Prisluhnili smo duhovnemu nagovoru novomeškega škofa Andreja Sajeta, ki ji sledi molitev prvih nedeljskih večernic in rožnega venca (namenjen za misijonarke in misijonarje). Sledila je Radijska kateheza, ki je bila tokrat v znamenju nenavadnih svetopisemskih besedil. Vsebino je v svojih odgovorih orisal biblicist, filozof in prevajalec akademik dr. Jože Krašovec.
Prisluhnili smo duhovnemu nagovoru novomeškega škofa Andreja Sajeta, ki ji sledi molitev prvih nedeljskih večernic in rožnega venca (namenjen za misijonarke in misijonarje). Sledila je Radijska kateheza, ki je bila tokrat v znamenju nenavadnih svetopisemskih besedil. Vsebino je v svojih odgovorih orisal biblicist, filozof in prevajalec akademik dr. Jože Krašovec.
Prisluhnili smo duhovnemu nagovoru novomeškega škofa Andreja Sajeta, ki ji sledi molitev prvih nedeljskih večernic in rožnega venca (namenjen za misijonarke in misijonarje). Sledila je Radijska kateheza, ki je bila tokrat v znamenju nenavadnih svetopisemskih besedil. Vsebino je v svojih odgovorih orisal biblicist, filozof in prevajalec akademik dr. Jože Krašovec.
V Sobotnem duhovnem večeru Radia Ognjišče ste najprej slišali duhovni nagovor, ki ga je pripravil škof Andrej Glavan. Sledila je molitev prvih večernic 4. velikonočne nedelje in rožni venec, s katerim smo prosili za nove duhovniške in redovniške poklice. Tudi nocoj smo molili rožni venec Božjega usmiljenja. Zadnje dejanje je bila radijska kateheza Naši očetje v veri. Besedilo, ki ga enkrat na leto poslušamo v velikonočni vigiliji, smo vzeli pod drobnogled za tokratno katehezo. Nastalo naj bi med letoma 400 in 600 in se je vedno malo spreminjalo. Naj vam sobotni večer polepša hvalnica velikonočni sveči.
V Sobotnem duhovnem večeru Radia Ognjišče ste najprej slišali duhovni nagovor, ki ga je pripravil škof Andrej Glavan. Sledila je molitev prvih večernic 4. velikonočne nedelje in rožni venec, s katerim smo prosili za nove duhovniške in redovniške poklice. Tudi nocoj smo molili rožni venec Božjega usmiljenja. Zadnje dejanje je bila radijska kateheza Naši očetje v veri. Besedilo, ki ga enkrat na leto poslušamo v velikonočni vigiliji, smo vzeli pod drobnogled za tokratno katehezo. Nastalo naj bi med letoma 400 in 600 in se je vedno malo spreminjalo. Naj vam sobotni večer polepša hvalnica velikonočni sveči.
V Sobotnem duhovnem večeru Radia Ognjišče ste najprej slišali duhovni nagovor, ki ga je pripravil škof Andrej Glavan. Sledila je molitev prvih večernih 3. velikonočne nedelje in rožni venec, s katerim smo prosili za nove duhovniške in redovniške poklice. Tudi nocoj smo molili rožni venec Božjega usmiljenja. Zadnje dejanje je bila radijska kateheza, ki je bila že nocoj posvečena bolnikom. Kateheza je bila obarvana z veseljem, ki ga daje Vstali Jezus. Kljub boleznim vseh vrst in omejitvam, ki jih prinašajo, smo kristjani obdarjeni z vero, ki gore premika. O tem nam je več povedal bolniški duhovnik v bolnišnici Murska Sobota Robert Smodiš.
V Sobotnem duhovnem večeru Radia Ognjišče ste najprej slišali duhovni nagovor, ki ga je pripravil škof Andrej Glavan. Sledila je molitev prvih večernih 3. velikonočne nedelje in rožni venec, s katerim smo prosili za nove duhovniške in redovniške poklice. Tudi nocoj smo molili rožni venec Božjega usmiljenja. Zadnje dejanje je bila radijska kateheza, ki je bila že nocoj posvečena bolnikom. Kateheza je bila obarvana z veseljem, ki ga daje Vstali Jezus. Kljub boleznim vseh vrst in omejitvam, ki jih prinašajo, smo kristjani obdarjeni z vero, ki gore premika. O tem nam je več povedal bolniški duhovnik v bolnišnici Murska Sobota Robert Smodiš.
Uvodoma smo prisluhnili duhovnemu nagovoru, ki ga je pripravil škof Andrej Glavan. Nadaljevali smo z molitvijo prvih večernic 2. velikonočne nedelje in z molitvijo rožnega venca, ki smo ga molili po namenu papeža Frančiška za april: Molimo, da bi v vsaki kulturi prepoznali dostojanstvo žena ter njihovo bogastvo in da bi se končale diskriminacije, ki jih doživljajo na različnih koncih sveta. Ker pa smo pred praznikom Božjega usmiljenja, smo zmolili tudi rožni venec Božjega usmiljenja. Ob sklepu je sledila še molitev Pot luči.
Uvodoma smo prisluhnili duhovnemu nagovoru, ki ga je pripravil škof Andrej Glavan. Nadaljevali smo z molitvijo prvih večernic 2. velikonočne nedelje in z molitvijo rožnega venca, ki smo ga molili po namenu papeža Frančiška za april: Molimo, da bi v vsaki kulturi prepoznali dostojanstvo žena ter njihovo bogastvo in da bi se končale diskriminacije, ki jih doživljajo na različnih koncih sveta. Ker pa smo pred praznikom Božjega usmiljenja, smo zmolili tudi rožni venec Božjega usmiljenja. Ob sklepu je sledila še molitev Pot luči.
V Sobotnem duhovnem večeru boste najprej slišali duhovni nagovor, ki ga je pripravil nadškof Anton Stres. Nadaljevali bomo z molitvijo prvih večernic Cvetne nedelje in z molitvijo rožnega venca, s katerim se bomo zahvalili za vse milosti, ki smo jih bili deležni v času radijskega misijona. Zadnje dejanje pa bo molitev in premišljevanje križevega pota.
V Sobotnem duhovnem večeru boste najprej slišali duhovni nagovor, ki ga je pripravil nadškof Anton Stres. Nadaljevali bomo z molitvijo prvih večernic Cvetne nedelje in z molitvijo rožnega venca, s katerim se bomo zahvalili za vse milosti, ki smo jih bili deležni v času radijskega misijona. Zadnje dejanje pa bo molitev in premišljevanje križevega pota.
Uvodoma smo prisluhnili duhovnemu nagovoru, ki ga je pripravil nadškof Anton Stres. Nadaljevali smo z molitvijo prvih nedeljskih večernic 5. postne nedelje in z molitvijo križevega pota, s katerim smo počastili spomin na mučeniško smrt božjega služabnika Danijela Halasa, ki je 16. marca leta 1945 daroval svoje življenje za Kristusa. Med premišljevanjem postaj križevega pota pa smo imeli v mislih molitveni namen papeža Frančiška za marec: molimo za tiste, ki na različnih koncih sveta tvegajo življenje za evangelij, da bi navdihnili Cerkev z lastnim pogumom in misijonarskim poletom. Zadnje dejanje duhovnega večera je bila Radijska kateheza za bolnike. Naš gost je bil salezijanec Franc Šenk, ki je spregovoril o tem, kakšna naj bo molitev z bolnikom ali z umirajočim. Ovrednotil je tudi pomen darovanja trpljenja trpečemu Kristusu ter podal tudi nekaj načinov molitve, ki pomagajo v času bolezni, slabosti in slabega počutja.
Uvodoma smo prisluhnili duhovnemu nagovoru, ki ga je pripravil nadškof Anton Stres. Nadaljevali smo z molitvijo prvih nedeljskih večernic 5. postne nedelje in z molitvijo križevega pota, s katerim smo počastili spomin na mučeniško smrt božjega služabnika Danijela Halasa, ki je 16. marca leta 1945 daroval svoje življenje za Kristusa. Med premišljevanjem postaj križevega pota pa smo imeli v mislih molitveni namen papeža Frančiška za marec: molimo za tiste, ki na različnih koncih sveta tvegajo življenje za evangelij, da bi navdihnili Cerkev z lastnim pogumom in misijonarskim poletom. Zadnje dejanje duhovnega večera je bila Radijska kateheza za bolnike. Naš gost je bil salezijanec Franc Šenk, ki je spregovoril o tem, kakšna naj bo molitev z bolnikom ali z umirajočim. Ovrednotil je tudi pomen darovanja trpljenja trpečemu Kristusu ter podal tudi nekaj načinov molitve, ki pomagajo v času bolezni, slabosti in slabega počutja.
V Sobotnem duhovnem večeru sste najprej slišali duhovni nagovor za 4. postno nedeljo, ki ga je pripravil nadškof Anton Stres. Sledila je molitev prvih nedeljskih večernic in rožnega venca, s katerim bomo prosili za papeža Frančiška, ki bo 13. marca obhajal obletnico izvolitve za Petrovega naslednika. V trinajsti krstni katehezi - Naši očetje v veri - Ciril Jeruzalemski razmišlja o RESNIČNOSTI KRIŽANJA. Z nami je bil Benjamin Bevc, ki vas vabi, da skupaj z besedilom odrinete na globok premislek o velikonočnih skrivnostih.
V Sobotnem duhovnem večeru sste najprej slišali duhovni nagovor za 4. postno nedeljo, ki ga je pripravil nadškof Anton Stres. Sledila je molitev prvih nedeljskih večernic in rožnega venca, s katerim bomo prosili za papeža Frančiška, ki bo 13. marca obhajal obletnico izvolitve za Petrovega naslednika. V trinajsti krstni katehezi - Naši očetje v veri - Ciril Jeruzalemski razmišlja o RESNIČNOSTI KRIŽANJA. Z nami je bil Benjamin Bevc, ki vas vabi, da skupaj z besedilom odrinete na globok premislek o velikonočnih skrivnostih.
V Sobotnem duhovnem večeru ste slišali duhovni nagovor za 3. postno nedeljo, ki ga je pripravil nadškof Anton Stres. Govoru je sledila molitev prvih večernic in rožnega venca, s katerim smo prosili za blagoslov radijskega misijona. Molili smo tudi križev pot in litanije Jezusove krvi.
V Sobotnem duhovnem večeru ste slišali duhovni nagovor za 3. postno nedeljo, ki ga je pripravil nadškof Anton Stres. Govoru je sledila molitev prvih večernic in rožnega venca, s katerim smo prosili za blagoslov radijskega misijona. Molili smo tudi križev pot in litanije Jezusove krvi.
V Sobotnem duhovnem večeru ste slišali duhovni nagovor za 2. postno nedeljo, ki ga je pripravil škof Jurij Bizjak. Govoru je sledila molitev prvih večernic in rožnega venca, s katerim smo prosili za blagoslov radijskega misijona, ki bo od 17. do 23. marca. Molili smo tudi križev pot in litanije Jezusove krvi.
V Sobotnem duhovnem večeru ste slišali duhovni nagovor za 2. postno nedeljo, ki ga je pripravil škof Jurij Bizjak. Govoru je sledila molitev prvih večernic in rožnega venca, s katerim smo prosili za blagoslov radijskega misijona, ki bo od 17. do 23. marca. Molili smo tudi križev pot in litanije Jezusove krvi.
Sobotni duhovni večer nas umiri in nagovori, da se pripravimo na nedeljo in v polnosti doživimo Gospodov dan.
Evropsko sodišče za človekove pravice je 9. aprila izreklo prelomno sodbo, v kateri je Švico obtožilo pomanjkljivega ukrepanja proti podnebnim spremembam. Kaj to dejansko pomeni tudi za kmetijstvo je povedal prof. dr. Jernej Letnar Černič. V oddaji pa smo se ustavili tudi ob prehodu hladne fronte in s tem povezanim nastankom pozebe v nekaterih krajih.
3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.
Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.
Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Slišali ste 27. del radijskega romana Dragulj v pesku Tesse Afshar, ki je izšla pri založbi Družina. Rahabi in njeni družini končno postavijo šotor v taboru med Hebrejci, dobijo pa tudi prve prijatelje!
Ko boš prišla na Bled - Jelka Cvetežar, Una Lacrima Sul Viso - Bobby Solo, Is this the way to Amarillo - Tony Christie, Moje orglice – Janko Ropret, Fremde in der Nacht – Peter Beil, Woman in love – Barbra Streisand, Zaljubljena - Ditka Haberl, Lola - Pro arte, Save yoru love - Renee and Renato, Ljubi me spomladi - Jožica Svete in Peter Ambrož, Le Moribond - Jacques Brel, The Longest Time - Billy Joel, Gondola, gondola - Sergio Bruni, Sara - Bob Dylan ...
Dr. Žiga Zaplotnik je asistent na Katedri za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, ki dela kot raziskovalec na Evropskem centru za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF) v Bonnu, kjer se ukvarjajo z napovedjo vremena, po novem pa tudi z razvojem računalniškega modeliranja vremenskih in podnebnih vzorcev, ki bodo v prihodnje – tako vsaj upajo, poskušali odgovoriti na pogostost in intenzivnost ekstremnih vremenskih pojavov. Posledice podnebnih sprememb so že dobro vidne, vplivajo na naš vsakdan, posledično se vedno večje število ljudi zaveda obsežnosti problema. Zakaj prihaja do takšnih vremenskih odklonov in kako lahko ukrepamo s svojimi drugačnimi življenjskimi izbirami?, je bilo osrednje vprašanje pogovora.
Ob Svetovnem dnevu Zemlje, ki ga obeležujemo dvaindvajsetega aprila, smo k pogovoru za poljudnejšo razlago podnebnih sprememb povabili vse bolj prepoznavnega in priznanega meteorologa, ki pri svojem profesionalnem delu združuje med drugimi tudi znanja fizike, matematike, tudi kemije, v prepletu z meteorologijo.
Posledice podnebnih sprememb so že dobro vidne, vplivajo na naš vsakdan, in posledično se vedno večje število ljudi zaveda obsežnosti problema.
Podnebne spremembe so eden večjih problemov, s katerim se sooča človeštvo, in je natančnost podajanja informacij s strani strokovnjakov izjemno pomembna za spodbujanje zaupanja v javnosti do omenjenega problema.«
Zgodovina fizike podnebnih sprememb sega v leto 1856.
»Družba je napredovala do te mere, da omogoča deležu ljudi ukvarjanje z raziskovanjem, z znanostjo, z odkrivanjem novega in razumevanjem obstoječega. Ta privilegij uživam tudi sam, poklicno se ukvarjam s področjem vremena, podnebja, napovedovanja vremena in razvoja klime, kar mi omogoča pregled nad literaturo, članki, to vsebino tako lahko predajam naprej med javnost.«
Fizikalno napovedljiva dejstva o spremembi podnebja niso novost, vse se je praktično vedelo že dvajset, trideset let nazaj.
Vzorce mikroplastike najdemo v sloju tal širom sveta, se bo o nas govorilo kot o plastični družbi?
»Mikroplastiko najdemo tako v kopenskih kot ledeniških vzorcih, ta bo zaznamovala dobo, ki se ji reče antropocen. Lahko se bo govorilo o nas kot o plastični družbi, lahko se bo govorilo tudi o fosilni družbi, kajti odtis ogljikovega dioksida v ledenih vrtinah oziroma v kopenskem ledu - ki bo seveda obstal in prešel to naše obdobje ogrevanja, bo za vedno pričal o naših aktivnostih.!«
Od kod teorije zarot?
»Če se odmaknemo od študij klime in se posvetimo bolj študijam vedenjskih vzorcev ljudi, slednje kažejo, da je precej lažje sprejeti poenostavljene, prikupne razlage pojavov, kot pa znanstveno kompleksne razlage, ki terjajo ogromno predznanja, zelo dobro matematično in fizikalno pismenost, poznavanje osnovnih konceptov, s katerimi potem sploh lahko razumemo naprej omenjene posledice. Precej lažje je seveda verjeti poenostavljeni razlagi, kar je praktično princip vseh teorij zarot. Če se vrnemo na osnovne dokaze podnebnih sprememb, obstaja nekaj neizpodbitnih fizikalnih dokazov, zakaj se podnebne spremembe dogajajo in zakaj smo zanje trenutno krivi izključno ljudje.«
Resnica ni vedno prijetna, včasih je znanstveno dejstvo tudi neljubo.
»Naša velika prednost pred preteklimi civilizacijami, ki so (že)propadle, je v orodjih, ki nam dajejo vpogled v prihodnost, izkoristimo jo. Po drugi strani pa je seveda tudi naše znanje o klimatskih sistemih omejeno. Ne vemo vsega, zato se tudi znanstveni razvoj še dogaja. Ne vemo kakšen bo nadalni potek emisij, to je odvisno od naših družbenih pogodb, od družbenega konsenza - po kakšni poti bomo stopali, pa tudi od – se bom posul s pepelom, neznanja o našem klimatskem sistemu. To neznanje sugerira negotovost, zaradi katere moramo (hitro)zmanjšati emisije toplogrednih plinov.«
Naša doba, v kateri se je razvila človeška civilizacija, je temeljila na dvanajst tisoč letih stabilne klime, zdaj smo to destabilizirali.
Kaj lahko naredimo?
»Ja, glavna stvar je vse napore vložiti v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, omejiti dvig povprečne globalne temperature na dva cela nič stopinj Celzija kot skrajno mero, kar bo preprečilo, da se (skoraj zagotovo) v klimatskem sistemu izognemo izvedbi množice negativnih podnebnih povratnih zank, ki bi ogrevanje oz. nadaljevanje podnebnih sprememb še podaljšalo.
Napredek v resnem obravnavanju podnebnih spremembe je, tudi podpora javnosti je vse višja, ljudje se zavedamo svojega vpliva s škodljivimi posegi in načinom življenja, koliko smo pripravljeni dejavno in čim prej ukrepati, pa je drugo vprašanje. Toda, imamo dolg. Odplačevanje je lahko boleče, kajti dolgo smo emisije jemali na kredit, ki ga velik del prebivalstva, roko na srce, ne bo odplačeval, ampak ga bodo namesto nas naši zanamci. Je to pošteno? Mislim, da ne. Toda obstaja upanje in tehnološke rešitve so del tega upanja, da lahko uspemo zmanjšati emisije toplogrednih plinov, tudi brez večjih sistemskih sprememb v kakovosti bivanja.
S pogostim letenjem povzročamo izjemen ogljični odtis. Emisije teh sektorjev so izredno pomembne, emisije bomo na nivoju posameznikov zmanjšali tudi s prehodom iz hrane pretežno živalskega na hrano pretežno rastlinskega izvora.
Imamo sektorje, ki zahtevajo spremembe tudi na naši strani, kot so sektorji aviacije, kmetijstva in rabe tal. Letalstvo je sektor, ki se kot kaže še nekaj časa ne bo uspel okoljsko razogljičiti. Smo pripravljeni spremeniti način bivanja oziroma tipične prehranjevalne vzorce? Moj namen ni preprečevanje, ampak podajanje objektivnih informacij.«