V oddaji najprej dobra novica: o veliko mašah za domovino v teh dneh. Druga tema pogovora je bila praznovanje 30. letnice samostojnosti. Kaj je čudovitega na našem narodu? To, da je kot Marija, skromna in ponižna, a venčana z zmago, ki smo jo dosegli pred 30 leti. V oddaji pa še o pogledu na naslednjih 30 let. Ne smemo se izgubiti v napovedujoči se mešanci vsega in vsakogar, jezik in kultura sta bistvena.
V oddaji najprej dobra novica: o veliko mašah za domovino v teh dneh. Druga tema pogovora je bila praznovanje 30. letnice samostojnosti. Kaj je čudovitega na našem narodu? To, da je kot Marija, skromna in ponižna, a venčana z zmago, ki smo jo dosegli pred 30 leti. V oddaji pa še o pogledu na naslednjih 30 let. Ne smemo se izgubiti v napovedujoči se mešanci vsega in vsakogar, jezik in kultura sta bistvena.
V oddaji najprej dobra novica: o veliko mašah za domovino v teh dneh. Druga tema pogovora je bila praznovanje 30. letnice samostojnosti. Kaj je čudovitega na našem narodu? To, da je kot Marija, skromna in ponižna, a venčana z zmago, ki smo jo dosegli pred 30 leti. V oddaji pa še o pogledu na naslednjih 30 let. Ne smemo se izgubiti v napovedujoči se mešanci vsega in vsakogar, jezik in kultura sta bistvena.
Spoznanje več, predsodek manj
V uvodnem delu oddaje je spregovoril o 50-letnici podpisa helsinške listine, ki je postavila določila za vzdrževanje mednarodnega reda. O tem, ali bi v primeru vojne v Ukrajini, je postavila pod vprašaj varnost v Evropi, potrebovali nek nov pristop. Dotaknil se je bližnjega srečanja ameriškega in ruskega predsednika Trumpa in Putina na Aljaski. Spregovoril o razmerah v Gazi, terorističnih organizacijah med Palestinci kot je Hamas in njihovih zaščitnikih. Povedal je, zakaj izjava Katedrale svobode o strateški in civilizacijski uvrščenosti Slovenije. Na področju notranjepolitičnega dogajanja pa o demontaži KPK, o vroči politični jeseni ...
Spoznanje več, predsodek manj
V uvodnem delu oddaje je spregovoril o 50-letnici podpisa helsinške listine, ki je postavila določila za vzdrževanje mednarodnega reda. O tem, ali bi v primeru vojne v Ukrajini, je postavila pod vprašaj varnost v Evropi, potrebovali nek nov pristop. Dotaknil se je bližnjega srečanja ameriškega in ruskega predsednika Trumpa in Putina na Aljaski. Spregovoril o razmerah v Gazi, terorističnih organizacijah med Palestinci kot je Hamas in njihovih zaščitnikih. Povedal je, zakaj izjava Katedrale svobode o strateški in civilizacijski uvrščenosti Slovenije. Na področju notranjepolitičnega dogajanja pa o demontaži KPK, o vroči politični jeseni ...
Spoznanje več, predsodek manj
Dr. Žiga Turk je spregovoril o poletju, ki ni prav nič mirno, za kar skrbi vlada, pa tudi o drugi obletnici katastrofalnih poplav in o pripravah na nov referendum. Pogledali smo tudi na razvoj dogodkov po svetu, ki države spodbuja k povečanju vlaganj v obrambo. Prisluhnite in sodelujte ob 17h.
Spoznanje več, predsodek manj
Dr. Žiga Turk je spregovoril o poletju, ki ni prav nič mirno, za kar skrbi vlada, pa tudi o drugi obletnici katastrofalnih poplav in o pripravah na nov referendum. Pogledali smo tudi na razvoj dogodkov po svetu, ki države spodbuja k povečanju vlaganj v obrambo. Prisluhnite in sodelujte ob 17h.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil naš gost mag. Branko Cestnik. Vsakoletna vroča tema poletja so premestitve duhovnikov: kaj izstopa letos? Zatem se bomo vprašali ali lahko politična stranka organizira mašo za domovino? P. Branko pravi tudi, da je nastopil čas da odpremo temo post-humanizma, kajti sočasno izglasovani zakoni o zaščiti živali in o evtanaziji za ljudi imajo znake konca humanizma. Za konec smo pogledali še na Bližnji vzhod in se vprašali ali so kristjani v Gazi in Izraelu varni.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil naš gost mag. Branko Cestnik. Vsakoletna vroča tema poletja so premestitve duhovnikov: kaj izstopa letos? Zatem se bomo vprašali ali lahko politična stranka organizira mašo za domovino? P. Branko pravi tudi, da je nastopil čas da odpremo temo post-humanizma, kajti sočasno izglasovani zakoni o zaščiti živali in o evtanaziji za ljudi imajo znake konca humanizma. Za konec smo pogledali še na Bližnji vzhod in se vprašali ali so kristjani v Gazi in Izraelu varni.
Spoznanje več, predsodek manj
V tokratni oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili vrhovno sodnico Barbaro Zobec in nekdanjega ustavnega ter vrhovnega sodnika Jana Zobca. Z njima smo spregovorili o odnosu vladajočih do nerešena polpretekle zgodovine, o sprejeti resoluciji o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji, o napadih Romov in pravnih sredstvih, ki jih imajo za urejanje tega področja pristojni, o obrambnih referendumih in kazanju mišic med političnimi strankami.
Spoznanje več, predsodek manj
V tokratni oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili vrhovno sodnico Barbaro Zobec in nekdanjega ustavnega ter vrhovnega sodnika Jana Zobca. Z njima smo spregovorili o odnosu vladajočih do nerešena polpretekle zgodovine, o sprejeti resoluciji o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji, o napadih Romov in pravnih sredstvih, ki jih imajo za urejanje tega področja pristojni, o obrambnih referendumih in kazanju mišic med političnimi strankami.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo tokrat gostili novinarja Petra Meršeta in skupaj z njim pogledali na politično prizorišče. Drama z referendumi o obrambi in NATU, parlamentarna razprava o evtanaziji in dveh interpelacijah, resolucija v Evropskem parlamentu, ki spregovori o pomembnem priznanju na področju slovenske zgodovine, to je le nekaj tem, ki smo jih odprli s Petrom Meršetom.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo tokrat gostili novinarja Petra Meršeta in skupaj z njim pogledali na politično prizorišče. Drama z referendumi o obrambi in NATU, parlamentarna razprava o evtanaziji in dveh interpelacijah, resolucija v Evropskem parlamentu, ki spregovori o pomembnem priznanju na področju slovenske zgodovine, to je le nekaj tem, ki smo jih odprli s Petrom Meršetom.
Spoznanje več, predsodek manj
Tokrat je odmevalo domače politično dogajanje. Državni zbor je izglasoval razpis posvetovalnega referenduma o obrambnih izdatkih, utegne mu slediti še razpis posvetovalnega referenduma o članstvu Slovenije v Natu. Kakšne bodo posledice, smo vprašali latinista, teologa in zgodovinarja dr. Aleša Mavra. Odnos naše države do Severnoatlantskega zavezništva smo z njim analizirali tudi v luči vojn v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. Komentiral je še proteste v Srbiji in koncert Marka Perkovića Thompsona na Hrvaškem.
Spoznanje več, predsodek manj
Tokrat je odmevalo domače politično dogajanje. Državni zbor je izglasoval razpis posvetovalnega referenduma o obrambnih izdatkih, utegne mu slediti še razpis posvetovalnega referenduma o članstvu Slovenije v Natu. Kakšne bodo posledice, smo vprašali latinista, teologa in zgodovinarja dr. Aleša Mavra. Odnos naše države do Severnoatlantskega zavezništva smo z njim analizirali tudi v luči vojn v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. Komentiral je še proteste v Srbiji in koncert Marka Perkovića Thompsona na Hrvaškem.
Spoznanje več, predsodek manj
Gosta oddaje Spoznanje več, predsodek manj, sta bila zgodovinarja mlajše generacije dr. Renato Podbersič mlajši in dr. Helena Jaklitsch. Ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev, smo komentirali obeležitev teh dogodkov, se dotaknili pobude pokopa nepokopanih žrtev revolucije in omenili tudi nekatere izstopajoče dogodke, ki dajejo upanje za prihodnost.
Spoznanje več, predsodek manj
Gosta oddaje Spoznanje več, predsodek manj, sta bila zgodovinarja mlajše generacije dr. Renato Podbersič mlajši in dr. Helena Jaklitsch. Ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev, smo komentirali obeležitev teh dogodkov, se dotaknili pobude pokopa nepokopanih žrtev revolucije in omenili tudi nekatere izstopajoče dogodke, ki dajejo upanje za prihodnost.
Spoznanje več, predsodek manj
Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil p. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o 80 letnici konca 2. svetovne vojne, o Perziji in judovstvu, ki sta povezana že 2500 let, pa o umetni inteligenci. Seveda pa nismo mogli niti mimo največjega državnega praznika Dneva državnosti.
Spoznanje več, predsodek manj
Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil p. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o 80 letnici konca 2. svetovne vojne, o Perziji in judovstvu, ki sta povezana že 2500 let, pa o umetni inteligenci. Seveda pa nismo mogli niti mimo največjega državnega praznika Dneva državnosti.
Sol in luč
»Ljubezen je iznajdljiva,« bi lahko dodali naštevanju apostola Pavla, ki opisuje njene lastnosti. Zgodbe iz knjige z naslovom Zgodbe za skladen zakon in družino, so navdih vsem, ki se prepustijo njihovim nagovorom. Avtor, Božo Rustja, ki jih je zbral, je z njimi skušal nakazati možnosti, kako očistiti in opleti zaraščene poti, da bodo na skupnih poteh zakoncev spet zacvetele rože. Knjiga je izšla pri založbi Ognjišče.
Naš gost
Spoznali smo kardiologinjo in terapevtko Tatjano Zorko, ki je svojo poklicno pot začela v UKC Ljubljana, mnogo let kasneje pa se je posvetila študiju psihoterapije, da bi najprej pozdravila sebe, nato pa, da bi znala ljudem pokazati, kako se lahko ob pomoči medicine zdravijo sami. Spregovorila je tudi o osebni izkušnji z boleznijo in o tem, kako je prav ta preizkušnja poglobila njeno razumevanje zdravljenja.
Doživetja narave
Marija je najboljša učiteljica tišine, ki jo iščemo tudi v gorskem svetu. Zakaj so gore prostor, kjer človek lažje začuti presežno? Kako se v tišini narave rojeva molitev in kako Marijino varstvo občutijo na svojih poteh gorski tekač, padalec in zlatomašnik ter oskrbnik svetišča na Kredarici? Naši gostje na praznik Marjinega vnebovzetja so bili trije duhovniki: dr. Matjaž Celarc, Jože Poje in Miro Šlibar.
Svetovalnica
Slišali smo, kako lahko sodobni človek pristopi k razumevanju najstarejšega Marijinega praznika. Kakšno je njegovo sporočilo, zakaj je bil in še vedno je veliki šmaren tako pomemben za Slovence? Naš gost je bil minorit in rektor osrednjega Marijinega romarskega svetišča mariborske nadškofije na Ptujski Gori p. Toni Brinjovc, ki je v svetem letu tudi misijonar upanja.
Slovencem po svetu in domovini
Vnebovzetje je največji Marijin praznik v liturgičnem koledarju, zato je med Slovenci poznan tudi z imeni veliki šmaren, šmarna miša in rožnica. Tako mu med drugim pravijo v Nediških dolinah v Furlaniji. Najbolj znano praznovanje je v Dreki. Vsako leto ga je slovesno pripravil msgr. Marino Qualizza, ki pa je pred tremi meseci, meseca maja odšel v večnost. Veliko ljudi od vsepovsod je prišlo k njegovi sveti maši v lepo cerkev Vnebovzete Božje Matere nad Krasom, piše petnajstdnevnik Dom. Letos bo prva rožinca brez čedermaca msgr. Qualizze, se pa bodo naj spomnili pri opoldanski sveti maši, ki jo bo daroval videmski nadškof msgr. Riccardo Lamba. Na začetku bo blagoslovil snopiče rož in na koncu vodil procesijo s podobo Device Marije. Pel bo zbor Rečan Aldo Klodič. Nadškof bo ob tej priložnosti blagoslovil spomenik duhovnikom, ki so se rodili v Dreki ali so tam delovali. Nanj so namreč dodali ime msgr. Qualizze, ki je tja hodil maševal kar 37 let. Na istem spomeniku je tudi ime Emila Cenciga, ki je bil župnik med letoma 1989 in 2007. Tudi njega se bodo spomnili, saj letos mineva sto let od njegovega rojstva.
Za življenje
O varni uporabi elektronskih sredstev je v oddaji Za življenje govoril strokovnjak za nekemično odvisnost Miha Kramli.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Sobotna iskrica
V prvem delu Sobotne iskrice smo ob prazniku Marije vnebovzete prebrali zgodbo, katere sporočilo je, da se moramo lepo obnašati do drugih in narave, da se smehljamo sami, z nami pa tudi nebeška Mati. Drugi del pa je prinesel nadaljevanje reportaže s Počitnic Biserov.
Iz naših krajev
Poročali smo o poteku gradnje protipoplavnih nasipov na reki Muri, 750-letnici cerkve v župniji Grad na Goričkem, letini breskev v Vipavski dolini, dodatnem zavarovanju pohodniških poti na območju Bleda, povezovanju kolesarskih poti na Krasu in svetovnem rekordu florista Žana Žlogarja, ki je v enem dnevu izdela 148 šopkov.