O mrtvih govoriti nič slabega
Pravilo, da se o mrtvih ne sme govoriti nič slabega, velja že od nekdaj. To naj bi prvi izjavil državnik Solon, ki je bil s svojimi družbenimi reformami konec 7. in v 6. stoletju pred Kristusom utemeljitelj atenske demokracije. Več pa nam je razložila dr. Ignacija Fridl Jarc.
1. 11. 2018
O mrtvih govoriti nič slabega
Pravilo, da se o mrtvih ne sme govoriti nič slabega, velja že od nekdaj. To naj bi prvi izjavil državnik Solon, ki je bil s svojimi družbenimi reformami konec 7. in v 6. stoletju pred Kristusom utemeljitelj atenske demokracije. Več pa nam je razložila dr. Ignacija Fridl Jarc.

Mateja Subotičanec

VEČ ...|1. 11. 2018
O mrtvih govoriti nič slabega
Pravilo, da se o mrtvih ne sme govoriti nič slabega, velja že od nekdaj. To naj bi prvi izjavil državnik Solon, ki je bil s svojimi družbenimi reformami konec 7. in v 6. stoletju pred Kristusom utemeljitelj atenske demokracije. Več pa nam je razložila dr. Ignacija Fridl Jarc.

Mateja Subotičanec

spominkultura

Sadike iz antike

VEČ ... |
Inter Arma Silent Musae

Ko orožje govori, muze molče. Razlago je pripravila dr. Ignacija Fridl Jarc.

Inter Arma Silent Musae

Ko orožje govori, muze molče. Razlago je pripravila dr. Ignacija Fridl Jarc.

spominkomentar

Sadike iz antike

Inter Arma Silent Musae
Ko orožje govori, muze molče. Razlago je pripravila dr. Ignacija Fridl Jarc.
VEČ ...|27. 12. 2018
Inter Arma Silent Musae
Ko orožje govori, muze molče. Razlago je pripravila dr. Ignacija Fridl Jarc.

Mateja Subotičanec

spominkomentar

Sadike iz antike

VEČ ... |
Alfa in omega

Sadike iz antike

Alfa in omega
VEČ ...|20. 12. 2018

Sadike iz antike

VEČ ... |
Sadike iz antike

Najprej živeti, potem šele modrovati.

Sadike iz antike

Najprej živeti, potem šele modrovati.

družbakultura

Sadike iz antike

Sadike iz antike
Najprej živeti, potem šele modrovati.
VEČ ...|13. 12. 2018
Sadike iz antike
Najprej živeti, potem šele modrovati.

Mateja Subotičanec

družbakultura

Sadike iz antike

VEČ ... |
Vaja dela mojstra !

Rimski govorec Cicero je zapisal: Usus magister est optimus (izkušnja je najboljši učitelj). Razlago je pripravila dr. Ignacija Fridl Jarc.

Vaja dela mojstra !

Rimski govorec Cicero je zapisal: Usus magister est optimus (izkušnja je najboljši učitelj). Razlago je pripravila dr. Ignacija Fridl Jarc.

spominvzgojaizobraževanje

Sadike iz antike

Vaja dela mojstra !
Rimski govorec Cicero je zapisal: Usus magister est optimus (izkušnja je najboljši učitelj). Razlago je pripravila dr. Ignacija Fridl Jarc.
VEČ ...|6. 12. 2018
Vaja dela mojstra !
Rimski govorec Cicero je zapisal: Usus magister est optimus (izkušnja je najboljši učitelj). Razlago je pripravila dr. Ignacija Fridl Jarc.

Mateja Subotičanec

spominvzgojaizobraževanje

Sadike iz antike

VEČ ... |
Timeo hominem unius libri

Ignacija F.J. nam je razložila izrek Tomaža Akvinskega.

Timeo hominem unius libri

Ignacija F.J. nam je razložila izrek Tomaža Akvinskega.

duhovnostzgodovinaizobraževanje

Sadike iz antike

Timeo hominem unius libri
Ignacija F.J. nam je razložila izrek Tomaža Akvinskega.
VEČ ...|29. 11. 2018
Timeo hominem unius libri
Ignacija F.J. nam je razložila izrek Tomaža Akvinskega.

Mateja Subotičanec

duhovnostzgodovinaizobraževanje

Sadike iz antike

VEČ ... |
Festina lente

Hiti počasi !!! To je bil eden od najbolj priljubljenih izrekov rimskega cesarja Avgusta. Obrazložitev je pripravila dr. Ignacija Fridl Jarc.

Festina lente

Hiti počasi !!! To je bil eden od najbolj priljubljenih izrekov rimskega cesarja Avgusta. Obrazložitev je pripravila dr. Ignacija Fridl Jarc.

spominkulturaizobraževanje

Sadike iz antike

Festina lente
Hiti počasi !!! To je bil eden od najbolj priljubljenih izrekov rimskega cesarja Avgusta. Obrazložitev je pripravila dr. Ignacija Fridl Jarc.
VEČ ...|22. 11. 2018
Festina lente
Hiti počasi !!! To je bil eden od najbolj priljubljenih izrekov rimskega cesarja Avgusta. Obrazložitev je pripravila dr. Ignacija Fridl Jarc.

Mateja Subotičanec

spominkulturaizobraževanje

Sadike iz antike

VEČ ... |
Gutta cavat lapidem

Kaplja vrta skalo, ne s silo, temveč z vztrajnim padanjem (gutta cavat lapidem non vi, sed saepe cadendo). Pregovor je razložila dr. Ignacija Fridl Jarc.

Gutta cavat lapidem

Kaplja vrta skalo, ne s silo, temveč z vztrajnim padanjem (gutta cavat lapidem non vi, sed saepe cadendo). Pregovor je razložila dr. Ignacija Fridl Jarc.

spominkultura

Sadike iz antike

Gutta cavat lapidem
Kaplja vrta skalo, ne s silo, temveč z vztrajnim padanjem (gutta cavat lapidem non vi, sed saepe cadendo). Pregovor je razložila dr. Ignacija Fridl Jarc.
VEČ ...|15. 11. 2018
Gutta cavat lapidem
Kaplja vrta skalo, ne s silo, temveč z vztrajnim padanjem (gutta cavat lapidem non vi, sed saepe cadendo). Pregovor je razložila dr. Ignacija Fridl Jarc.

Mateja Subotičanec

spominkultura

Sadike iz antike

VEČ ... |
Periculum in mora

Odlašanje je nevarno! Dr. Ignacija Fridl Jarc nam je predstavila izvor in uporabo latinske misli, ki jo je prvi zapisal rimski zgodovinar Tit Livij.

Periculum in mora

Odlašanje je nevarno! Dr. Ignacija Fridl Jarc nam je predstavila izvor in uporabo latinske misli, ki jo je prvi zapisal rimski zgodovinar Tit Livij.

spomindružbazdravstvo

Sadike iz antike

Periculum in mora
Odlašanje je nevarno! Dr. Ignacija Fridl Jarc nam je predstavila izvor in uporabo latinske misli, ki jo je prvi zapisal rimski zgodovinar Tit Livij.
VEČ ...|8. 11. 2018
Periculum in mora
Odlašanje je nevarno! Dr. Ignacija Fridl Jarc nam je predstavila izvor in uporabo latinske misli, ki jo je prvi zapisal rimski zgodovinar Tit Livij.

Mateja Subotičanec

spomindružbazdravstvo

Sadike iz antike
Antika je obdobje kulturne zgodovine, ki vključuje civilizaciji stare GRČIJE in RIMSKEGA IMPERIJA, družbi, ki sta najbolj vplivali na razvoj Evrope, Severne Afrike in Bližnjega vzhoda. Kultura stare Grčije, skupaj z nekaterimi vplivi iz Orienta, je prevladovala skozi antično dobo kot temelj umetnosti, filozofije, družbe in izobraževanja. Rimljani so te ideale ohranili in posnemali. Grško-rimska kultura je tako temelj sodobnega jezikoslovja, politike, izobraževalnih sistemov, filozofije, znanosti, umetnosti in arhitekture. Zato na tem vrtu nabiramo Sadike, ki jih prebira in pripravlja dr. Ignacija Fridl Jarc.
Mateja Subotičanec

Mateja Subotičanec

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ... |
Konferenca: Slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje - 6

Poslušate lahko še zadnjo, šesto oddajo iz znanstvene konference z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. Dr. Matjaž Ambrožič je predstavil jezuita patra ddr. Antona Prešerna, dr. Pavlina Bobič pa duhovnika Franceta Dolinarja, ki ga je poimenovala "plemič kulture, teolog in zgodovinar".

Konferenca: Slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje - 6

Poslušate lahko še zadnjo, šesto oddajo iz znanstvene konference z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. Dr. Matjaž Ambrožič je predstavil jezuita patra ddr. Antona Prešerna, dr. Pavlina Bobič pa duhovnika Franceta Dolinarja, ki ga je poimenovala "plemič kulture, teolog in zgodovinar".

Jože Bartolj

spominpolitikaSlovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanjePavlina BobičMatjaž AmbrožičAnton PrešerenFrance Dolinar

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Krovni zakon spremenjen, Krištof ostaja predsednik KKZ

Državni zbor je sprejel spremembe krovnega zakona za Slovence v zamejstvu in po svetu. Kako jih je predstavila državna sekretarka Vesna Humar, ste lahko slišali na začetku. Dekan Janko Krištof ostaja predsednik Krščanske kulturne zveze iz Celovca. Na kaj iz minulega mandata je najbolj ponosen in kakšni so načrti, nam je povedal v pogovoru [od 7:33 dalje]. V Gorici in Novi Gorici so se zbrali predstavniki slovanski manjšin iz vse Evrope [več ob 18:48]. Ob koncu oddaje pa še, kaj je na Dragi 2025 na omizju Zaton zahod povedala Bernarda Fink Inzko [pri 27:14]. 

Krovni zakon spremenjen, Krištof ostaja predsednik KKZ

Državni zbor je sprejel spremembe krovnega zakona za Slovence v zamejstvu in po svetu. Kako jih je predstavila državna sekretarka Vesna Humar, ste lahko slišali na začetku. Dekan Janko Krištof ostaja predsednik Krščanske kulturne zveze iz Celovca. Na kaj iz minulega mandata je najbolj ponosen in kakšni so načrti, nam je povedal v pogovoru [od 7:33 dalje]. V Gorici in Novi Gorici so se zbrali predstavniki slovanski manjšin iz vse Evrope [več ob 18:48]. Ob koncu oddaje pa še, kaj je na Dragi 2025 na omizju Zaton zahod povedala Bernarda Fink Inzko [pri 27:14]. 

Matjaž Merljak

družbarojakikulturacerkevzakon

Doživetja narave

VEČ ... |
Astrofotografija in komet Lemmon Boštjana Mesariča

Pred mikrofonom smo gostili astrofotografa Boštjana Mesariča. Njegova slika aktualnega kometa Lemmon je bila izbrana za razstavo na sedmi letni konferenci o astronomiji, ki jo organizirajo astronomska društva iz vzhodnega dela Kitajske, enega najgosteje naseljenih in gospodarsko razvitih območij države. Konferenca združuje ljubitelje astronomije, strokovnjake in proizvajalce opreme za opazovanje zvezd, z namenom opazovanja nočnega neba. Pogovarjali smo se o astrofotografski poti našega gosta in opozorili na prihajajoči zimski meteorski roj Geminidi.

Astrofotografija in komet Lemmon Boštjana Mesariča

Pred mikrofonom smo gostili astrofotografa Boštjana Mesariča. Njegova slika aktualnega kometa Lemmon je bila izbrana za razstavo na sedmi letni konferenci o astronomiji, ki jo organizirajo astronomska društva iz vzhodnega dela Kitajske, enega najgosteje naseljenih in gospodarsko razvitih območij države. Konferenca združuje ljubitelje astronomije, strokovnjake in proizvajalce opreme za opazovanje zvezd, z namenom opazovanja nočnega neba. Pogovarjali smo se o astrofotografski poti našega gosta in opozorili na prihajajoči zimski meteorski roj Geminidi.

Blaž Lesnik

astronomijavesoljeastrofotografijanočno nebokometiGeminidi

Svetovalnica

VEČ ... |
Dr. Marija Anderluh, dr. med. o ozadju obdarovanja in o tem, kaj je pravzaprav otroška sreča.

Dr. Marija Anderluh, dr. med., predstojnica Oddelka službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki Ljubljana je pred nocojšnjim prihodom Miklavža govorila o ozadju obdarovanja in o tem, kaj je pravzaprav otroška sreča.

Dr. Marija Anderluh, dr. med. o ozadju obdarovanja in o tem, kaj je pravzaprav otroška sreča.

Dr. Marija Anderluh, dr. med., predstojnica Oddelka službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki Ljubljana je pred nocojšnjim prihodom Miklavža govorila o ozadju obdarovanja in o tem, kaj je pravzaprav otroška sreča.

Radio Ognjišče

svetovanje

Program zadnjega tedna

VEČ ... |
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 06. december 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 06. december 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Zgodbe za otroke

VEČ ... |
Miklavževi škornji

Danes goduje Sv. Nikolaj! Ste že slišali zgodbo o njegovih škornjih? Prisluhnite ji. Zgodbe za otroke, za čaroben advent! 

Miklavževi škornji

Danes goduje Sv. Nikolaj! Ste že slišali zgodbo o njegovih škornjih? Prisluhnite ji. Zgodbe za otroke, za čaroben advent! 

Nika Mandelj

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceadventni koledar 2025

Adventna spodbuda

VEČ ... |
Angeli so držali avto

Na Madagaskarju so poti blatne in dostikrat težko prevozne. Misijonar Janez Krmelj piše o nesreči, v kateri je tovornjak obstal na robu prepada. Izgledalo je, da bo zdrsnil v globino, da se bo zemlja pod njim udrla. Pa se je res? Je morda Bog posegel vmes in dokazal, da z njegovo pomočjo ni nič nemogoče? 

Angeli so držali avto

Na Madagaskarju so poti blatne in dostikrat težko prevozne. Misijonar Janez Krmelj piše o nesreči, v kateri je tovornjak obstal na robu prepada. Izgledalo je, da bo zdrsnil v globino, da se bo zemlja pod njim udrla. Pa se je res? Je morda Bog posegel vmes in dokazal, da z njegovo pomočjo ni nič nemogoče? 

Radio Ognjišče

duhovnostZgodbe upanjaAdventni koledar Misijonskega središča Slovenije

Sobotni duhovni večer

VEČ ... |
Pred drugo adventno nedeljo

Slišali smo Duhovni nagovor, ki ga je pred 2. adventno nedeljo pripravil škof Stanislav Lipovšek. Nadaljevali smo s prvimi večernicami 2. adventne nedelje in rožnim vencem, ki smo jih molili po namenu svetega očeta: za kristjane na konfliktnih območjih. Sledila je Radijska kateheza, v kateri smo se ustavili pri pojavih izgorelosti, kronične utrujenosti ali kronične bolečine. To so v današnjem času pokazatelji, da smo sebe postavili skoraj na zadnje mesto, medtem ko skrbimo za druge. Jezus nas seveda uči darovanja, a nas spomni, kakor je tudi svoje učence, da moramo poskrbeti tudi za počitek, odmik in molitev. V katehezi bomo s sodelavci Svetopisemske družbe odkrivali nauke Svetega pisma, ki nas učijo pravega ravnotežja na tem področju. 

Pred drugo adventno nedeljo

Slišali smo Duhovni nagovor, ki ga je pred 2. adventno nedeljo pripravil škof Stanislav Lipovšek. Nadaljevali smo s prvimi večernicami 2. adventne nedelje in rožnim vencem, ki smo jih molili po namenu svetega očeta: za kristjane na konfliktnih območjih. Sledila je Radijska kateheza, v kateri smo se ustavili pri pojavih izgorelosti, kronične utrujenosti ali kronične bolečine. To so v današnjem času pokazatelji, da smo sebe postavili skoraj na zadnje mesto, medtem ko skrbimo za druge. Jezus nas seveda uči darovanja, a nas spomni, kakor je tudi svoje učence, da moramo poskrbeti tudi za počitek, odmik in molitev. V katehezi bomo s sodelavci Svetopisemske družbe odkrivali nauke Svetega pisma, ki nas učijo pravega ravnotežja na tem področju. 

Franci Trstenjak

odnosidružinaduhovnost

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 6. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 6. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Naš gost

VEČ ... |
Sestra Nikolina

S. Nikolina je za kuhalnico najprej poprijela, ko je pomagala mami doma v Lenartu v Slovenskih goricah. Eno leto se je šolala pri sestrah na gospodinjski šoli v Avstriji. Nato je, da bi zaslužila za šolnino, kuhala v turističnem objektu ob Vrbskem jezeru. Vmes je dozorela odločitev za vstop k samostan, in sicer v red šolskih sester v Repnjah. Tam je nadaljevala kuharsko tradicijo sestre Vendeline, ki je bila tudi njena učiteljica v Avstriji. Leta 1975 je začela pripravljati kuharske tečaje in svoje bogato znanje posredovala več kot tisoč ženam in dekletom. Leta 1990 je začela pripravljati recepte za tednik Družina, od leta 2006 sodeluje z našim radiem. 

Sestra Nikolina

S. Nikolina je za kuhalnico najprej poprijela, ko je pomagala mami doma v Lenartu v Slovenskih goricah. Eno leto se je šolala pri sestrah na gospodinjski šoli v Avstriji. Nato je, da bi zaslužila za šolnino, kuhala v turističnem objektu ob Vrbskem jezeru. Vmes je dozorela odločitev za vstop k samostan, in sicer v red šolskih sester v Repnjah. Tam je nadaljevala kuharsko tradicijo sestre Vendeline, ki je bila tudi njena učiteljica v Avstriji. Leta 1975 je začela pripravljati kuharske tečaje in svoje bogato znanje posredovala več kot tisoč ženam in dekletom. Leta 1990 je začela pripravljati recepte za tednik Družina, od leta 2006 sodeluje z našim radiem. 

Matjaž Merljak

spominživljenjekuhajmo

Za življenje

VEČ ... |
Ali je res težko biti dar drugemu?

Na god svetega Miklavža smo se dotaknili ene najlepših in hkrati najtežjih resnic družinskega življenja: brezpogojnega darovanja. Miklavž nas vsako leto spominja na dar, ki ni kupčija in ne pričakuje povračila. A kako takšno darovanje živeti doma – v odnosih, kjer so ranjenosti, pričakovanja in neizrečene potrebe največje? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Svoje vprašanje za gosta lahko posredujete na: za.zivljenje@ognjisce.si

Ali je res težko biti dar drugemu?

Na god svetega Miklavža smo se dotaknili ene najlepših in hkrati najtežjih resnic družinskega življenja: brezpogojnega darovanja. Miklavž nas vsako leto spominja na dar, ki ni kupčija in ne pričakuje povračila. A kako takšno darovanje živeti doma – v odnosih, kjer so ranjenosti, pričakovanja in neizrečene potrebe največje? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Svoje vprašanje za gosta lahko posredujete na: za.zivljenje@ognjisce.si

Blaž Lesnik

odnosidružinavzgojaduhovnost