Vstani in hodi
V februarski oddaji Vstani in hodi, sta bili z nami predstavnici Zavoda Varna pot: ambasadorka Milena Kepic in programska vodja Kaja Kobal. Zavod Varna pot je nevladna organizacija, ki v svojem osnovnem poslanstvu združuje posameznike, ki so jih posledice prometnih nesreč najhuje prizadele. Potem, ko je v letu 2024 na naših cestah umrlo 68 ljudi, se je lani ta žalostna statistika spet povečala: na 93 umrlih ljudi. Ne pozabimo, da se za vsako številko skriva konkreten človek s svojimi bližnjimi, zato je še toliko bolj pomembna Vizija Nič, torej nič umrlih na naših cestah – za katero se med drugim prizadevajo v Zavodu Varna pot. V oddaji boste ste drugim slišali tudi osebni zgodbi naših gostij, pa tudi kako Zavod Varna pot skrbi za duhovnost prizadetih v prometnih nesrečah.
Vstani in hodi
V februarski oddaji Vstani in hodi, sta bili z nami predstavnici Zavoda Varna pot: ambasadorka Milena Kepic in programska vodja Kaja Kobal. Zavod Varna pot je nevladna organizacija, ki v svojem osnovnem poslanstvu združuje posameznike, ki so jih posledice prometnih nesreč najhuje prizadele. Potem, ko je v letu 2024 na naših cestah umrlo 68 ljudi, se je lani ta žalostna statistika spet povečala: na 93 umrlih ljudi. Ne pozabimo, da se za vsako številko skriva konkreten človek s svojimi bližnjimi, zato je še toliko bolj pomembna Vizija Nič, torej nič umrlih na naših cestah – za katero se med drugim prizadevajo v Zavodu Varna pot. V oddaji boste ste drugim slišali tudi osebni zgodbi naših gostij, pa tudi kako Zavod Varna pot skrbi za duhovnost prizadetih v prometnih nesrečah.
Vstani in hodi
V tokratni oddaji Vstani in hodi smo pozornost namenili dostopnemu turizmu; ta je namenjen ljudem s posebnimi potrebami, da so tako počitnice, izleti in ogledi znamenitosti prilagojeni posameznikovim željam in zmožnostim. Dostopni turizem zajema gibalno in senzorno ovirane, osebe z intelektualnimi in psihičnimi ovirami, osebe, ki potujejo z otroki v otroških vozičkih, starostnike ter tiste, ki potrebujejo prilagoditve zaradi drugih zdravstvenih razlogov. Z nami je bila Vesna Barbalić, vodja turizma v zavodu Premiki, ki je zavod za svetovanje, promocijo in razvoj dostopnega turizma.
Vstani in hodi
V tokratni oddaji Vstani in hodi smo pozornost namenili dostopnemu turizmu; ta je namenjen ljudem s posebnimi potrebami, da so tako počitnice, izleti in ogledi znamenitosti prilagojeni posameznikovim željam in zmožnostim. Dostopni turizem zajema gibalno in senzorno ovirane, osebe z intelektualnimi in psihičnimi ovirami, osebe, ki potujejo z otroki v otroških vozičkih, starostnike ter tiste, ki potrebujejo prilagoditve zaradi drugih zdravstvenih razlogov. Z nami je bila Vesna Barbalić, vodja turizma v zavodu Premiki, ki je zavod za svetovanje, promocijo in razvoj dostopnega turizma.
Vstani in hodi
V decembrski oddaji Vstani in hodi je bila z nami Skupnost Barka, ki želi svetu predstaviti darove, ki jih posedujejo osebe z motnjo v duševnem razvoju in skupaj delati v smeri bolj humane družbe. Skupnost Barka uporabnikom nudi domače in delovno okolje, kjer je njihova posebnost in drugačnost videna kot dar in ne kot breme. Z nami so bili direktorica Anja Šiler, vodja varstveno-delovnega centra Ana Črnič, koordinator prostovoljcev Blaž Benedik Ivanov in »Barkač« Stane Grandlič.
Vstani in hodi
V decembrski oddaji Vstani in hodi je bila z nami Skupnost Barka, ki želi svetu predstaviti darove, ki jih posedujejo osebe z motnjo v duševnem razvoju in skupaj delati v smeri bolj humane družbe. Skupnost Barka uporabnikom nudi domače in delovno okolje, kjer je njihova posebnost in drugačnost videna kot dar in ne kot breme. Z nami so bili direktorica Anja Šiler, vodja varstveno-delovnega centra Ana Črnič, koordinator prostovoljcev Blaž Benedik Ivanov in »Barkač« Stane Grandlič.
Vstani in hodi
V novembrski oddaji Vstani in hodi smo gostili Bojano Čebulj. Pred 16 leti se ji je po diagnozi benignega tumorja, meningeoma in operaciji, ki je sledila, življenje čez noč povsem spremenilo. Iz dinamičnega vsakdana, prepletenega z delom, potovanji, športom, glasbo in plesom, je zaradi zapletov po operaciji postala povsem nemočna. Začetno stanje se je sicer delno popravilo, še danes pa po številnih terapijah ostaja prizadeta leva stran obraza ter desna stran telesa. A zaradi močne volje in neupogljivega poguma danes priča o tem, kako je življenje kljub omejitvam lahko ustvarjalno. Tako je pred kratkim pri založbi Didakta izdala knjigo z naslovom Plesala je z mano, v kateri popisuje svoje življenje.
Vstani in hodi
V novembrski oddaji Vstani in hodi smo gostili Bojano Čebulj. Pred 16 leti se ji je po diagnozi benignega tumorja, meningeoma in operaciji, ki je sledila, življenje čez noč povsem spremenilo. Iz dinamičnega vsakdana, prepletenega z delom, potovanji, športom, glasbo in plesom, je zaradi zapletov po operaciji postala povsem nemočna. Začetno stanje se je sicer delno popravilo, še danes pa po številnih terapijah ostaja prizadeta leva stran obraza ter desna stran telesa. A zaradi močne volje in neupogljivega poguma danes priča o tem, kako je življenje kljub omejitvam lahko ustvarjalno. Tako je pred kratkim pri založbi Didakta izdala knjigo z naslovom Plesala je z mano, v kateri popisuje svoje življenje.
Vstani in hodi
V oktobrski oddaji Vstani in hodi ste slišali pogovor s psihologinjo Meto Hunjet o psiholoških izzivih družin z otrokom s posebnimi potrebami. Predstavila je nekatere izzive, pa tudi možnosti pomoči in načine opolnomočenja. Posebna pozornost je bila namenjena programu Sorojenci, v okviru Zveze Sožitje, pri katerem sodeluje.
Vstani in hodi
V oktobrski oddaji Vstani in hodi ste slišali pogovor s psihologinjo Meto Hunjet o psiholoških izzivih družin z otrokom s posebnimi potrebami. Predstavila je nekatere izzive, pa tudi možnosti pomoči in načine opolnomočenja. Posebna pozornost je bila namenjena programu Sorojenci, v okviru Zveze Sožitje, pri katerem sodeluje.
Vstani in hodi
V septembrski oddaji Vstani in hodi, smo predstavili program Sorojenci, ki ga vsako leto organizira Zveza Sožitje. Namenjen je otrokom in mladostnikom, ki imajo brate in sestre z motnjami v duševnem razvoju. Naši gostji sta bili Darja Gorjup Poženel in njena hči Leila Ema.
Vstani in hodi
V septembrski oddaji Vstani in hodi, smo predstavili program Sorojenci, ki ga vsako leto organizira Zveza Sožitje. Namenjen je otrokom in mladostnikom, ki imajo brate in sestre z motnjami v duševnem razvoju. Naši gostji sta bili Darja Gorjup Poženel in njena hči Leila Ema.
Vstani in hodi
V avgustovski oddaji Vstani in hodi je bila z nami Ester Srdarev, ki je del letošnjega poletja preživela z invalidi na letovanju v italijanskem obmorskem letovišču Lignano v okviru skupine Gradimo prijateljstvo. Z nami je delila podrobnosti njihovega vsakdana, pa tudi kako ostaja povezana z udeleženci letovanja tudi po koncu počitnic.
Vstani in hodi
V avgustovski oddaji Vstani in hodi je bila z nami Ester Srdarev, ki je del letošnjega poletja preživela z invalidi na letovanju v italijanskem obmorskem letovišču Lignano v okviru skupine Gradimo prijateljstvo. Z nami je delila podrobnosti njihovega vsakdana, pa tudi kako ostaja povezana z udeleženci letovanja tudi po koncu počitnic.
Vstani in hodi
V julijski oddaji Vstani in hodi je bil naš gost urednik revije Prijatelj Viljem Kaučič, ki je spregovoril o izletih za invalide. Že kar nekaj let namreč v reviji Prijatelj obstaja rubrika Janeza Medveška, ki vabi in spodbuja k izletom gibalno ovirane. Predstavljena bo tudi spletna stran (https://izlet-na-vozicku.si/), kjer so izleti opisani. Naš gost je med drugim spregovoril tudi o Slomškovi romarski poti in starodavni Jakobovo romarski poti Camino v Santiago de Compostela.
Vstani in hodi
V julijski oddaji Vstani in hodi je bil naš gost urednik revije Prijatelj Viljem Kaučič, ki je spregovoril o izletih za invalide. Že kar nekaj let namreč v reviji Prijatelj obstaja rubrika Janeza Medveška, ki vabi in spodbuja k izletom gibalno ovirane. Predstavljena bo tudi spletna stran (https://izlet-na-vozicku.si/), kjer so izleti opisani. Naš gost je med drugim spregovoril tudi o Slomškovi romarski poti in starodavni Jakobovo romarski poti Camino v Santiago de Compostela.
Vstani in hodi
Vstani in hodi – oddaja za invalide in njihove prijatelje prinaša izkušnje ljudi z različnimi invalidnostmi (gibalna oviranost, gluhost in naglušnost, slepota in slabovidnost, … ) ter tistih, ki se z njimi srečujejo in zanje pripravljajo najrazličnejše aktivnosti. Navdihujoče in spodbudno!
Pogovor o
O prepovedi uporabe družbenih omrežij do določene starosti razmišlja vse več držav, tudi Slovenija, saj več raziskav kaže, da prisotnost spletnih platform, kot so TikTok, Snapchat in Instagram, močno škoduje duševnemu zdravju mladostnikov, prinaša pa tudi druge nevarnosti. O tem, pa tudi o umetni inteligenci, ki je pravzaprav del družbenih omrežij govorijo antropolog Dan Podjed, direktor Inštituta Integrum in profesor informatike na gimnaziji Benjamin Tomažič ter psihologinja iz Centra Logout Manca Kok.
Moja zgodba
Poslušate lahko predstavitev novega slovenskega celovečernega filma Exodus 1945: Naša kri studia Sipoš. Nastal je po resnični zgodbi iz maja 1945, ko po komunističnem prevzemu oblasti veliko ljudi zapušča Jugoslavijo. S sanitetnim vlakom iz Ljubljane poleg domobranskih ranjencev potujeta tudi zdravnika dr. Janez Janež in dr. Valentin Meršol z družino. Naši gostje so bili pobudnik projekta David Sipoš, zgodovinar prof. dr. Mitja Ferenc in igralec: Jernej Kuntner. Film, katerega ogled priporočamo, smo osvetlili iz zgodovinske, produkcijske in občečloveške plati.
Naš pogled
Februar ima več močnih in pomenljivih poudarkov. Pred dnevi smo obeležili dan solidarnosti, socialne pravičnosti, dober teden pred njim je bil svetovni dan bolnikov, pred nami pa je zadnji februarski dan, sobota, ko bo dan redkih bolezni. Ker ni prestopno leto, ga obeležujemo že 28-tega februarja, dan prej kot običajno. A to ni bistveno, važnejše je sporočilo. Ni omejeno, vsaj ne bi smelo biti, zgolj na en izpostavljen ali izbran dan v letu, ampak naj bi bilo vseprisotno, ker je to sporočilo življenja.
Sporočilo veselja do biti tu in zdaj, v vsem, kar smo in kjer smo, v razmerah, v katerih smo se znašli, ali še bolje, smo jih soustvarili. Kar je vedno izziv, posebej, če nam trenutno ni dobro ali nam razmere niso všeč ali smo v preizkušnji.
Pa vendar, tu smo, najprej sami s seboj, z ljudmi, ki nas obkrožajo in s katerimi sooblikujemo drug drugemu »sopotja«. Marsikaj lahko spremenimo, kar je v naši domeni, nikoli pa ne moremo preurejati vsega, kar ni po naših merah.
Navdihnilo me je srečanje z Iztokom, ki vse od rojstva živi z redko živčno-mišično boleznijo. Odkar pomni, pravi, se mora prilagajati. Pravila redko postavlja sam, si pa izbira načine, kako se čim bolje znajti v danih okoliščinah. Ne ve, kako je samostojno hoditi. Pa še marsikaj - nam vsakdanjega in tako mimogrede, zanj pomeni nujno pripravo in pomoč drugega. Je zaradi tega otožen? Brez upanja? Prav nasprotno. Prekipeva od notranjega žara in radosti. Živi rad.
»Res rad živim,« je ponovil Iztok med snemanjem. Mimogrede; pogovoru lahko prisluhnete ta četrtek popoldne.
Njegovi besedi, rad živim, sta mi v močan opomin. »Prevprašujeta« me po mojem veselju in radosti bivanja. Tudi, ko ne gre, kot bi si želela, ali upam, da bo. Še posebej takrat. Zakaj tako hitro odrinemo lepo in polno dobrega na stran, ko kaj ne uspe ali nismo povsem razumljeni?
Strokovnjaki trdijo, da gre za vsesplošno krizo obstoja. Če se navzamemo ciničnosti, pretiranih kritik, negodovanja, pritoževanja, omalovaževanja dejanj, idej ali celo soljudi, smo na tankem ledu, da nam spodrsne, nas spodnese, če že ne vzame trdnosti in pademo - kot smo dolgi in široki - čez drsališče življenja.
Padla sem, gotovo bom še velikokrat, upam le, da sem se iz preteklih izkušenj naučila vsaj to, da ne grem brezglavo na led. Oziroma v življenje. Učim se prepoznavanja slabih zametkov in se jim bolj ali manj uspešno ognem. Varno in v svojem ritmu, tudi v svoji naravnanosti, celo radosti, v zaupanju v življenje in »vsepresežno« dobro, grem naprej. Je pa to zavesta odločitev, da bom vztrajala na strani dobrega, ki ni sprejeta le vsak dan na novo, ampak mora biti spisana nekje za očmi, pred sleherno mislijo, ki se mi utrne. Kot molitev, morda. Takšna zavestna odločitev, da bom verjela življenju, je kot sito, ki lovi nečimrnosti in vse tisto, kar spodnaša prijetne stike. To sito zaupanja in radosti bivanja tudi lovi vse tisto, kar ni moje, in precedi v zame jasnejšo sliko, da zmorem naprej, v življenje, še bliže ljudem in sebi.
Ker živim zelo rada. Hvala Iztok, da sem obnovila to zavezo, tudi ob vašem zgledu, ki ima veliko večje prepreke. Pred devetimi leti mi je življenje skoraj že spolzelo, pa sem se ga oklenila in od takrat naprej upam, da bom čim manjkrat klonila v mislih, besedah ali dejanjih, ki življenju jemljejo vrednost. Živim rada in zdaj, ko se s pomladjo življenje še bohotneje kaže, želim da bi ga začutili v polnosti. Ne jemljimo si ga, dajajmo si ga. Dajemo si ga vsakič, ko se drug drugega razveselimo, se podpremo, ko se zanimamo drug za drugega in ko govorimo jezik Ljubezni. Naj apostol Matija, ki danes led razbija, razbije zaledenelosti src.
Ker življenje ni samoumevno, nam je dano, je izbran dar (samo) za nas. Življenje preizkušenih nas lahko močno nagovori, da tudi mi svojega ne spustimo zlahka iz rok.
Svetovalnica
Pogledali smo v sadovnjake in spregovorili o obrezovanju, škropljenju, gnojenju. Zanimalo nas je, kateri so postopki pri zasaditvi dreves in kdaj je najbolj ustrezen čas za to. Seznanili smo se s specifiko posameznih sadnih vrst, Matjaž Maležič, strokovnjak za sadjarstvo, pa je odgovarjal tudi na vaša vprašanja.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 25. februar 2026 ob 05-ih
Spoznanje več, predsodek manj
Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Pogovor o
O prepovedi uporabe družbenih omrežij do določene starosti razmišlja vse več držav, tudi Slovenija, saj več raziskav kaže, da prisotnost spletnih platform, kot so TikTok, Snapchat in Instagram, močno škoduje duševnemu zdravju mladostnikov, prinaša pa tudi druge nevarnosti. O tem, pa tudi o umetni inteligenci, ki je pravzaprav del družbenih omrežij govorijo antropolog Dan Podjed, direktor Inštituta Integrum in profesor informatike na gimnaziji Benjamin Tomažič ter psihologinja iz Centra Logout Manca Kok.
Slovencem po svetu in domovini
Ob 25. obletnici sprejetja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji so najvišji predstavniki slovenske narodne skupnosti kot glavna še odprta vprašanja našteli glasbeno šolstvo in zastopstvo manjšine v rimskem parlamentu ter v deželnem svetu. A kot piše petnajstdnevnik Dom v najnovejši številki, se ne izvajajo tudi tista določila iz 12. člena, ki se nanašajo na pouk slovenskega jezika v videmski pokrajini. Takoj po sprejetju zakona je bila podržavljena špetrska dvojezična šola, a sta možnost odpiranja drugih dvojezičnih šol in kurikularni pouk slovenščine v šolah z italijanskim učnim jezikom ostali na papirju. Izjema je projekt večjezične šole v Kanalski dolini, ki ga poskusno izvajajo zadnja tri leta in je naletel na izjemen uspeh, saj so nanj prijavljeni vsi šoloobvezni otroci. Težave imajo zaradi pomanjkanja kadra. Veliko zanimanje vlada tudi za tečaje slovenščine v šolah terskih dolin ter v Tavorjani in Prapotnem, ki jih nudijo v sodelovanju z združenjem Evgen Blankin. Uspeh teh tečajev je dobra podlaga, da steče v tamkajšnjih šolah kurikularni pouk ali celo, da šole postanejo trijezične, se pravi s slovenščino in furlanščino poleg italijanščine. V vsem tem pa na žalost ostaja črna luknja Rezija. Tam še ni nobene možnosti, da bi se učenci lahko učili slovenščino
Kulturni utrinki
V galeriji Kulturnega doma v Gorici je na ogled dokumentarna razstava Reka Soča in njeni mostovi. V kulturnem domu v Mozirju je spet zaživel kino. Umrl je umetnostni zgodovinar in pesnik Andrej Medved.