Spoznanje več, predsodek manj
Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil p. Branko Cestnik. Z njim smo govorili o več temah, ki so zaznamovale to poletje. Najprej smo izpostavili tisoče otrok, ki so obiskovali oratorije na cerkvenih dvoriščih, kaj je nedvomno znamenje tihega zaupanja v vzgojno vlogo Cerkve. Ob tem smo se spomnili tudi 80-letnice konca 2. svetovne vojne in se vprašali, ali res ne znamo brez vojne v Evropi in v Sveti deželi?
Spoznanje več, predsodek manj
Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil p. Branko Cestnik. Z njim smo govorili o več temah, ki so zaznamovale to poletje. Najprej smo izpostavili tisoče otrok, ki so obiskovali oratorije na cerkvenih dvoriščih, kaj je nedvomno znamenje tihega zaupanja v vzgojno vlogo Cerkve. Ob tem smo se spomnili tudi 80-letnice konca 2. svetovne vojne in se vprašali, ali res ne znamo brez vojne v Evropi in v Sveti deželi?
Spoznanje več, predsodek manj
Gostili smo ustavnega sodnika dr. Klemna Jakliča. V ospredju pogovora so bile pravne tematike, tudi v luči vojn v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu.
Spoznanje več, predsodek manj
Gostili smo ustavnega sodnika dr. Klemna Jakliča. V ospredju pogovora so bile pravne tematike, tudi v luči vojn v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu.
Spoznanje več, predsodek manj
V uvodnem delu oddaje je spregovoril o 50-letnici podpisa helsinške listine, ki je postavila določila za vzdrževanje mednarodnega reda. O tem, ali bi v primeru vojne v Ukrajini, je postavila pod vprašaj varnost v Evropi, potrebovali nek nov pristop. Dotaknil se je bližnjega srečanja ameriškega in ruskega predsednika Trumpa in Putina na Aljaski. Spregovoril o razmerah v Gazi, terorističnih organizacijah med Palestinci kot je Hamas in njihovih zaščitnikih. Povedal je, zakaj izjava Katedrale svobode o strateški in civilizacijski uvrščenosti Slovenije. Na področju notranjepolitičnega dogajanja pa o demontaži KPK, o vroči politični jeseni ...
Spoznanje več, predsodek manj
V uvodnem delu oddaje je spregovoril o 50-letnici podpisa helsinške listine, ki je postavila določila za vzdrževanje mednarodnega reda. O tem, ali bi v primeru vojne v Ukrajini, je postavila pod vprašaj varnost v Evropi, potrebovali nek nov pristop. Dotaknil se je bližnjega srečanja ameriškega in ruskega predsednika Trumpa in Putina na Aljaski. Spregovoril o razmerah v Gazi, terorističnih organizacijah med Palestinci kot je Hamas in njihovih zaščitnikih. Povedal je, zakaj izjava Katedrale svobode o strateški in civilizacijski uvrščenosti Slovenije. Na področju notranjepolitičnega dogajanja pa o demontaži KPK, o vroči politični jeseni ...
Spoznanje več, predsodek manj
Dr. Žiga Turk je spregovoril o poletju, ki ni prav nič mirno, za kar skrbi vlada, pa tudi o drugi obletnici katastrofalnih poplav in o pripravah na nov referendum. Pogledali smo tudi na razvoj dogodkov po svetu, ki države spodbuja k povečanju vlaganj v obrambo. Prisluhnite in sodelujte ob 17h.
Spoznanje več, predsodek manj
Dr. Žiga Turk je spregovoril o poletju, ki ni prav nič mirno, za kar skrbi vlada, pa tudi o drugi obletnici katastrofalnih poplav in o pripravah na nov referendum. Pogledali smo tudi na razvoj dogodkov po svetu, ki države spodbuja k povečanju vlaganj v obrambo. Prisluhnite in sodelujte ob 17h.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil naš gost mag. Branko Cestnik. Vsakoletna vroča tema poletja so premestitve duhovnikov: kaj izstopa letos? Zatem se bomo vprašali ali lahko politična stranka organizira mašo za domovino? P. Branko pravi tudi, da je nastopil čas da odpremo temo post-humanizma, kajti sočasno izglasovani zakoni o zaščiti živali in o evtanaziji za ljudi imajo znake konca humanizma. Za konec smo pogledali še na Bližnji vzhod in se vprašali ali so kristjani v Gazi in Izraelu varni.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil naš gost mag. Branko Cestnik. Vsakoletna vroča tema poletja so premestitve duhovnikov: kaj izstopa letos? Zatem se bomo vprašali ali lahko politična stranka organizira mašo za domovino? P. Branko pravi tudi, da je nastopil čas da odpremo temo post-humanizma, kajti sočasno izglasovani zakoni o zaščiti živali in o evtanaziji za ljudi imajo znake konca humanizma. Za konec smo pogledali še na Bližnji vzhod in se vprašali ali so kristjani v Gazi in Izraelu varni.
Spoznanje več, predsodek manj
V tokratni oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili vrhovno sodnico Barbaro Zobec in nekdanjega ustavnega ter vrhovnega sodnika Jana Zobca. Z njima smo spregovorili o odnosu vladajočih do nerešena polpretekle zgodovine, o sprejeti resoluciji o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji, o napadih Romov in pravnih sredstvih, ki jih imajo za urejanje tega področja pristojni, o obrambnih referendumih in kazanju mišic med političnimi strankami.
Spoznanje več, predsodek manj
V tokratni oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili vrhovno sodnico Barbaro Zobec in nekdanjega ustavnega ter vrhovnega sodnika Jana Zobca. Z njima smo spregovorili o odnosu vladajočih do nerešena polpretekle zgodovine, o sprejeti resoluciji o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji, o napadih Romov in pravnih sredstvih, ki jih imajo za urejanje tega področja pristojni, o obrambnih referendumih in kazanju mišic med političnimi strankami.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo tokrat gostili novinarja Petra Meršeta in skupaj z njim pogledali na politično prizorišče. Drama z referendumi o obrambi in NATU, parlamentarna razprava o evtanaziji in dveh interpelacijah, resolucija v Evropskem parlamentu, ki spregovori o pomembnem priznanju na področju slovenske zgodovine, to je le nekaj tem, ki smo jih odprli s Petrom Meršetom.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo tokrat gostili novinarja Petra Meršeta in skupaj z njim pogledali na politično prizorišče. Drama z referendumi o obrambi in NATU, parlamentarna razprava o evtanaziji in dveh interpelacijah, resolucija v Evropskem parlamentu, ki spregovori o pomembnem priznanju na področju slovenske zgodovine, to je le nekaj tem, ki smo jih odprli s Petrom Meršetom.
Spoznanje več, predsodek manj
Tokrat je odmevalo domače politično dogajanje. Državni zbor je izglasoval razpis posvetovalnega referenduma o obrambnih izdatkih, utegne mu slediti še razpis posvetovalnega referenduma o članstvu Slovenije v Natu. Kakšne bodo posledice, smo vprašali latinista, teologa in zgodovinarja dr. Aleša Mavra. Odnos naše države do Severnoatlantskega zavezništva smo z njim analizirali tudi v luči vojn v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. Komentiral je še proteste v Srbiji in koncert Marka Perkovića Thompsona na Hrvaškem.
Spoznanje več, predsodek manj
Tokrat je odmevalo domače politično dogajanje. Državni zbor je izglasoval razpis posvetovalnega referenduma o obrambnih izdatkih, utegne mu slediti še razpis posvetovalnega referenduma o članstvu Slovenije v Natu. Kakšne bodo posledice, smo vprašali latinista, teologa in zgodovinarja dr. Aleša Mavra. Odnos naše države do Severnoatlantskega zavezništva smo z njim analizirali tudi v luči vojn v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. Komentiral je še proteste v Srbiji in koncert Marka Perkovića Thompsona na Hrvaškem.
Svetovalnica
Kdaj je čas za obrezovanje okrasnih grmovnic in jagodičevja, kdaj pravi čas za načrtovanje ureditve naših okrasnih vrtov ter nove zasaditve? Kakšno naj bo razmerje dreves, grmovnic in cvetja? Je pomembna barvna uskladitev in kako naj izbiramo, da nas bo vrt razveseljeval v vseh letnih časih? Naš gost v Svetovalnici je bil Gregor Čuden.
Globine
Tokrat smo si v 7. delu cikla Dialog z ateizmom vzeli čas za refleksijo: ateist Simon Rigač je delil svoj pogled na srečanja, snemanje oddaj, povedal je, kaj se ga je dotaknilo, v zadnjem delu pogovora pa je beseda tekla o ustvarjanju glasbe z umetno inteligenco. Začeli smo s ponovitvijo dela pogovora z jezuitom p. Damjanom Ristićem o tem, kako razumemo ateizem in kakšne oblike poznamo. Vprašanja za oba gosta lahko pošljete na: globine@ognjisce.si
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. avgust 2025 ob 05-ih
Naš pogled
Pred vrati je vroča politična jesen z medijsko vojno, v kateri bo vladajoča stran poskušala dokazati, da je izpolnila svoje obljube, da živimo bolje kot smo pred tremi leti; da smo gospodarsko ena najuspešnejših držav; da smo si povrnili ugled v svetu in da je Slovenija danes država, ki Evropi vliva upanje, kot je pred meseci dejal premier Golob. A nekateri opozarjajo, da glede na občutno višje davčne dajatve, državljani nikakor ne občutimo boljših storitev. In še nekaj o zdravstvu, zastojih na cesti, popoplavni obnovi, reševanju Palestinskega vprašanja ...
Slovencem po svetu in domovini
Državna sekretarka Vesna Humar se je na sejmu AGRA srečala s člani Zamejske gospodarske koordinacije iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Kot so sporočili z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, je bilo srečanje namenjeno pregledu aktualnih zadev. Državna sekretarka je predstavila aktivnosti v zvezi z načrtovano spremembo zakonodaje, ki bo uredila delovanje in povezovanje zamejskih gospodarskih struktur. Ob tem je poudarila: Glavni cilj zakona je vzpostaviti podlago, da se oblikuje razvojni program za vsa štiri slovenska zamejstva. To pomeni, da bomo v naslednjih štirih letih vlagali v razvoj gospodarskih in turističnih dejavnosti v sosednjih državah. Če bodo dobra delovna mesta, bodo mladi ljudje ostajali doma, bodo družine ostajale doma in bodo tudi naše zamejske skupnosti imele boljšo, lepšo prihodnost. Po sestanku, ki mu je sopredsedoval državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan, je sledil skupni ogled sejma AGRA. Ob tem je potekalo srečanje z vodstvom in predstavniki Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij. Državna sekretarka je obiskala tudi stojnico Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Muraba, kjer so predstavili projekte čezmejnega povezovanja.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Enostavna sladica iz biskvita je lahko rulada. Potrebujemo jajca, sladkor in moko. Na eno jajce eno žlico sladkorja in eno žlico moke ter nožev vrh pecilnega praška. Za en pekač pripravimo biskvit iz 4-5 jajc. Najprej naredimo sneg, dodamo sladkor, nato pa rumenjake. Miksamo 2-3 minute. Nato metlice vzamemo v roko in v velikih obratih zamešamo moko s pecilnim praškom. Nekaj moke lahko nadomestimo z žlico ali dvema orehov, dodamo lahko tudi malo cimeta. Maso vlijemo na dobro namazan in pomokan ali s peki papirjem obložen pekač (peki papir še pomažemo z nekaj kapljicami olja). To pečemo 10 minut pri 200 °C. Še vroče ločimo od robov pekača in pustimo, da s malo ohladi, nato pa obrnemo na pladenj ali desko. Lahko naredimo tudi biskvit, kjer na eno jajce vzamemo 2 žlici sladkorja, 2 žlici moke in 2 žlici olja. Prav tako najprej naredimo sneg, dodamo sladkor in rumenjake ter olje (lahko je pol olivnega in pol sončničnega). Z metlico v roki zamešamo še moko s pecilnim praškom. Lahko dodamo še malo naribane limonine lupine. Maso zlijemo na namazan pekač z višjimi stranicami in dodamo še narezano sveže sadje ali pa iz kompota. Pečemo 15-20 minut. Sladico v obeh primerih navlažimo s sadnim sokom in namažemo z marmelado. Rolado ob slovesnostih lahko oblijemo s čokolado ali okrasimo s stepeno sladko smetano in na vrhu dodamo narezano sadje.
Otok
Tokrat je bil z nami pesnik Brane Senegačnik in pesmi iz zbirke Pogovori z nikomer.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Pogovor o
Ob začetku zbiranja podpisov pod zahtevo za razpis referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja bomo v oddaji Pogovor o predvajali posnetek okrogle mize, ki se še kako dotika tega področja. V letošnjem marcu so jo pripravili na Univerzi Sigmunda Freuda. O žalovanja v času paliativne oskrbe in umiranja bližnje osebe so spregovorili nekdanja državna koordinatorica za razvoj paliativne medicine Mateja Lopuh, vodja programa Žalovanje odraslih, otrok in mladih pri Slovenskem društvu Hospic Tamara Zemlič Radović in član komisije za medicinsko etiko, pediater dr. Urh Grošelj. Omizje je povezovala Mateja Feltrin Novljan.