Is podcast 20 let HASA NSW, Nazaj v Slovenijo - Igor Cesarec Is podcast
20 let HASA NSW, Nazaj v Slovenijo - Igor Cesarec

V Sydneyju so obeležili 20-letnico delovanja Zgodovinskega arhiva za avstralske Slovence v Novem Južnem Walesu (več nam je povedal p. Darko Žnidaršič), v Ljubljani se bodo nadaljevali Koroški kulturni dnevi (več nam je povedal predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani Janez Stergar), v oddaji ste lahko prisluhnili tudi dr. Igorju Cesarcu, ki je ustanovil Društvo v tujini izobraženih Slovencev VTIS (serija Kongres na klepetu, Nazaj v Slovenijo?)

 

Matjaž Merljak

družba rojaki

12. 3. 2023
20 let HASA NSW, Nazaj v Slovenijo - Igor Cesarec

V Sydneyju so obeležili 20-letnico delovanja Zgodovinskega arhiva za avstralske Slovence v Novem Južnem Walesu (več nam je povedal p. Darko Žnidaršič), v Ljubljani se bodo nadaljevali Koroški kulturni dnevi (več nam je povedal predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani Janez Stergar), v oddaji ste lahko prisluhnili tudi dr. Igorju Cesarcu, ki je ustanovil Društvo v tujini izobraženih Slovencev VTIS (serija Kongres na klepetu, Nazaj v Slovenijo?)

 

Matjaž Merljak

VEČ ...|12. 3. 2023
20 let HASA NSW, Nazaj v Slovenijo - Igor Cesarec

V Sydneyju so obeležili 20-letnico delovanja Zgodovinskega arhiva za avstralske Slovence v Novem Južnem Walesu (več nam je povedal p. Darko Žnidaršič), v Ljubljani se bodo nadaljevali Koroški kulturni dnevi (več nam je povedal predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani Janez Stergar), v oddaji ste lahko prisluhnili tudi dr. Igorju Cesarcu, ki je ustanovil Društvo v tujini izobraženih Slovencev VTIS (serija Kongres na klepetu, Nazaj v Slovenijo?)

 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|28. 5. 2023
Slovensko begunsko šolstvo

Maj je poseben, spominski mesec za slovensko izseljenstvo. Ko je v začetku tega meseca leta 1945 postajalo jasno, da bo v Sloveniji oblast prevzela komunistična partija, so se mnogi rojaki odpravili na begunsko pot: iz Ljubljane preko Pliberka in Ljubelja na avstrijsko Koroško, s Primorske pa v Italijo. V glavnem so bili prepričani, da le za krajši čas. Zaradi nestrinjanja ali nasprotovanja komunističnemu vodstvu in strahu pred revolucionarnim nasiljem je Slovenijo zapustilo več kot 20.000 ljudi. Med njimi je bil velik delež kulturnikov, gospodarstvenikov in intelektualcev. V težkih okoliščinah v begunskih taboriščih so poskrbeli za bogato družbeno, versko in kulturno življenje. Organizirali so šolstvo na osnovni, poklicni in gimnazijski ravni, obsežno publicistiko in kmetijstvo, vseskozi pa s pevskimi zbori, gledališkimi skupinami, obrtno dejavnostjo in leposlovjem gojili ustvarjalnost.  O pomembni vlogi begunskega šolstva, bogastvu slovenskega begunskega tiska, kako se je slovensko begunsko šolstvo nadaljevalo v izseljenstvu in o vlogi arhiva Studia Slovenica. Dr. Helena Jaklitsch, Helena Janežič in Andreja Klasinc Škofljanec ter Gregor Batagelj so o tem govorili ob predstavitvi posebne izdaje revije SLO časi kraji ljudje, ki jo izdaja založba Družina.

Slovensko begunsko šolstvo

Maj je poseben, spominski mesec za slovensko izseljenstvo. Ko je v začetku tega meseca leta 1945 postajalo jasno, da bo v Sloveniji oblast prevzela komunistična partija, so se mnogi rojaki odpravili na begunsko pot: iz Ljubljane preko Pliberka in Ljubelja na avstrijsko Koroško, s Primorske pa v Italijo. V glavnem so bili prepričani, da le za krajši čas. Zaradi nestrinjanja ali nasprotovanja komunističnemu vodstvu in strahu pred revolucionarnim nasiljem je Slovenijo zapustilo več kot 20.000 ljudi. Med njimi je bil velik delež kulturnikov, gospodarstvenikov in intelektualcev. V težkih okoliščinah v begunskih taboriščih so poskrbeli za bogato družbeno, versko in kulturno življenje. Organizirali so šolstvo na osnovni, poklicni in gimnazijski ravni, obsežno publicistiko in kmetijstvo, vseskozi pa s pevskimi zbori, gledališkimi skupinami, obrtno dejavnostjo in leposlovjem gojili ustvarjalnost.  O pomembni vlogi begunskega šolstva, bogastvu slovenskega begunskega tiska, kako se je slovensko begunsko šolstvo nadaljevalo v izseljenstvu in o vlogi arhiva Studia Slovenica. Dr. Helena Jaklitsch, Helena Janežič in Andreja Klasinc Škofljanec ter Gregor Batagelj so o tem govorili ob predstavitvi posebne izdaje revije SLO časi kraji ljudje, ki jo izdaja založba Družina.

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Slovensko begunsko šolstvo

Maj je poseben, spominski mesec za slovensko izseljenstvo. Ko je v začetku tega meseca leta 1945 postajalo jasno, da bo v Sloveniji oblast prevzela komunistična partija, so se mnogi rojaki odpravili na begunsko pot: iz Ljubljane preko Pliberka in Ljubelja na avstrijsko Koroško, s Primorske pa v Italijo. V glavnem so bili prepričani, da le za krajši čas. Zaradi nestrinjanja ali nasprotovanja komunističnemu vodstvu in strahu pred revolucionarnim nasiljem je Slovenijo zapustilo več kot 20.000 ljudi. Med njimi je bil velik delež kulturnikov, gospodarstvenikov in intelektualcev. V težkih okoliščinah v begunskih taboriščih so poskrbeli za bogato družbeno, versko in kulturno življenje. Organizirali so šolstvo na osnovni, poklicni in gimnazijski ravni, obsežno publicistiko in kmetijstvo, vseskozi pa s pevskimi zbori, gledališkimi skupinami, obrtno dejavnostjo in leposlovjem gojili ustvarjalnost.  O pomembni vlogi begunskega šolstva, bogastvu slovenskega begunskega tiska, kako se je slovensko begunsko šolstvo nadaljevalo v izseljenstvu in o vlogi arhiva Studia Slovenica. Dr. Helena Jaklitsch, Helena Janežič in Andreja Klasinc Škofljanec ter Gregor Batagelj so o tem govorili ob predstavitvi posebne izdaje revije SLO časi kraji ljudje, ki jo izdaja založba Družina.

VEČ ...|28. 5. 2023
Slovensko begunsko šolstvo

Maj je poseben, spominski mesec za slovensko izseljenstvo. Ko je v začetku tega meseca leta 1945 postajalo jasno, da bo v Sloveniji oblast prevzela komunistična partija, so se mnogi rojaki odpravili na begunsko pot: iz Ljubljane preko Pliberka in Ljubelja na avstrijsko Koroško, s Primorske pa v Italijo. V glavnem so bili prepričani, da le za krajši čas. Zaradi nestrinjanja ali nasprotovanja komunističnemu vodstvu in strahu pred revolucionarnim nasiljem je Slovenijo zapustilo več kot 20.000 ljudi. Med njimi je bil velik delež kulturnikov, gospodarstvenikov in intelektualcev. V težkih okoliščinah v begunskih taboriščih so poskrbeli za bogato družbeno, versko in kulturno življenje. Organizirali so šolstvo na osnovni, poklicni in gimnazijski ravni, obsežno publicistiko in kmetijstvo, vseskozi pa s pevskimi zbori, gledališkimi skupinami, obrtno dejavnostjo in leposlovjem gojili ustvarjalnost.  O pomembni vlogi begunskega šolstva, bogastvu slovenskega begunskega tiska, kako se je slovensko begunsko šolstvo nadaljevalo v izseljenstvu in o vlogi arhiva Studia Slovenica. Dr. Helena Jaklitsch, Helena Janežič in Andreja Klasinc Škofljanec ter Gregor Batagelj so o tem govorili ob predstavitvi posebne izdaje revije SLO časi kraji ljudje, ki jo izdaja založba Družina.

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|21. 5. 2023
Spomin na dr. Dušana Petrača

O romanju naših rojakov iz Buenos Airesa k Mariji v Lujan in romanju na francoske Brezje v Habsterdick, spomnili smo se tudi pokojnega rojaka, uglednega znanstvenika, ki je deloval pri Nasi, dr. Dušana Petrača.

 

Spomin na dr. Dušana Petrača

O romanju naših rojakov iz Buenos Airesa k Mariji v Lujan in romanju na francoske Brezje v Habsterdick, spomnili smo se tudi pokojnega rojaka, uglednega znanstvenika, ki je deloval pri Nasi, dr. Dušana Petrača.

 

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Spomin na dr. Dušana Petrača

O romanju naših rojakov iz Buenos Airesa k Mariji v Lujan in romanju na francoske Brezje v Habsterdick, spomnili smo se tudi pokojnega rojaka, uglednega znanstvenika, ki je deloval pri Nasi, dr. Dušana Petrača.

 

VEČ ...|21. 5. 2023
Spomin na dr. Dušana Petrača

O romanju naših rojakov iz Buenos Airesa k Mariji v Lujan in romanju na francoske Brezje v Habsterdick, spomnili smo se tudi pokojnega rojaka, uglednega znanstvenika, ki je deloval pri Nasi, dr. Dušana Petrača.

 

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|14. 5. 2023
Slovenci v Porabju

Pri Gospe Sveti na avstrijskem Koroškem bodo tudi letos slovenske šmarnice. Več nam je povedala Marija Gruškovnjak v imenu Katoliške akcije in Dušnopastirskega urada krške škofije. Slišali ste še, kaj o življenju Slovencev v Porabju, pravi Dušan Mukič, ki je prejel letošnjo nagrado Vstajenje. 

Slovenci v Porabju

Pri Gospe Sveti na avstrijskem Koroškem bodo tudi letos slovenske šmarnice. Več nam je povedala Marija Gruškovnjak v imenu Katoliške akcije in Dušnopastirskega urada krške škofije. Slišali ste še, kaj o življenju Slovencev v Porabju, pravi Dušan Mukič, ki je prejel letošnjo nagrado Vstajenje. 

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Slovenci v Porabju

Pri Gospe Sveti na avstrijskem Koroškem bodo tudi letos slovenske šmarnice. Več nam je povedala Marija Gruškovnjak v imenu Katoliške akcije in Dušnopastirskega urada krške škofije. Slišali ste še, kaj o življenju Slovencev v Porabju, pravi Dušan Mukič, ki je prejel letošnjo nagrado Vstajenje. 

VEČ ...|14. 5. 2023
Slovenci v Porabju

Pri Gospe Sveti na avstrijskem Koroškem bodo tudi letos slovenske šmarnice. Več nam je povedala Marija Gruškovnjak v imenu Katoliške akcije in Dušnopastirskega urada krške škofije. Slišali ste še, kaj o življenju Slovencev v Porabju, pravi Dušan Mukič, ki je prejel letošnjo nagrado Vstajenje. 

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|7. 5. 2023
Slovesnost v Merlebachu in tematski zemljevidi zamejstva

Rojaki v Freyming-Merlebachu na vzhodu Francije so praznovali 40-letnico duhovništva svojega župnika Jožeta Kamina in za prvi maj tradicionalno poromali v Habsterdick – z njimi je bil škof Anton Jamnik, ki je pri Slovenski škofovski konferenci zadolžen za pastoralo Slovencev po svetu. Pri Rafaelovi družbi pa so izšli tematski zemljevidi slovenskega zamejstva. Točneje gre za tematske karte slovenskih zemljepisnih imen na avstrijskem Koroškem in Štajerskem, v Porabju in v Italiji. 

Slovesnost v Merlebachu in tematski zemljevidi zamejstva

Rojaki v Freyming-Merlebachu na vzhodu Francije so praznovali 40-letnico duhovništva svojega župnika Jožeta Kamina in za prvi maj tradicionalno poromali v Habsterdick – z njimi je bil škof Anton Jamnik, ki je pri Slovenski škofovski konferenci zadolžen za pastoralo Slovencev po svetu. Pri Rafaelovi družbi pa so izšli tematski zemljevidi slovenskega zamejstva. Točneje gre za tematske karte slovenskih zemljepisnih imen na avstrijskem Koroškem in Štajerskem, v Porabju in v Italiji. 

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Slovesnost v Merlebachu in tematski zemljevidi zamejstva

Rojaki v Freyming-Merlebachu na vzhodu Francije so praznovali 40-letnico duhovništva svojega župnika Jožeta Kamina in za prvi maj tradicionalno poromali v Habsterdick – z njimi je bil škof Anton Jamnik, ki je pri Slovenski škofovski konferenci zadolžen za pastoralo Slovencev po svetu. Pri Rafaelovi družbi pa so izšli tematski zemljevidi slovenskega zamejstva. Točneje gre za tematske karte slovenskih zemljepisnih imen na avstrijskem Koroškem in Štajerskem, v Porabju in v Italiji. 

VEČ ...|7. 5. 2023
Slovesnost v Merlebachu in tematski zemljevidi zamejstva

Rojaki v Freyming-Merlebachu na vzhodu Francije so praznovali 40-letnico duhovništva svojega župnika Jožeta Kamina in za prvi maj tradicionalno poromali v Habsterdick – z njimi je bil škof Anton Jamnik, ki je pri Slovenski škofovski konferenci zadolžen za pastoralo Slovencev po svetu. Pri Rafaelovi družbi pa so izšli tematski zemljevidi slovenskega zamejstva. Točneje gre za tematske karte slovenskih zemljepisnih imen na avstrijskem Koroškem in Štajerskem, v Porabju in v Italiji. 

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|30. 4. 2023
O Antonu Ilcu in Karlu Kozini ter Vzhodnokrščanskem središču v Bruslju

Predstavili smo delo izseljenskih duhovnikov Antona Ilca in Karla Kozine, ki prihajata z ribniškega konca in sta delovala na Vzhodnokrščanskem središču v Bruslju, ki je za Rusijo v času železne zaveze izdajalo Sveto pismo in drugih kar 225 knjižnih naslovov. Knjigo sta izdali Rafaelova družba in župnija Ribnica, od koder sta izhajala oba duhovnika. Ruski izvirnik je izšel v Moskvi pred desetimi leti. Slovenska izdaja pa je dopolnjena še s članki Antona Ilca iz raznih glasil, bibliografijo, slikovnim gradivom in poglavjem o slovensko-ruskih odnosih. Na predstavitvi knjige so sodelovali: ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore, ribniški rojak in izseljenski duhovnik msgr. Janez Pucelj in prevajalka s. Alenka Arko. 

O Antonu Ilcu in Karlu Kozini ter Vzhodnokrščanskem središču v Bruslju

Predstavili smo delo izseljenskih duhovnikov Antona Ilca in Karla Kozine, ki prihajata z ribniškega konca in sta delovala na Vzhodnokrščanskem središču v Bruslju, ki je za Rusijo v času železne zaveze izdajalo Sveto pismo in drugih kar 225 knjižnih naslovov. Knjigo sta izdali Rafaelova družba in župnija Ribnica, od koder sta izhajala oba duhovnika. Ruski izvirnik je izšel v Moskvi pred desetimi leti. Slovenska izdaja pa je dopolnjena še s članki Antona Ilca iz raznih glasil, bibliografijo, slikovnim gradivom in poglavjem o slovensko-ruskih odnosih. Na predstavitvi knjige so sodelovali: ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore, ribniški rojak in izseljenski duhovnik msgr. Janez Pucelj in prevajalka s. Alenka Arko. 

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

O Antonu Ilcu in Karlu Kozini ter Vzhodnokrščanskem središču v Bruslju

Predstavili smo delo izseljenskih duhovnikov Antona Ilca in Karla Kozine, ki prihajata z ribniškega konca in sta delovala na Vzhodnokrščanskem središču v Bruslju, ki je za Rusijo v času železne zaveze izdajalo Sveto pismo in drugih kar 225 knjižnih naslovov. Knjigo sta izdali Rafaelova družba in župnija Ribnica, od koder sta izhajala oba duhovnika. Ruski izvirnik je izšel v Moskvi pred desetimi leti. Slovenska izdaja pa je dopolnjena še s članki Antona Ilca iz raznih glasil, bibliografijo, slikovnim gradivom in poglavjem o slovensko-ruskih odnosih. Na predstavitvi knjige so sodelovali: ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore, ribniški rojak in izseljenski duhovnik msgr. Janez Pucelj in prevajalka s. Alenka Arko. 

VEČ ...|30. 4. 2023
O Antonu Ilcu in Karlu Kozini ter Vzhodnokrščanskem središču v Bruslju

Predstavili smo delo izseljenskih duhovnikov Antona Ilca in Karla Kozine, ki prihajata z ribniškega konca in sta delovala na Vzhodnokrščanskem središču v Bruslju, ki je za Rusijo v času železne zaveze izdajalo Sveto pismo in drugih kar 225 knjižnih naslovov. Knjigo sta izdali Rafaelova družba in župnija Ribnica, od koder sta izhajala oba duhovnika. Ruski izvirnik je izšel v Moskvi pred desetimi leti. Slovenska izdaja pa je dopolnjena še s članki Antona Ilca iz raznih glasil, bibliografijo, slikovnim gradivom in poglavjem o slovensko-ruskih odnosih. Na predstavitvi knjige so sodelovali: ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore, ribniški rojak in izseljenski duhovnik msgr. Janez Pucelj in prevajalka s. Alenka Arko. 

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|23. 4. 2023
Pogled na slovenstvo iz zamejstva

O slovenski narodni skupnosti v Italiji, odnosu večinskega prebivalstva in oblasti ter matice do nje in njeni samozavesti ter volji do življenja je na Novoletnem srečanju v Tinjah razmišljal publicist in kulturni delavec v Trstu Ivo Jevnikar. V oddaji smo predvajali odlomke s predavanje in dodali nekaj drugih novic. 

Pogled na slovenstvo iz zamejstva

O slovenski narodni skupnosti v Italiji, odnosu večinskega prebivalstva in oblasti ter matice do nje in njeni samozavesti ter volji do življenja je na Novoletnem srečanju v Tinjah razmišljal publicist in kulturni delavec v Trstu Ivo Jevnikar. V oddaji smo predvajali odlomke s predavanje in dodali nekaj drugih novic. 

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Pogled na slovenstvo iz zamejstva

O slovenski narodni skupnosti v Italiji, odnosu večinskega prebivalstva in oblasti ter matice do nje in njeni samozavesti ter volji do življenja je na Novoletnem srečanju v Tinjah razmišljal publicist in kulturni delavec v Trstu Ivo Jevnikar. V oddaji smo predvajali odlomke s predavanje in dodali nekaj drugih novic. 

VEČ ...|23. 4. 2023
Pogled na slovenstvo iz zamejstva

O slovenski narodni skupnosti v Italiji, odnosu večinskega prebivalstva in oblasti ter matice do nje in njeni samozavesti ter volji do življenja je na Novoletnem srečanju v Tinjah razmišljal publicist in kulturni delavec v Trstu Ivo Jevnikar. V oddaji smo predvajali odlomke s predavanje in dodali nekaj drugih novic. 

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|16. 4. 2023
Velika noč, 2. del

Praznični utrip med rojaki v Avstraliji, Kanadi, Argentini in Franciji so nam predstavili p. Simon Peter Berlec iz Melbourna, Drago Gačnik SDB iz Hamiltona, Mariana Poznič iz Buenos Airesa in Jože Kamin iz Freyming-Merlebacha. 

Velika noč, 2. del

Praznični utrip med rojaki v Avstraliji, Kanadi, Argentini in Franciji so nam predstavili p. Simon Peter Berlec iz Melbourna, Drago Gačnik SDB iz Hamiltona, Mariana Poznič iz Buenos Airesa in Jože Kamin iz Freyming-Merlebacha. 

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Velika noč, 2. del

Praznični utrip med rojaki v Avstraliji, Kanadi, Argentini in Franciji so nam predstavili p. Simon Peter Berlec iz Melbourna, Drago Gačnik SDB iz Hamiltona, Mariana Poznič iz Buenos Airesa in Jože Kamin iz Freyming-Merlebacha. 

VEČ ...|16. 4. 2023
Velika noč, 2. del

Praznični utrip med rojaki v Avstraliji, Kanadi, Argentini in Franciji so nam predstavili p. Simon Peter Berlec iz Melbourna, Drago Gačnik SDB iz Hamiltona, Mariana Poznič iz Buenos Airesa in Jože Kamin iz Freyming-Merlebacha. 

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|9. 4. 2023
Velika noč, 1. del

Praznični utrip med rojaki v Avstraliji, Združenih državah Amerike in Nemčije so nam predstavili slovenski duhovniki p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja, p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu in Aleš Kalamar iz Stuttgarta. Slišali ste o odprtju razstave »Soočanja« Zorke Weiss-L., ki je v Galeriji Družina na ogled v okviru 21. Koroških kulturnih dni v Ljubljani ter povabili na prihajajoči koncert in igro. 

Velika noč, 1. del

Praznični utrip med rojaki v Avstraliji, Združenih državah Amerike in Nemčije so nam predstavili slovenski duhovniki p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja, p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu in Aleš Kalamar iz Stuttgarta. Slišali ste o odprtju razstave »Soočanja« Zorke Weiss-L., ki je v Galeriji Družina na ogled v okviru 21. Koroških kulturnih dni v Ljubljani ter povabili na prihajajoči koncert in igro. 

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Velika noč, 1. del

Praznični utrip med rojaki v Avstraliji, Združenih državah Amerike in Nemčije so nam predstavili slovenski duhovniki p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja, p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu in Aleš Kalamar iz Stuttgarta. Slišali ste o odprtju razstave »Soočanja« Zorke Weiss-L., ki je v Galeriji Družina na ogled v okviru 21. Koroških kulturnih dni v Ljubljani ter povabili na prihajajoči koncert in igro. 

VEČ ...|9. 4. 2023
Velika noč, 1. del

Praznični utrip med rojaki v Avstraliji, Združenih državah Amerike in Nemčije so nam predstavili slovenski duhovniki p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja, p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu in Aleš Kalamar iz Stuttgarta. Slišali ste o odprtju razstave »Soočanja« Zorke Weiss-L., ki je v Galeriji Družina na ogled v okviru 21. Koroških kulturnih dni v Ljubljani ter povabili na prihajajoči koncert in igro. 

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Oddaja je namenjena obveščanju poslušalcev v domovini z življenjem rojakov po svetu. V oddaji poročamo, kaj je novega pri Slovencih v zamejstvu, v Evropi, ZDA, Kanadi, Argentini in Avstraliji. V oddaji lahko slišite tudi glasbo, ki jo ustvarjajo rojaki. Včasih so oddaje v celoti posvečene določeni tematiki.

Matjaž Merljak

Matjaž Merljak

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|29. 5. 2023
Spoznanje več predsodek manj - Stane Granda, Renato Podbersič ml.

Gosta oddaje sta bila zgodovinarja, urednika in publicista ter doktorja znanosti Stane Granda in Renato Podbersič mlajši. Teme pogovora so bile povezane z obletnicami meseca maja in začetka junija, med drugim pa smo se vprašali tudi ali drži vtis, da se aktualna vlada ukvarja z zgodovino veliko več kot se je katerakoli pred njo …

Spoznanje več predsodek manj - Stane Granda, Renato Podbersič ml.

Gosta oddaje sta bila zgodovinarja, urednika in publicista ter doktorja znanosti Stane Granda in Renato Podbersič mlajši. Teme pogovora so bile povezane z obletnicami meseca maja in začetka junija, med drugim pa smo se vprašali tudi ali drži vtis, da se aktualna vlada ukvarja z zgodovino veliko več kot se je katerakoli pred njo …

Radio Ognjišče

politikaStane GrandaRenato Podbersič

Duhovna misel

VEČ ...|1. 6. 2023
Kadar Duha ni, se vrata spet zaprejo.

Prikazali so se jim jeziki, podobni plamenom, ki so se razdelili, in nad vsakim je obstal po eden.

Kadar Duha ni, se vrata spet zaprejo.

Prikazali so se jim jeziki, podobni plamenom, ki so se razdelili, in nad vsakim je obstal po eden.

Pavle Ravnohrib

duhovnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|28. 5. 2023
Slovensko begunsko šolstvo

Maj je poseben, spominski mesec za slovensko izseljenstvo. Ko je v začetku tega meseca leta 1945 postajalo jasno, da bo v Sloveniji oblast prevzela komunistična partija, so se mnogi rojaki odpravili na begunsko pot: iz Ljubljane preko Pliberka in Ljubelja na avstrijsko Koroško, s Primorske pa v Italijo. V glavnem so bili prepričani, da le za krajši čas. Zaradi nestrinjanja ali nasprotovanja komunističnemu vodstvu in strahu pred revolucionarnim nasiljem je Slovenijo zapustilo več kot 20.000 ljudi. Med njimi je bil velik delež kulturnikov, gospodarstvenikov in intelektualcev. V težkih okoliščinah v begunskih taboriščih so poskrbeli za bogato družbeno, versko in kulturno življenje. Organizirali so šolstvo na osnovni, poklicni in gimnazijski ravni, obsežno publicistiko in kmetijstvo, vseskozi pa s pevskimi zbori, gledališkimi skupinami, obrtno dejavnostjo in leposlovjem gojili ustvarjalnost.  O pomembni vlogi begunskega šolstva, bogastvu slovenskega begunskega tiska, kako se je slovensko begunsko šolstvo nadaljevalo v izseljenstvu in o vlogi arhiva Studia Slovenica. Dr. Helena Jaklitsch, Helena Janežič in Andreja Klasinc Škofljanec ter Gregor Batagelj so o tem govorili ob predstavitvi posebne izdaje revije SLO časi kraji ljudje, ki jo izdaja založba Družina.

Slovensko begunsko šolstvo

Maj je poseben, spominski mesec za slovensko izseljenstvo. Ko je v začetku tega meseca leta 1945 postajalo jasno, da bo v Sloveniji oblast prevzela komunistična partija, so se mnogi rojaki odpravili na begunsko pot: iz Ljubljane preko Pliberka in Ljubelja na avstrijsko Koroško, s Primorske pa v Italijo. V glavnem so bili prepričani, da le za krajši čas. Zaradi nestrinjanja ali nasprotovanja komunističnemu vodstvu in strahu pred revolucionarnim nasiljem je Slovenijo zapustilo več kot 20.000 ljudi. Med njimi je bil velik delež kulturnikov, gospodarstvenikov in intelektualcev. V težkih okoliščinah v begunskih taboriščih so poskrbeli za bogato družbeno, versko in kulturno življenje. Organizirali so šolstvo na osnovni, poklicni in gimnazijski ravni, obsežno publicistiko in kmetijstvo, vseskozi pa s pevskimi zbori, gledališkimi skupinami, obrtno dejavnostjo in leposlovjem gojili ustvarjalnost.  O pomembni vlogi begunskega šolstva, bogastvu slovenskega begunskega tiska, kako se je slovensko begunsko šolstvo nadaljevalo v izseljenstvu in o vlogi arhiva Studia Slovenica. Dr. Helena Jaklitsch, Helena Janežič in Andreja Klasinc Škofljanec ter Gregor Batagelj so o tem govorili ob predstavitvi posebne izdaje revije SLO časi kraji ljudje, ki jo izdaja založba Družina.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|1. 6. 2023
Angel ganjenosti

Prihajaš vse pogosteje. Včasih se mi zdi, da kar stanuješ pri …

Angel ganjenosti

Prihajaš vse pogosteje. Včasih se mi zdi, da kar stanuješ pri …

Gregor Čušin

duhovnost

Za življenje

VEČ ...|27. 5. 2023
Izzivi ob zaključku šolskega leta

Tokrat smo v oddaji Za življenje gostili dr. Andrejo Poljanec, spregovorila je o izzivih ob zaključku šolskega leta, vabljeni k poslušanju. 

Izzivi ob zaključku šolskega leta

Tokrat smo v oddaji Za življenje gostili dr. Andrejo Poljanec, spregovorila je o izzivih ob zaključku šolskega leta, vabljeni k poslušanju. 

Mateja Feltrin Novljan

vzgojaduhovnost

Radijski roman

VEČ ...|1. 6. 2023
Le eno je potrebno - 41.del

Le eno je potrebno - 41.del

Mateja Subotičanec

knjigaLe eno je potrebno

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|1. 6. 2023
408. oddaja

Lastovke - Elda Viler, Suze Liju Plave Oči - Ivica Šerfezi, Love Letters In The Sand - Pat Boone, Prodajalka cvetja – Beti Jurković, Tipitipitì - Orietta Berti, Yes Tonight Josephine - Johnnie Ray, Življenje je lepo – Doca Marolt, Bonjour Kathrin - Caterina Valente, I Cant Stop Loving You - Ray Charles, Oda Ireni - Tomaž Pengov in Mladi levi; Un jour, un enfant - Frida Boccara, No milk today - Hermans Hermit, S.O.S. - ABBA ... 

408. oddaja

Lastovke - Elda Viler, Suze Liju Plave Oči - Ivica Šerfezi, Love Letters In The Sand - Pat Boone, Prodajalka cvetja – Beti Jurković, Tipitipitì - Orietta Berti, Yes Tonight Josephine - Johnnie Ray, Življenje je lepo – Doca Marolt, Bonjour Kathrin - Caterina Valente, I Cant Stop Loving You - Ray Charles, Oda Ireni - Tomaž Pengov in Mladi levi; Un jour, un enfant - Frida Boccara, No milk today - Hermans Hermit, S.O.S. - ABBA ... 

Matjaž Merljak, Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ...|1. 6. 2023
Dr. Miha Kos: Naučimo se učiti. Prvi učitelji so starši, kot so učitelji tudi vzgojitelji

Vsakič, ko nekaj spoznamo, spoznamo tudi, koliko lahko še spoznamo. Ljudje smo radovedna bitja, želimo vedeti. Za to pa je potreben določen napor in koristno je, če nam kdo pri tem pomaga ali vsaj spodbuja, v kateri smeri iskati odgovore. To naj bi bilo osnovno poslanstvo učiteljev oziroma šole, da nas uči učiti se, kljub padcem in neuspehom, vedno znova in znova. Ob tradicionalnem, letos že 14-em, Znanstivalu, festivalu znanosti, radovednosti in ustvarjalnosti, smo gostili direktorja Hiše eksperimentov dr. Miho Kosa.

Dr. Miha Kos: Naučimo se učiti. Prvi učitelji so starši, kot so učitelji tudi vzgojitelji

Vsakič, ko nekaj spoznamo, spoznamo tudi, koliko lahko še spoznamo. Ljudje smo radovedna bitja, želimo vedeti. Za to pa je potreben določen napor in koristno je, če nam kdo pri tem pomaga ali vsaj spodbuja, v kateri smeri iskati odgovore. To naj bi bilo osnovno poslanstvo učiteljev oziroma šole, da nas uči učiti se, kljub padcem in neuspehom, vedno znova in znova. Ob tradicionalnem, letos že 14-em, Znanstivalu, festivalu znanosti, radovednosti in ustvarjalnosti, smo gostili direktorja Hiše eksperimentov dr. Miho Kosa.

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|1. 6. 2023
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 1. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 1. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan