O mrtvih govoriti nič slabega
VEČ ...|1. 11. 2018
O mrtvih govoriti nič slabega
Sadike iz antike
VEČ ... |
Inter Arma Silent Musae
Ko orožje govori, muze molče. Razlago je pripravila dr. Ignacija Fridl Jarc.
Sadike iz antike
Inter Arma Silent Musae
VEČ ...|27. 12. 2018
Sadike iz antike
VEČ ... |
Vaja dela mojstra !
Rimski govorec Cicero je zapisal: Usus magister est optimus (izkušnja je najboljši učitelj). Razlago je pripravila dr. Ignacija Fridl Jarc.
Sadike iz antike
Vaja dela mojstra !
VEČ ...|6. 12. 2018
Sadike iz antike
VEČ ... |
Timeo hominem unius libri
Ignacija F.J. nam je razložila izrek Tomaža Akvinskega.
Sadike iz antike
Timeo hominem unius libri
VEČ ...|29. 11. 2018
Sadike iz antike
VEČ ... |
Festina lente
Hiti počasi !!! To je bil eden od najbolj priljubljenih izrekov rimskega cesarja Avgusta. Obrazložitev je pripravila dr. Ignacija Fridl Jarc.
Sadike iz antike
Festina lente
VEČ ...|22. 11. 2018
Sadike iz antike
VEČ ... |
Gutta cavat lapidem
Kaplja vrta skalo, ne s silo, temveč z vztrajnim padanjem (gutta cavat lapidem non vi, sed saepe cadendo). Pregovor je razložila dr. Ignacija Fridl Jarc.
Sadike iz antike
Gutta cavat lapidem
VEČ ...|15. 11. 2018
Sadike iz antike
VEČ ... |
Periculum in mora
Odlašanje je nevarno! Dr. Ignacija Fridl Jarc nam je predstavila izvor in uporabo latinske misli, ki jo je prvi zapisal rimski zgodovinar Tit Livij.
Sadike iz antike
Periculum in mora
VEČ ...|8. 11. 2018
Sadike iz antike
Reka živih besed.
Antika je obdobje kulturne zgodovine, ki vključuje civilizaciji stare GRČIJE in RIMSKEGA IMPERIJA, družbi, ki sta najbolj vplivali na razvoj Evrope, Severne Afrike in Bližnjega vzhoda. Kultura stare Grčije, skupaj z nekaterimi vplivi iz Orienta, je prevladovala skozi antično dobo kot temelj umetnosti, filozofije, družbe in izobraževanja. Rimljani so te ideale ohranili in posnemali. Grško-rimska kultura je tako temelj sodobnega jezikoslovja, politike, izobraževalnih sistemov, filozofije, znanosti, umetnosti in arhitekture. Zato na tem vrtu nabiramo Sadike, ki jih prebira in pripravlja dr. Ignacija Fridl Jarc.
Priporočamo
|
Aktualno
Naš pogled
VEČ ... |
Marjana Debevec: Cerkev – naša skupna barka
Naši škofje se v teh dneh mudijo na uradnem obisku v Vatikanu, ki ga opravijo vsakih nekaj let. Lahko bi rekli, da gre za pretok življenja iz neke lokalne Cerkve v vesoljno Cerkev. Kot so poudarili pred odhodom, si želijo predvsem poglobiti edinost s papežem in med njimi.
Naš gost
VEČ ... |
Prevajalec, pisatelj, pesnik in profesor dr. Peter Svetina
Peter Svetina je pisatelj in prevajalec, ki je za svoj ustvarjalni opus prejel veliko lepih nagrad: leta 2001 je dobil nagrado za pesniško zbirko Kavarna v prvem nadstropju, leta 2008 nagrado za izvirno slovenski slikanico Klobuk gospoda Konstantina, čez pet let je prejel nagrado Večernica za najboljše mladinsko delo za slikanico Ropotarna, pa Levstikovo nagrado za knjigo Molitvice s stopnic. Naš gost je tudi profesor, ki nam je povedal nekaj o svojem literarnem okusu.
Globine
VEČ ... |
Med korenine vere - #1 - uvodna oddaja
V novem ciklu se podajamo med korenine naše vere. Na potovanju v Staro zavezo, ki je s svojimi spisi oblikovala temelje civiliziranega sveta, bo naš vodnik škof Jurij Bizjak, odličen poznavalec zgodovine in Svetega pisma. V uvodni oddaji smo se dotaknili vprašanj, kot so: Zakaj je Staro zavezo težje brati kot Novo, kdaj je nastajala in v kakšnem jeziku? Slišali ste tudi, kaj je škofa Jurija pritegnilo k študiju Stare zaveze in kako razume okrutnost nekaterih njenih spisov. Priporočamo tudi ogled na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Doživetja narave
VEČ ... |
Zima, mrazišča, obletnice v 2026 in 40 let E7
Najprej smo izpostavili vremenske značilnosti te zime, ki nam je v zadnjih dneh prinesla sneg in mraz. Vse skupaj je v klimatološke okvire postavil Gregor Vertačnik z agencije za okolje, pogledali smo tudi v mrazišče na Komni, kjer so pred 17-imi leti izmerili najnižjo temperaturo pri nas. V drugem delu smo predstavili gorniški pregled leta 2026 z obletnicami, ki so pred nami. Gozdar Jože Prah je izpostavil 70 letnico zasavske planinske poti, minilo pa je tudi 40 let od začetkov Evropske pešpoti E7.
Svetovalnica
VEČ ... |
Prednosti študija na Teološki fakulteti UL
V sklopu dvodnevnega Festivala slovenskih univerz, na katerem se je predstavila tudi Teološka fakulteta, smo z več sogovorniki v studiu predstavili programe, ki jih Teološka nudi mladim, spregovorili pa tudi širše o vprašanjih smisla, poklicanosti in povezovanja vere in kulture. S prof. Sašo Poljak Lukek ter študenti Evo Pungartnik, Blažem Šporinom in Domnom Vahčičem.
Zgodbe za otroke
VEČ ... |
Stopinje kralja Venčeslava
Dan po božiču, na god sv. Štefana, se kralju Venčeslavu utrne zanimiva, plemenita ideja. Mu bo uspelo potovati skozi snežni metež in presenetiti ubogega kmeta? Prisluhnite!
Adventna spodbuda
VEČ ... |
Kristus, naše upanje, je rojen
Še zadnjič smo odprli Adventni koledar Misijonskega središča Slovenje. Za božični dan je bila v njem zgodba, ki jo je napisalo dekle iz Albanije, poslala pa misijonarka s. Vida Gerkman.
Kulturni utrinki
VEČ ... |
Zaključek zborovskega abonmaja MePZ Anton Foerster
V nedeljo, 18. januarja bodo člani Mešanega pevskega zbora Anton Foerster, ki deluje pod vodstvom Damjane Božič Močnik, zaključili »abonma« petih koncertov ob 50-letnici zbora s slavnostnim koncertom v ljubljanski stolnici. Najprej bodo peli pri večerni sv. maši ob 18.30, ki jo bo daroval nadškof g. Stanislav Zore, po njej pa bo še krajši koncert.
Svetovalnica
VEČ ... |
Prednosti študija na Teološki fakulteti UL
V sklopu dvodnevnega Festivala slovenskih univerz, na katerem se je predstavila tudi Teološka fakulteta, smo z več sogovorniki v studiu predstavili programe, ki jih Teološka nudi mladim, spregovorili pa tudi širše o vprašanjih smisla, poklicanosti in povezovanja vere in kulture. S prof. Sašo Poljak Lukek ter študenti Evo Pungartnik, Blažem Šporinom in Domnom Vahčičem.
Duhovna misel
VEČ ... |
Telo kot Božji tempelj
“Mnogo jih je, ki tedaj, ko doživljajo krivico, pogosto zaradi tega dolžijo nasprotnika ali bližnjega. Pa ni tako: kajti vsakdo ima sam sebi na voljo sovražnika, namreč svoje telo, s katerim greši,” je zapis iz Frančiškovih opominov.
