Terezija Zore o radiu in o praznovanju Svečnice

Ob obisku Doma starejših v Kamniku v sklopu radijske akcije Dobro delo dobro dene, smo spoznali eno od naših prvih poslušalk in prijateljic, ki je k vpisu med PRO-jevce nagovarjala tudi druge. Terezijo Zore smo vprašali tudi po spominih na praznovanje svečnice. 

4. 2. 2025
Terezija Zore o radiu in o praznovanju Svečnice

Ob obisku Doma starejših v Kamniku v sklopu radijske akcije Dobro delo dobro dene, smo spoznali eno od naših prvih poslušalk in prijateljic, ki je k vpisu med PRO-jevce nagovarjala tudi druge. Terezijo Zore smo vprašali tudi po spominih na praznovanje svečnice. 

Nataša Ličen

VEČ ...|4. 2. 2025
Terezija Zore o radiu in o praznovanju Svečnice

Ob obisku Doma starejših v Kamniku v sklopu radijske akcije Dobro delo dobro dene, smo spoznali eno od naših prvih poslušalk in prijateljic, ki je k vpisu med PRO-jevce nagovarjala tudi druge. Terezijo Zore smo vprašali tudi po spominih na praznovanje svečnice. 

Nataša Ličen

dediščinaspominiizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Sedemdeset skupnih let zakoncev Medeot

Pošta Slovenije je med novimi priložnostnimi znamkami iz serije »Spomeniki slovenske tehniške dediščine«, izdala znamko s pisalnim strojem, ki velja za dosežek domačega znanja pred obdobjem tehnološke revolucije. Dediščino gradijo zgodbe, na radijskem kolesarjenju v Šempetru pri Gorici smo spoznali zakonca Medeot, ki praznujeta več kot sedemdeset let skupne zakonske poti.

Sedemdeset skupnih let zakoncev Medeot

Pošta Slovenije je med novimi priložnostnimi znamkami iz serije »Spomeniki slovenske tehniške dediščine«, izdala znamko s pisalnim strojem, ki velja za dosežek domačega znanja pred obdobjem tehnološke revolucije. Dediščino gradijo zgodbe, na radijskem kolesarjenju v Šempetru pri Gorici smo spoznali zakonca Medeot, ki praznujeta več kot sedemdeset let skupne zakonske poti.

dediščinadružbazakonciodnosi

Zakladi naše dediščine

Sedemdeset skupnih let zakoncev Medeot

Pošta Slovenije je med novimi priložnostnimi znamkami iz serije »Spomeniki slovenske tehniške dediščine«, izdala znamko s pisalnim strojem, ki velja za dosežek domačega znanja pred obdobjem tehnološke revolucije. Dediščino gradijo zgodbe, na radijskem kolesarjenju v Šempetru pri Gorici smo spoznali zakonca Medeot, ki praznujeta več kot sedemdeset let skupne zakonske poti.

VEČ ...|6. 10. 2026
Sedemdeset skupnih let zakoncev Medeot

Pošta Slovenije je med novimi priložnostnimi znamkami iz serije »Spomeniki slovenske tehniške dediščine«, izdala znamko s pisalnim strojem, ki velja za dosežek domačega znanja pred obdobjem tehnološke revolucije. Dediščino gradijo zgodbe, na radijskem kolesarjenju v Šempetru pri Gorici smo spoznali zakonca Medeot, ki praznujeta več kot sedemdeset let skupne zakonske poti.

Nataša Ličen

dediščinadružbazakonciodnosi

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Dediščina v vrtincu sprememb

Živimo v času, ko prevladuje prepričanje, da so predvsem podnebne spremembe tiste, ki najbolj ogrožajo našo kulturno dediščino. Toda to najbolj od vsega ogroža človek sam, je v uvodu Dnevov evropske kulturne dediščine 2026 zapisala aktualna ministrica za kulturo. V rubriki smo letošnji program DEKD in v Sloveniji Tedna kulturne dediščine opisali v pogovoru z Natašo Gorenc.

Dediščina v vrtincu sprememb

Živimo v času, ko prevladuje prepričanje, da so predvsem podnebne spremembe tiste, ki najbolj ogrožajo našo kulturno dediščino. Toda to najbolj od vsega ogroža človek sam, je v uvodu Dnevov evropske kulturne dediščine 2026 zapisala aktualna ministrica za kulturo. V rubriki smo letošnji program DEKD in v Sloveniji Tedna kulturne dediščine opisali v pogovoru z Natašo Gorenc.

kulturanaravadediščinazgodovinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Dediščina v vrtincu sprememb

Živimo v času, ko prevladuje prepričanje, da so predvsem podnebne spremembe tiste, ki najbolj ogrožajo našo kulturno dediščino. Toda to najbolj od vsega ogroža človek sam, je v uvodu Dnevov evropske kulturne dediščine 2026 zapisala aktualna ministrica za kulturo. V rubriki smo letošnji program DEKD in v Sloveniji Tedna kulturne dediščine opisali v pogovoru z Natašo Gorenc.

VEČ ...|29. 9. 2026
Dediščina v vrtincu sprememb

Živimo v času, ko prevladuje prepričanje, da so predvsem podnebne spremembe tiste, ki najbolj ogrožajo našo kulturno dediščino. Toda to najbolj od vsega ogroža človek sam, je v uvodu Dnevov evropske kulturne dediščine 2026 zapisala aktualna ministrica za kulturo. V rubriki smo letošnji program DEKD in v Sloveniji Tedna kulturne dediščine opisali v pogovoru z Natašo Gorenc.

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinazgodovinaizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Svečarstvo Stele od leta 1701

Hiša Stele stoji v samem starem mestnem jedru srednjeveškega Kamnika in se uvršča med ene izmed najstarejših hiš v mestu. V hiši je urejena muzejska delavnica, kjer je predstavljena lectarska in svečarska dejavnost ter razvoj svečarstva skozi stoletja. Ogledamo si lahko najstarejšo ohranjeno črno kuhinjo v Kamniku in posedimo v spominski družinski sobi, za katero je načrte pripravil arhitekt Jože Plečnik.

Svečarstvo Stele od leta 1701

Hiša Stele stoji v samem starem mestnem jedru srednjeveškega Kamnika in se uvršča med ene izmed najstarejših hiš v mestu. V hiši je urejena muzejska delavnica, kjer je predstavljena lectarska in svečarska dejavnost ter razvoj svečarstva skozi stoletja. Ogledamo si lahko najstarejšo ohranjeno črno kuhinjo v Kamniku in posedimo v spominski družinski sobi, za katero je načrte pripravil arhitekt Jože Plečnik.

kulturadediščinazgodovinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Svečarstvo Stele od leta 1701

Hiša Stele stoji v samem starem mestnem jedru srednjeveškega Kamnika in se uvršča med ene izmed najstarejših hiš v mestu. V hiši je urejena muzejska delavnica, kjer je predstavljena lectarska in svečarska dejavnost ter razvoj svečarstva skozi stoletja. Ogledamo si lahko najstarejšo ohranjeno črno kuhinjo v Kamniku in posedimo v spominski družinski sobi, za katero je načrte pripravil arhitekt Jože Plečnik.

VEČ ...|22. 9. 2026
Svečarstvo Stele od leta 1701

Hiša Stele stoji v samem starem mestnem jedru srednjeveškega Kamnika in se uvršča med ene izmed najstarejših hiš v mestu. V hiši je urejena muzejska delavnica, kjer je predstavljena lectarska in svečarska dejavnost ter razvoj svečarstva skozi stoletja. Ogledamo si lahko najstarejšo ohranjeno črno kuhinjo v Kamniku in posedimo v spominski družinski sobi, za katero je načrte pripravil arhitekt Jože Plečnik.

Nataša Ličen

kulturadediščinazgodovinaizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Pesem določa našo identiteto

V Andražu nad Polzelo se je odvila tradicionalna prireditev Družina poje. Pogovarjali smo se z vodjo organizacijskega odbora, ki je zadolžen tudi za kulturni program, Davidom Zabukovnikom.

Pesem določa našo identiteto

V Andražu nad Polzelo se je odvila tradicionalna prireditev Družina poje. Pogovarjali smo se z vodjo organizacijskega odbora, ki je zadolžen tudi za kulturni program, Davidom Zabukovnikom.

kulturadružbaglasba

Zakladi naše dediščine

Pesem določa našo identiteto

V Andražu nad Polzelo se je odvila tradicionalna prireditev Družina poje. Pogovarjali smo se z vodjo organizacijskega odbora, ki je zadolžen tudi za kulturni program, Davidom Zabukovnikom.

VEČ ...|15. 9. 2026
Pesem določa našo identiteto

V Andražu nad Polzelo se je odvila tradicionalna prireditev Družina poje. Pogovarjali smo se z vodjo organizacijskega odbora, ki je zadolžen tudi za kulturni program, Davidom Zabukovnikom.

Nataša Ličen

kulturadružbaglasba

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Dnevi narodnih noš

Na mali šmaren smo s kamniškim županom Matejem Slaparjem spomnili na eno od najvidnejših prireditev o oblačilni kulturi širšega evropskega prostora. Na praznik so se predniki vedno lepše oblekli in z narodno nošo pokazali na ponos in pripadnost narodu ter tudi verskemu izročilu. Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine so največji etnološki festival v Sloveniji, ki se odvijejo v Kamniku. Festival privabi več kot trideset tisoč obiskovalcev in predstavlja bogato oblačilno dediščino Slovenije ter drugih narodov. Osrednji dogodek festivala je tradicionalna nedeljska povorka narodnih noš, kjer se predstavijo narodne noše iz različnih slovenskih regij in tujine.

Dnevi narodnih noš

Na mali šmaren smo s kamniškim županom Matejem Slaparjem spomnili na eno od najvidnejših prireditev o oblačilni kulturi širšega evropskega prostora. Na praznik so se predniki vedno lepše oblekli in z narodno nošo pokazali na ponos in pripadnost narodu ter tudi verskemu izročilu. Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine so največji etnološki festival v Sloveniji, ki se odvijejo v Kamniku. Festival privabi več kot trideset tisoč obiskovalcev in predstavlja bogato oblačilno dediščino Slovenije ter drugih narodov. Osrednji dogodek festivala je tradicionalna nedeljska povorka narodnih noš, kjer se predstavijo narodne noše iz različnih slovenskih regij in tujine.

kulturanaravadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Dnevi narodnih noš

Na mali šmaren smo s kamniškim županom Matejem Slaparjem spomnili na eno od najvidnejših prireditev o oblačilni kulturi širšega evropskega prostora. Na praznik so se predniki vedno lepše oblekli in z narodno nošo pokazali na ponos in pripadnost narodu ter tudi verskemu izročilu. Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine so največji etnološki festival v Sloveniji, ki se odvijejo v Kamniku. Festival privabi več kot trideset tisoč obiskovalcev in predstavlja bogato oblačilno dediščino Slovenije ter drugih narodov. Osrednji dogodek festivala je tradicionalna nedeljska povorka narodnih noš, kjer se predstavijo narodne noše iz različnih slovenskih regij in tujine.

VEČ ...|8. 9. 2026
Dnevi narodnih noš

Na mali šmaren smo s kamniškim županom Matejem Slaparjem spomnili na eno od najvidnejših prireditev o oblačilni kulturi širšega evropskega prostora. Na praznik so se predniki vedno lepše oblekli in z narodno nošo pokazali na ponos in pripadnost narodu ter tudi verskemu izročilu. Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine so največji etnološki festival v Sloveniji, ki se odvijejo v Kamniku. Festival privabi več kot trideset tisoč obiskovalcev in predstavlja bogato oblačilno dediščino Slovenije ter drugih narodov. Osrednji dogodek festivala je tradicionalna nedeljska povorka narodnih noš, kjer se predstavijo narodne noše iz različnih slovenskih regij in tujine.

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Rečni kapetan

Tomo Zupančič je v sklopu službe Mestne občine Ljubljana skrbnik plovne poti po reki, lastnik treh ladjic, ki se kot rečni kapetan ponaša z več kot četrt stoletja dolgo plovno dobo.

Rečni kapetan

Tomo Zupančič je v sklopu službe Mestne občine Ljubljana skrbnik plovne poti po reki, lastnik treh ladjic, ki se kot rečni kapetan ponaša z več kot četrt stoletja dolgo plovno dobo.

kulturanaravadediščina

Zakladi naše dediščine

Rečni kapetan

Tomo Zupančič je v sklopu službe Mestne občine Ljubljana skrbnik plovne poti po reki, lastnik treh ladjic, ki se kot rečni kapetan ponaša z več kot četrt stoletja dolgo plovno dobo.

VEČ ...|1. 9. 2026
Rečni kapetan

Tomo Zupančič je v sklopu službe Mestne občine Ljubljana skrbnik plovne poti po reki, lastnik treh ladjic, ki se kot rečni kapetan ponaša z več kot četrt stoletja dolgo plovno dobo.

Nataša Ličen

kulturanaravadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Štrudlji in štruklji

Med najstarejše slovenske tradicionalne jedi sodijo tudi štruklji. Zadnjo nedeljo avgusta so na Rečici ob Savinji pripravili Štrukljifest. Konec septembra pa v Ivančni Gorici Štrudeljfest. O razlikah med štruklji in zavitki smo govorili, v prvi vrsti pa povabili na dogajanje z močno noto kulinarične tradicije.

Štrudlji in štruklji

Med najstarejše slovenske tradicionalne jedi sodijo tudi štruklji. Zadnjo nedeljo avgusta so na Rečici ob Savinji pripravili Štrukljifest. Konec septembra pa v Ivančni Gorici Štrudeljfest. O razlikah med štruklji in zavitki smo govorili, v prvi vrsti pa povabili na dogajanje z močno noto kulinarične tradicije.

kulturadediščinazgodovinakulinarikaizročilotradicija

Zakladi naše dediščine

Štrudlji in štruklji

Med najstarejše slovenske tradicionalne jedi sodijo tudi štruklji. Zadnjo nedeljo avgusta so na Rečici ob Savinji pripravili Štrukljifest. Konec septembra pa v Ivančni Gorici Štrudeljfest. O razlikah med štruklji in zavitki smo govorili, v prvi vrsti pa povabili na dogajanje z močno noto kulinarične tradicije.

VEČ ...|25. 8. 2026
Štrudlji in štruklji

Med najstarejše slovenske tradicionalne jedi sodijo tudi štruklji. Zadnjo nedeljo avgusta so na Rečici ob Savinji pripravili Štrukljifest. Konec septembra pa v Ivančni Gorici Štrudeljfest. O razlikah med štruklji in zavitki smo govorili, v prvi vrsti pa povabili na dogajanje z močno noto kulinarične tradicije.

Nataša Ličen

kulturadediščinazgodovinakulinarikaizročilotradicija

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Planinstvo v Registru nesnovne kulturne dediščine

Register nesnovne kulturne dediščine je bogatejši za nove vsebine. Izpostavili smo planinstvo in povabili k rokodelstvu, na dogodek izdelovanja iz volčje volne.

Planinstvo v Registru nesnovne kulturne dediščine

Register nesnovne kulturne dediščine je bogatejši za nove vsebine. Izpostavili smo planinstvo in povabili k rokodelstvu, na dogodek izdelovanja iz volčje volne.

kulturanaravadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Planinstvo v Registru nesnovne kulturne dediščine

Register nesnovne kulturne dediščine je bogatejši za nove vsebine. Izpostavili smo planinstvo in povabili k rokodelstvu, na dogodek izdelovanja iz volčje volne.

VEČ ...|18. 8. 2026
Planinstvo v Registru nesnovne kulturne dediščine

Register nesnovne kulturne dediščine je bogatejši za nove vsebine. Izpostavili smo planinstvo in povabili k rokodelstvu, na dogodek izdelovanja iz volčje volne.

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Zakladi naše dediščine

Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.

Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Program zadnjega tedna

VEČ ... |
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 08. oktober 2026 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 08. oktober 2026 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Moja zgodba

VEČ ... |
Simpozij 35 let potem: Ocene in analize 1. del

V oddaji Moja zgodba smo objavili nekatere povzetke iz mednarodnega simpozija z naslovom »35 let potem – Ocene in analize prehoda v normalnost«, ki so ga junija pripravili v Muzeju Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve. Poslušate lahko nekatere uvodne besede dr. Andreje Valič Zver in Lojzeta Peterleta, ter prispevka primarija Janeza Remškarja in dr. Andreja Finka.

Simpozij 35 let potem: Ocene in analize 1. del

V oddaji Moja zgodba smo objavili nekatere povzetke iz mednarodnega simpozija z naslovom »35 let potem – Ocene in analize prehoda v normalnost«, ki so ga junija pripravili v Muzeju Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve. Poslušate lahko nekatere uvodne besede dr. Andreje Valič Zver in Lojzeta Peterleta, ter prispevka primarija Janeza Remškarja in dr. Andreja Finka.

Jože Bartolj

spominpolitikaJanez RemškarAndrej FinkAndreja Valič ZverLojze Peterle35 let potemOcene in analize prehoda v normalnost

Duhovna misel

VEČ ... |
Brodolom sveta

Ob naslovu današnje misli, bi lahko pričakovali kakšno strašljivo napoved negotove prihodnosti, ali kakšno preteklo izkušnjo, ko je svet visel na nitki. Razlog pa je povsem drugačen ...

Brodolom sveta

Ob naslovu današnje misli, bi lahko pričakovali kakšno strašljivo napoved negotove prihodnosti, ali kakšno preteklo izkušnjo, ko je svet visel na nitki. Razlog pa je povsem drugačen ...

Tadej Sadar

duhovnost

Za življenje

VEČ ... |
Biti učitelj danes: od šolskih klopi do modrosti svetega Frančiška

Pred dnevom učiteljev in ob 800-letnici smrti svetega Frančiška Asiškega smo razmišljali o tem, kaj pomeni biti učitelj danes. Ali je učitelj le tisti, ki stoji pred razredom, ali pa smo drug drugemu učitelji tudi v družini, odnosih, bolezni in preizkušnjah? O Frančišku kot duhovnem učitelju življenja, njegovem pogledu na vzgojo, trpljenje in smrt je spregovoril frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Vabljeni tudi ogledu oddaje na Youtube kanalu!

Biti učitelj danes: od šolskih klopi do modrosti svetega Frančiška

Pred dnevom učiteljev in ob 800-letnici smrti svetega Frančiška Asiškega smo razmišljali o tem, kaj pomeni biti učitelj danes. Ali je učitelj le tisti, ki stoji pred razredom, ali pa smo drug drugemu učitelji tudi v družini, odnosih, bolezni in preizkušnjah? O Frančišku kot duhovnem učitelju življenja, njegovem pogledu na vzgojo, trpljenje in smrt je spregovoril frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Vabljeni tudi ogledu oddaje na Youtube kanalu!

Blaž Lesnik

učiteljsv. Frančišekvzgojaduhovnost

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Od referendumov do zunanje politike: Miro Cerar in Lojze Peterle o zaupanju v državo

Kaj se je zgodilo s slovensko politično kulturo in zakaj politični tekmeci vse težje sodelujejo? So referendumi še orodje neposredne demokracije ali predvsem sredstvo političnega preigravanja? Kakšen je položaj Slovenije na mednarodnem prizorišču? Naša gosta sta bila nekdanja predsednika vlad dr. Miro Cerar in Lojze Peterle.

Od referendumov do zunanje politike: Miro Cerar in Lojze Peterle o zaupanju v državo

Kaj se je zgodilo s slovensko politično kulturo in zakaj politični tekmeci vse težje sodelujejo? So referendumi še orodje neposredne demokracije ali predvsem sredstvo političnega preigravanja? Kakšen je položaj Slovenije na mednarodnem prizorišču? Naša gosta sta bila nekdanja predsednika vlad dr. Miro Cerar in Lojze Peterle.

Alen Salihovič

politikaMiro CerarLojze Peterlereferendumi 2026politična kulturazaupanje v politikoslovenska politikadržavna podjetjazunanja politika Slovenijepolitična polarizacija

Zgodbe za otroke

VEČ ... |
31. dan šmarnic: Čudeži po Frančiškovo smrti

Ljudje so po Frančiškovi smrti romali na njegov grob, da bi v bližini svetnika molili in ga častili. Tako je še danes …

31. dan šmarnic: Čudeži po Frančiškovo smrti

Ljudje so po Frančiškovi smrti romali na njegov grob, da bi v bližini svetnika molili in ga častili. Tako je še danes …

Jure Sešek

otrocizgodbe za otrokepravljicešmarniceAco JerantBogati ubožec iz Assisija

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ... |
Marmelada iz aronije

Sestro Nikolino je poslušalki svetovala, naj poleg aronije uporabi še drugo sadje npr. robide, tako bo marmelada bolj blagega okusa Aronijo naj opere, odcedi, odstrani peclje in skuha v majhni količini vode. Nato naj zmiksa ali prepasira, da gre lupina stran. Nato naj doda sladkor – na 1 kg sadja naj doda 20 dag sladkorja, če želi, da bi se prej skuhalo, naj doda še želirni sladkor. Med kuhanjem je treba redno mešati. 

Marmelada iz aronije

Sestro Nikolino je poslušalki svetovala, naj poleg aronije uporabi še drugo sadje npr. robide, tako bo marmelada bolj blagega okusa Aronijo naj opere, odcedi, odstrani peclje in skuha v majhni količini vode. Nato naj zmiksa ali prepasira, da gre lupina stran. Nato naj doda sladkor – na 1 kg sadja naj doda 20 dag sladkorja, če želi, da bi se prej skuhalo, naj doda še želirni sladkor. Med kuhanjem je treba redno mešati. 

Matjaž Merljak

kuhajmo

Radijski roman

VEČ ... |
Le eno je potrebno, 31. del

Friderik Irenej Baraga je v upanju, da bo prišel do sredstev za svoj misijon, znova odpotoval v Evropo.

Le eno je potrebno, 31. del

Friderik Irenej Baraga je v upanju, da bo prišel do sredstev za svoj misijon, znova odpotoval v Evropo.

Mateja Subotičanec

knjiga

Ob radijskem ognjišču

VEČ ... |
Oliver Dragojević, Al Martino, Jacques Brel, Beti Jurković

0:01 BETI JURKOVIČ - MALOKDAJ SE SREČAVA  
0:05 Al Martino - Spanish Eyes  
0:09 Mino Reitano - Una Chitarra, Cento Illusioni 
0:12 Beti Jurković - Jedna gitara  
0:15 Beti Jurković - Vozi me vlak  
0:19 JACQUES BREL - NE ME QUITTE PAS  
0:24 Oliver Dragojević - Skalinada  
0:28 Shakin‚ Stevens & Bonnie Tyler - A Rockin‘ Good Way (To Mess Around And Fall In Love)   
0:31 Tomaž Domicelj - Učilna zidana  
0:39 MARJANA DERŽAJ - V LJUBLJANO  
0:42 Edith Piaf - Non, Je Ne Regrette Rien  
0:48 MINORES - KADAR ZVEČER  
0:51 Tony Dallara - Romantica  
0:59 ELVIS PRESLEY - NO MORE  
1:01 NEDA UKRADEN - ZORA JE  
1:05 Mario Lanza - If  
1:09 ELDA VILER - NA DEŽEVEN DAN 
1:12 Frankie Goes To Hollywood – Relax 
1:16 EDITH PIAF - PADAM PADAM   
1:19 DITKA HABERL - VILA Z RIMSKEGA ZIDU   
1:24 THE TRAVELING WILBURYS - HANDLE WITH CARE 

Oliver Dragojević, Al Martino, Jacques Brel, Beti Jurković

0:01 BETI JURKOVIČ - MALOKDAJ SE SREČAVA  
0:05 Al Martino - Spanish Eyes  
0:09 Mino Reitano - Una Chitarra, Cento Illusioni 
0:12 Beti Jurković - Jedna gitara  
0:15 Beti Jurković - Vozi me vlak  
0:19 JACQUES BREL - NE ME QUITTE PAS  
0:24 Oliver Dragojević - Skalinada  
0:28 Shakin‚ Stevens & Bonnie Tyler - A Rockin‘ Good Way (To Mess Around And Fall In Love)   
0:31 Tomaž Domicelj - Učilna zidana  
0:39 MARJANA DERŽAJ - V LJUBLJANO  
0:42 Edith Piaf - Non, Je Ne Regrette Rien  
0:48 MINORES - KADAR ZVEČER  
0:51 Tony Dallara - Romantica  
0:59 ELVIS PRESLEY - NO MORE  
1:01 NEDA UKRADEN - ZORA JE  
1:05 Mario Lanza - If  
1:09 ELDA VILER - NA DEŽEVEN DAN 
1:12 Frankie Goes To Hollywood – Relax 
1:16 EDITH PIAF - PADAM PADAM   
1:19 DITKA HABERL - VILA Z RIMSKEGA ZIDU   
1:24 THE TRAVELING WILBURYS - HANDLE WITH CARE 

Matjaž Merljak

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ... |
Pogovor z avtorjem priročnika o pridelavi zelišč

Slovenci se lahko pohvalimo z lepo in ohranjeno naravo, a le malo kje človek in narava še sodelujeta v sožitju. Med dobrimi primeri je zeliščna kmetija Kalan v vasici Kalobje na Kozjanskem. Milan Kalan, ki bo naš sogovornik, je avtor prvega priročnika o pridelavi zdravilnih zelišč in dišavnic. Bil je tudi dolgoletni predsednik Društva Arnika, društva pridelovalcev in predelovalcev zdravilnih rastlin, trenutno je podpredsednik Zveze društev ekoloških kmetov.

Pogovor z avtorjem priročnika o pridelavi zelišč

Slovenci se lahko pohvalimo z lepo in ohranjeno naravo, a le malo kje človek in narava še sodelujeta v sožitju. Med dobrimi primeri je zeliščna kmetija Kalan v vasici Kalobje na Kozjanskem. Milan Kalan, ki bo naš sogovornik, je avtor prvega priročnika o pridelavi zdravilnih zelišč in dišavnic. Bil je tudi dolgoletni predsednik Društva Arnika, društva pridelovalcev in predelovalcev zdravilnih rastlin, trenutno je podpredsednik Zveze društev ekoloških kmetov.

Nataša Ličen

družbanaravazdravjekmetijstvo