razstavljena dela poznobaročnega slikarja Leopolda Layerja in njegove slikarske delavnice. Govorili smo z avtorjem razstave Damirjem Globočnikom.  

kultura dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

Leopold Layer in njegova slikarska delavnica

V kranjski Galeriji mestne hiše so bila razstavljena dela poznobaročnega slikarja Leopolda Layerja in njegove slikarske delavnice. Govorili smo z avtorjem razstave Damirjem Globočnikom.  

VEČ ...|18. 3. 2025
Leopold Layer in njegova slikarska delavnica

V kranjski Galeriji mestne hiše so bila razstavljena dela poznobaročnega slikarja Leopolda Layerja in njegove slikarske delavnice. Govorili smo z avtorjem razstave Damirjem Globočnikom.  

Nataša Ličen

kultura dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|11. 3. 2025
Gregorjevo

Dan pred Gregorjevim smo spomnili na ozadje omenjenega ljudskega izročila - šege o ptičjih ženitvah. Slišali tudi nekaj poudarkov iz arhivskega posnetka o prvem pravem spomladanskem dnevu - kot je verjelo ljudstvo, Dušice Kunaver

Gregorjevo

Dan pred Gregorjevim smo spomnili na ozadje omenjenega ljudskega izročila - šege o ptičjih ženitvah. Slišali tudi nekaj poudarkov iz arhivskega posnetka o prvem pravem spomladanskem dnevu - kot je verjelo ljudstvo, Dušice Kunaver

kultura narava dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

Gregorjevo

Dan pred Gregorjevim smo spomnili na ozadje omenjenega ljudskega izročila - šege o ptičjih ženitvah. Slišali tudi nekaj poudarkov iz arhivskega posnetka o prvem pravem spomladanskem dnevu - kot je verjelo ljudstvo, Dušice Kunaver

VEČ ...|11. 3. 2025
Gregorjevo

Dan pred Gregorjevim smo spomnili na ozadje omenjenega ljudskega izročila - šege o ptičjih ženitvah. Slišali tudi nekaj poudarkov iz arhivskega posnetka o prvem pravem spomladanskem dnevu - kot je verjelo ljudstvo, Dušice Kunaver

Nataša Ličen

kultura narava dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine
Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.
Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Program zadnjega tedna

VEČ ...|29. 4. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 29. april 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 29. april 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Svetovalnica

VEČ ...|29. 4. 2025
Gozdni bonton

Kaj mora vsak od nas vedeti o vedenju divjih živali, če jih srečamo ob cesti ali če naletimo nanje v gozdu, ko se sprehajamo s psom? Kdaj smo lahko ogroženi? Kaj je to lovstvo in kakšna je njegova naravovarstvena in prosvetljenska vloga? Z nami je bil Gregor Bolčina iz Lovske zveze Slovenije.

Gozdni bonton

Kaj mora vsak od nas vedeti o vedenju divjih živali, če jih srečamo ob cesti ali če naletimo nanje v gozdu, ko se sprehajamo s psom? Kdaj smo lahko ogroženi? Kaj je to lovstvo in kakšna je njegova naravovarstvena in prosvetljenska vloga? Z nami je bil Gregor Bolčina iz Lovske zveze Slovenije.

Matjaž Merljak

svetovanjelovstvonarava

Pogovor o

VEČ ...|23. 4. 2025
Dediščina papeža Frančiška

S p. Robertom Bahčičem, dr. Igorjem Bahovcem, Darjo Kálamar Frece, Barbaro Kastelec in zakoncema Sitar smo osvetlili dediščino, ki nam jo ob svojem odhodu zapušča papež Frančišek. 

Dediščina papeža Frančiška

S p. Robertom Bahčičem, dr. Igorjem Bahovcem, Darjo Kálamar Frece, Barbaro Kastelec in zakoncema Sitar smo osvetlili dediščino, ki nam jo ob svojem odhodu zapušča papež Frančišek. 

Marjana Debevec

politikaživljenjeduhovnostglasba

Sol in luč

VEČ ...|29. 4. 2025
Poti skozi depresijo

Kadar trpljenje in žalost ne smeta več imeti deleža pri življenju, se na to odzovemo z depresijo,« je v svojo knjigo z naslovom Poti skozi depresijo zapisal avtor, p Anselm Grün. Nekaj odlomkov smo prebrali v ponovitvi tokratne oddaje.

Poti skozi depresijo

Kadar trpljenje in žalost ne smeta več imeti deleža pri življenju, se na to odzovemo z depresijo,« je v svojo knjigo z naslovom Poti skozi depresijo zapisal avtor, p Anselm Grün. Nekaj odlomkov smo prebrali v ponovitvi tokratne oddaje.

Tadej Sadar

odnosi

Moja zgodba

VEČ ...|27. 4. 2025
Dachavski procesi – 75 let pozneje - 2. oddaja

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili prispevkoma z znanstvenega posveta »Dachavski procesi – 75 let pozneje«, ki je novembra 2024, potekal v organizaciji Slovenske matice in Študijskega centra za narodno spravo. To je bila druga oddaja v nizu, v kateri je o UDBI in Dahavskih procesih spregovoril mag. Igor Omerza. Alenka Puhar pa je predstavila primer Ludvika Merzela.

Dachavski procesi – 75 let pozneje - 2. oddaja

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili prispevkoma z znanstvenega posveta »Dachavski procesi – 75 let pozneje«, ki je novembra 2024, potekal v organizaciji Slovenske matice in Študijskega centra za narodno spravo. To je bila druga oddaja v nizu, v kateri je o UDBI in Dahavskih procesih spregovoril mag. Igor Omerza. Alenka Puhar pa je predstavila primer Ludvika Merzela.

Jože Bartolj

spominpolitikaDachauski procesiIgor OmerzaAlenka PuharLudvik MerzelUDBA in Dahavski procesiSlovenska maticaŠtudijski center za narodno spravo

Od slike do besede

VEČ ...|29. 4. 2025
Alojz Rebula - Erika Jazbar

Poslušali smo del simpozija ob stoletnici rojstva akademika, pisatelja Alojza Rebule. Tokrat je bila z nami Erika Jazbar.

Alojz Rebula - Erika Jazbar

Poslušali smo del simpozija ob stoletnici rojstva akademika, pisatelja Alojza Rebule. Tokrat je bila z nami Erika Jazbar.

Mateja Subotičanec

kultura

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|29. 4. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 29. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 29. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|29. 4. 2025
Zmogljivost obmejnih regij

Obmejne regije niso le obrobna območja, temveč kraji, kjer je vredno živeti. Sodelovanje, trajnostno načrtovanje in vključevanje mladih bodo ključnega pomena za popoln razvoj priložnosti obmejnih regij, zlasti južne Koroške. To je sporočilo regionalne konference, ki jo je politična stranka Enotna lista pripravila v Celovcu skupaj z Evropsko svobodno zvezo EFA. Na njej so se zbrali strokovnjaki, politiki in mladi z južne Koroške. Predsednik Enotne liste Gabriel Hribar je med izzivi obmejnih regij navedel infrastrukturni primanjkljaj, odseljevanje, demografske spremembe in marginalizacijo manjšin. Podpredsednik Evropske svobodne zveze Frank de Boer je poudaril potrebo po skupnem razvoju čezmejnih strategij. Na konferenci je sodeloval tudi evropski poslanec iz Slovenije Matjaž Nemec. Sabine Polesnig iz vlade dežele Koroške in dr. Silvo Jernej iz Šmihela sta pokazala, kako lahko prostorsko načrtovanje prispeva k varstvu podnebja, Fulvia Premolin pa je govorila o izzivih v italijansko-slovenski obmejni regiji.

Zmogljivost obmejnih regij

Obmejne regije niso le obrobna območja, temveč kraji, kjer je vredno živeti. Sodelovanje, trajnostno načrtovanje in vključevanje mladih bodo ključnega pomena za popoln razvoj priložnosti obmejnih regij, zlasti južne Koroške. To je sporočilo regionalne konference, ki jo je politična stranka Enotna lista pripravila v Celovcu skupaj z Evropsko svobodno zvezo EFA. Na njej so se zbrali strokovnjaki, politiki in mladi z južne Koroške. Predsednik Enotne liste Gabriel Hribar je med izzivi obmejnih regij navedel infrastrukturni primanjkljaj, odseljevanje, demografske spremembe in marginalizacijo manjšin. Podpredsednik Evropske svobodne zveze Frank de Boer je poudaril potrebo po skupnem razvoju čezmejnih strategij. Na konferenci je sodeloval tudi evropski poslanec iz Slovenije Matjaž Nemec. Sabine Polesnig iz vlade dežele Koroške in dr. Silvo Jernej iz Šmihela sta pokazala, kako lahko prostorsko načrtovanje prispeva k varstvu podnebja, Fulvia Premolin pa je govorila o izzivih v italijansko-slovenski obmejni regiji.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Sol in luč

VEČ ...|29. 4. 2025
Poti skozi depresijo

Kadar trpljenje in žalost ne smeta več imeti deleža pri življenju, se na to odzovemo z depresijo,« je v svojo knjigo z naslovom Poti skozi depresijo zapisal avtor, p Anselm Grün. Nekaj odlomkov smo prebrali v ponovitvi tokratne oddaje.

Poti skozi depresijo

Kadar trpljenje in žalost ne smeta več imeti deleža pri življenju, se na to odzovemo z depresijo,« je v svojo knjigo z naslovom Poti skozi depresijo zapisal avtor, p Anselm Grün. Nekaj odlomkov smo prebrali v ponovitvi tokratne oddaje.

Tadej Sadar

odnosi