O mrtvih govoriti nič slabega
Pravilo, da se o mrtvih ne sme govoriti nič slabega, velja že od nekdaj. To naj bi prvi izjavil državnik Solon, ki je bil s svojimi družbenimi reformami konec 7. in v 6. stoletju pred Kristusom utemeljitelj atenske demokracije. Več pa nam je razložila dr. Ignacija Fridl Jarc.
1. 11. 2018
O mrtvih govoriti nič slabega
Pravilo, da se o mrtvih ne sme govoriti nič slabega, velja že od nekdaj. To naj bi prvi izjavil državnik Solon, ki je bil s svojimi družbenimi reformami konec 7. in v 6. stoletju pred Kristusom utemeljitelj atenske demokracije. Več pa nam je razložila dr. Ignacija Fridl Jarc.

Mateja Subotičanec

VEČ ...|1. 11. 2018
O mrtvih govoriti nič slabega
Pravilo, da se o mrtvih ne sme govoriti nič slabega, velja že od nekdaj. To naj bi prvi izjavil državnik Solon, ki je bil s svojimi družbenimi reformami konec 7. in v 6. stoletju pred Kristusom utemeljitelj atenske demokracije. Več pa nam je razložila dr. Ignacija Fridl Jarc.

Mateja Subotičanec

spominkultura

Sadike iz antike

VEČ ... |
Inter Arma Silent Musae

Ko orožje govori, muze molče. Razlago je pripravila dr. Ignacija Fridl Jarc.

Inter Arma Silent Musae

Ko orožje govori, muze molče. Razlago je pripravila dr. Ignacija Fridl Jarc.

spominkomentar

Sadike iz antike

Inter Arma Silent Musae
Ko orožje govori, muze molče. Razlago je pripravila dr. Ignacija Fridl Jarc.
VEČ ...|27. 12. 2018
Inter Arma Silent Musae
Ko orožje govori, muze molče. Razlago je pripravila dr. Ignacija Fridl Jarc.

Mateja Subotičanec

spominkomentar

Sadike iz antike

VEČ ... |
Alfa in omega

Sadike iz antike

Alfa in omega
VEČ ...|20. 12. 2018

Sadike iz antike

VEČ ... |
Sadike iz antike

Najprej živeti, potem šele modrovati.

Sadike iz antike

Najprej živeti, potem šele modrovati.

družbakultura

Sadike iz antike

Sadike iz antike
Najprej živeti, potem šele modrovati.
VEČ ...|13. 12. 2018
Sadike iz antike
Najprej živeti, potem šele modrovati.

Mateja Subotičanec

družbakultura

Sadike iz antike

VEČ ... |
Vaja dela mojstra !

Rimski govorec Cicero je zapisal: Usus magister est optimus (izkušnja je najboljši učitelj). Razlago je pripravila dr. Ignacija Fridl Jarc.

Vaja dela mojstra !

Rimski govorec Cicero je zapisal: Usus magister est optimus (izkušnja je najboljši učitelj). Razlago je pripravila dr. Ignacija Fridl Jarc.

spominvzgojaizobraževanje

Sadike iz antike

Vaja dela mojstra !
Rimski govorec Cicero je zapisal: Usus magister est optimus (izkušnja je najboljši učitelj). Razlago je pripravila dr. Ignacija Fridl Jarc.
VEČ ...|6. 12. 2018
Vaja dela mojstra !
Rimski govorec Cicero je zapisal: Usus magister est optimus (izkušnja je najboljši učitelj). Razlago je pripravila dr. Ignacija Fridl Jarc.

Mateja Subotičanec

spominvzgojaizobraževanje

Sadike iz antike

VEČ ... |
Timeo hominem unius libri

Ignacija F.J. nam je razložila izrek Tomaža Akvinskega.

Timeo hominem unius libri

Ignacija F.J. nam je razložila izrek Tomaža Akvinskega.

duhovnostzgodovinaizobraževanje

Sadike iz antike

Timeo hominem unius libri
Ignacija F.J. nam je razložila izrek Tomaža Akvinskega.
VEČ ...|29. 11. 2018
Timeo hominem unius libri
Ignacija F.J. nam je razložila izrek Tomaža Akvinskega.

Mateja Subotičanec

duhovnostzgodovinaizobraževanje

Sadike iz antike

VEČ ... |
Festina lente

Hiti počasi !!! To je bil eden od najbolj priljubljenih izrekov rimskega cesarja Avgusta. Obrazložitev je pripravila dr. Ignacija Fridl Jarc.

Festina lente

Hiti počasi !!! To je bil eden od najbolj priljubljenih izrekov rimskega cesarja Avgusta. Obrazložitev je pripravila dr. Ignacija Fridl Jarc.

spominkulturaizobraževanje

Sadike iz antike

Festina lente
Hiti počasi !!! To je bil eden od najbolj priljubljenih izrekov rimskega cesarja Avgusta. Obrazložitev je pripravila dr. Ignacija Fridl Jarc.
VEČ ...|22. 11. 2018
Festina lente
Hiti počasi !!! To je bil eden od najbolj priljubljenih izrekov rimskega cesarja Avgusta. Obrazložitev je pripravila dr. Ignacija Fridl Jarc.

Mateja Subotičanec

spominkulturaizobraževanje

Sadike iz antike

VEČ ... |
Gutta cavat lapidem

Kaplja vrta skalo, ne s silo, temveč z vztrajnim padanjem (gutta cavat lapidem non vi, sed saepe cadendo). Pregovor je razložila dr. Ignacija Fridl Jarc.

Gutta cavat lapidem

Kaplja vrta skalo, ne s silo, temveč z vztrajnim padanjem (gutta cavat lapidem non vi, sed saepe cadendo). Pregovor je razložila dr. Ignacija Fridl Jarc.

spominkultura

Sadike iz antike

Gutta cavat lapidem
Kaplja vrta skalo, ne s silo, temveč z vztrajnim padanjem (gutta cavat lapidem non vi, sed saepe cadendo). Pregovor je razložila dr. Ignacija Fridl Jarc.
VEČ ...|15. 11. 2018
Gutta cavat lapidem
Kaplja vrta skalo, ne s silo, temveč z vztrajnim padanjem (gutta cavat lapidem non vi, sed saepe cadendo). Pregovor je razložila dr. Ignacija Fridl Jarc.

Mateja Subotičanec

spominkultura

Sadike iz antike

VEČ ... |
Periculum in mora

Odlašanje je nevarno! Dr. Ignacija Fridl Jarc nam je predstavila izvor in uporabo latinske misli, ki jo je prvi zapisal rimski zgodovinar Tit Livij.

Periculum in mora

Odlašanje je nevarno! Dr. Ignacija Fridl Jarc nam je predstavila izvor in uporabo latinske misli, ki jo je prvi zapisal rimski zgodovinar Tit Livij.

spomindružbazdravstvo

Sadike iz antike

Periculum in mora
Odlašanje je nevarno! Dr. Ignacija Fridl Jarc nam je predstavila izvor in uporabo latinske misli, ki jo je prvi zapisal rimski zgodovinar Tit Livij.
VEČ ...|8. 11. 2018
Periculum in mora
Odlašanje je nevarno! Dr. Ignacija Fridl Jarc nam je predstavila izvor in uporabo latinske misli, ki jo je prvi zapisal rimski zgodovinar Tit Livij.

Mateja Subotičanec

spomindružbazdravstvo

Sadike iz antike
Antika je obdobje kulturne zgodovine, ki vključuje civilizaciji stare GRČIJE in RIMSKEGA IMPERIJA, družbi, ki sta najbolj vplivali na razvoj Evrope, Severne Afrike in Bližnjega vzhoda. Kultura stare Grčije, skupaj z nekaterimi vplivi iz Orienta, je prevladovala skozi antično dobo kot temelj umetnosti, filozofije, družbe in izobraževanja. Rimljani so te ideale ohranili in posnemali. Grško-rimska kultura je tako temelj sodobnega jezikoslovja, politike, izobraževalnih sistemov, filozofije, znanosti, umetnosti in arhitekture. Zato na tem vrtu nabiramo Sadike, ki jih prebira in pripravlja dr. Ignacija Fridl Jarc.
Mateja Subotičanec

Mateja Subotičanec

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ... |
Ali je res težko biti dar drugemu?

Na god svetega Miklavža smo se dotaknili ene najlepših in hkrati najtežjih resnic družinskega življenja: brezpogojnega darovanja. Miklavž nas vsako leto spominja na dar, ki ni kupčija in ne pričakuje povračila. A kako takšno darovanje živeti doma – v odnosih, kjer so ranjenosti, pričakovanja in neizrečene potrebe največje? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Svoje vprašanje za gosta lahko posredujete na: za.zivljenje@ognjisce.si

Ali je res težko biti dar drugemu?

Na god svetega Miklavža smo se dotaknili ene najlepših in hkrati najtežjih resnic družinskega življenja: brezpogojnega darovanja. Miklavž nas vsako leto spominja na dar, ki ni kupčija in ne pričakuje povračila. A kako takšno darovanje živeti doma – v odnosih, kjer so ranjenosti, pričakovanja in neizrečene potrebe največje? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Svoje vprašanje za gosta lahko posredujete na: za.zivljenje@ognjisce.si

Blaž Lesnik

odnosidružinavzgojaduhovnost

Svetovalnica

VEČ ... |
Gibanje je življenje, življenje je gibanje

Z upokojenim zdravnikom dr. Avguštinom Mencingerjem smo se pogovarjali v sklopu programa na Mini radijskih počitnicah, ko se je pridružil počitnikarjem na Bledu. Pogovor smo naslovili »Gibanje je življenje in življenje je gibanje«.

Gibanje je življenje, življenje je gibanje

Z upokojenim zdravnikom dr. Avguštinom Mencingerjem smo se pogovarjali v sklopu programa na Mini radijskih počitnicah, ko se je pridružil počitnikarjem na Bledu. Pogovor smo naslovili »Gibanje je življenje in življenje je gibanje«.

Maja Morela Čuk

svetovanje

Globine

VEČ ... |
Globine - Dialog z ateizmom #11 - Zaključna oddaja pred občinstvom

Zadnja letošnja oddaja prinaša zaključek cikla Dialog z ateizmom. V desetih srečanjih sta se pred mikrofoni in kamerami srečevala jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rigač ter razpravljala o veri, smislu, trpljenju, prihodnosti in sodobni družbi. Naša želja je bila odpreti prostor za iskren in spoštljiv pogovor med teisti in ateisti. Zadnja oddaja povzema ključna spoznanja, ki jih je prinesel dialog, besedo pa je imelo tudi občinstvo, ki se je zbralo ob snemanju oddaje. Oddajo si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Globine - Dialog z ateizmom #11 - Zaključna oddaja pred občinstvom

Zadnja letošnja oddaja prinaša zaključek cikla Dialog z ateizmom. V desetih srečanjih sta se pred mikrofoni in kamerami srečevala jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rigač ter razpravljala o veri, smislu, trpljenju, prihodnosti in sodobni družbi. Naša želja je bila odpreti prostor za iskren in spoštljiv pogovor med teisti in ateisti. Zadnja oddaja povzema ključna spoznanja, ki jih je prinesel dialog, besedo pa je imelo tudi občinstvo, ki se je zbralo ob snemanju oddaje. Oddajo si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

veraateizemduhovnostdružbadialog

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Slovenske knjižnice so mostovi znanja

V Ljubljani je včeraj v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa in soorganizaciji NUK-a potekala vsebinsko bogata strokovna konferenca »Mostovi znanja: Slovenske knjižnice doma in po svetu«. Udeleženci so govorili o stanju in izzivih slovenskih knjižnic ter knjižničnem gradivu po svetu, povezovanju slovenskih knjižnic doma in po svetu in uporabi sodobnih informacijskih tehnologij v ta namen, vlogi NUK-a pri ohranjanju in dostopnosti knjižničnih gradiv Slovencev po svetu. Slišati je bilo primere dobrih praks, pa tudi nekateri izzive in priložnosti, s kateri se slovenske knjižnice po svetu srečujejo. Udeležence je s svojim nagovorom presenetil ameriški kongresnik slovenskih korenin Paul Gosar, zbrane pa so uvodoma nagovorili predsednik Svetovnega slovenskega kongresa Boris Pleskovič, državna sekretarka na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar in podpredsednik SAZU, akademik prof. dr. Marko Snoj

Slovenske knjižnice so mostovi znanja

V Ljubljani je včeraj v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa in soorganizaciji NUK-a potekala vsebinsko bogata strokovna konferenca »Mostovi znanja: Slovenske knjižnice doma in po svetu«. Udeleženci so govorili o stanju in izzivih slovenskih knjižnic ter knjižničnem gradivu po svetu, povezovanju slovenskih knjižnic doma in po svetu in uporabi sodobnih informacijskih tehnologij v ta namen, vlogi NUK-a pri ohranjanju in dostopnosti knjižničnih gradiv Slovencev po svetu. Slišati je bilo primere dobrih praks, pa tudi nekateri izzive in priložnosti, s kateri se slovenske knjižnice po svetu srečujejo. Udeležence je s svojim nagovorom presenetil ameriški kongresnik slovenskih korenin Paul Gosar, zbrane pa so uvodoma nagovorili predsednik Svetovnega slovenskega kongresa Boris Pleskovič, državna sekretarka na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar in podpredsednik SAZU, akademik prof. dr. Marko Snoj

Matjaž Merljak

družbarojaki

Moja zgodba

VEČ ... |
Anton Torkar: Beg iz pekla

V oddaji Moja zgodba smo predstavili knjigo z naslovom Beg iz pekla, ki jo je že leta 1987 izdal Anton Torkar. To je že tretji ponatis o vojaški poti primorskega Slovenca, ki je bil kot italijanski vojaški obveznik poslan na vzhodno fronto v zaledje bitke za Stalingrad. Knjigo sta ob 80 letnici konca druge svetovne založila Muzej novejše in sodobne zgodovine ter Tolminski muzej, predstavila pa nam je urednica, kustosinja Irena Uršič.

Anton Torkar: Beg iz pekla

V oddaji Moja zgodba smo predstavili knjigo z naslovom Beg iz pekla, ki jo je že leta 1987 izdal Anton Torkar. To je že tretji ponatis o vojaški poti primorskega Slovenca, ki je bil kot italijanski vojaški obveznik poslan na vzhodno fronto v zaledje bitke za Stalingrad. Knjigo sta ob 80 letnici konca druge svetovne založila Muzej novejše in sodobne zgodovine ter Tolminski muzej, predstavila pa nam je urednica, kustosinja Irena Uršič.

Jože Bartolj

spominpolitikavzhodna frontabitka za StalingradAnton TorkarIrena Uršičmobilizirani Slovenci v italijansko vojsko

Zgodbe za otroke

VEČ ... |
Mali žongler

Nov dan, nova adventna zgodba na zvočnem koledarju radia Ognjišče! Ste že slišali kdaj za malega žonglerja, ki je razveseljeval vse ljudi okoli sebe, sam pa je bil v srcu zelo žalosten? Le kaj bi ga lahko osrečilo? Odgovor se skriva v današnji zgodbi.

Mali žongler

Nov dan, nova adventna zgodba na zvočnem koledarju radia Ognjišče! Ste že slišali kdaj za malega žonglerja, ki je razveseljeval vse ljudi okoli sebe, sam pa je bil v srcu zelo žalosten? Le kaj bi ga lahko osrečilo? Odgovor se skriva v današnji zgodbi.

Nika Mandelj

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceadventni koledar 2025

Adventna spodbuda

VEČ ... |
To so Božja naključja

Misijonar p. Janez Mihelčič, ki deluje v Kirgiziji, je za Adventni koledar Misijonskega središča Slovenije poslal zgodbo o Božjih naključjih. Govori o dekletu, ki je spoznalo, da je tisto, kar razumemo kot “naključje” v resnici pogosto dokaz, da nas ima Bog rad.

To so Božja naključja

Misijonar p. Janez Mihelčič, ki deluje v Kirgiziji, je za Adventni koledar Misijonskega središča Slovenije poslal zgodbo o Božjih naključjih. Govori o dekletu, ki je spoznalo, da je tisto, kar razumemo kot “naključje” v resnici pogosto dokaz, da nas ima Bog rad.

Radio Ognjišče

duhovnostZgodbe upanjaAdventni koledar Misijonskega središča Slovenije

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Marko Hatlak & FUNtango

Virtuoz na harmoniki in pionir izvajanja tango glasbe v Sloveniji Marko Hatlak pripravlja s svojo zasedbo FUNtango tradicionalni božični koncert, ki ne bo le paša za ušesa, ampak tudi za oči in dušo.

Marko Hatlak & FUNtango

Virtuoz na harmoniki in pionir izvajanja tango glasbe v Sloveniji Marko Hatlak pripravlja s svojo zasedbo FUNtango tradicionalni božični koncert, ki ne bo le paša za ušesa, ampak tudi za oči in dušo.

Marjan Bunič

kulturaglasbaMarko HatlakFuntango

Komentar tedna

VEČ ... |
Alenka Puhar: Puharca pod mizo

V mogočnih dveh knjigah o temnih in svetli strani Dela, ki ju je prejšnji mesec poslal na svetlo Igor Omerza, je tam proti koncu fotografija nasmejane ženske, ki ima za hrbtom napis: Nisu sve kurve iste. In ta ženska sem jaz, Alenka Puhar, v polovico mlajši izdaji. Le kaj mi je bilo?! Izjava, da vse kurbe niso enake, seveda pomeni, da so nekatere malo boljše, oziroma malo manj pokvarjene… Sem bila tako pijana, da sem padla pod mizo?! In to celo v službi?! 

Ne, to o Puharci pod mizo mi ni prišlo na misel zaradi možnosti, da bi se tako sramotno napila. Povezano je s starim pregovorom, da se lastna hvala pod mizo vala. In takšne hvale, toliko pozitivnih besed, kot se jih najde v tistem koncu knjige, ki je posvečen svetli strani Dela in meni osebno, zlepa nisem deležna. Že res, začne se s hudo negativno oznako, ki pravi …

Komentar je pripravila prevajalka in publicistka, Alenka Puhar.

Alenka Puhar: Puharca pod mizo

V mogočnih dveh knjigah o temnih in svetli strani Dela, ki ju je prejšnji mesec poslal na svetlo Igor Omerza, je tam proti koncu fotografija nasmejane ženske, ki ima za hrbtom napis: Nisu sve kurve iste. In ta ženska sem jaz, Alenka Puhar, v polovico mlajši izdaji. Le kaj mi je bilo?! Izjava, da vse kurbe niso enake, seveda pomeni, da so nekatere malo boljše, oziroma malo manj pokvarjene… Sem bila tako pijana, da sem padla pod mizo?! In to celo v službi?! 

Ne, to o Puharci pod mizo mi ni prišlo na misel zaradi možnosti, da bi se tako sramotno napila. Povezano je s starim pregovorom, da se lastna hvala pod mizo vala. In takšne hvale, toliko pozitivnih besed, kot se jih najde v tistem koncu knjige, ki je posvečen svetli strani Dela in meni osebno, zlepa nisem deležna. Že res, začne se s hudo negativno oznako, ki pravi …

Komentar je pripravila prevajalka in publicistka, Alenka Puhar.

Alenka Puhar

komentardružbapolitikaspomin

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 12. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 12. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Življenje išče pot

VEČ ... |
Včasih je že prijateljski pogovor ključ do rešitve

Psiholog Lovro Tacol, ki pri Škofijski Karitas Celje sodeluje v programu Blizu, je spregovorili o razliki med prijateljskim, duhovnim in psihološkim pogovorom, ter pojasnil, kdaj je potrebna strokovna pomoč osebi v težavah. 

Včasih je že prijateljski pogovor ključ do rešitve

Psiholog Lovro Tacol, ki pri Škofijski Karitas Celje sodeluje v programu Blizu, je spregovorili o razliki med prijateljskim, duhovnim in psihološkim pogovorom, ter pojasnil, kdaj je potrebna strokovna pomoč osebi v težavah. 

s. Meta Potočnik

pogovorstiskaprogram Blizu