Radijski roman
Lidija in Rebeka spoznata Pavla in njegove prijatelje.
Radijski roman
Lidija in Rebeka spoznata Pavla in njegove prijatelje.
Radijski roman
Lidija je doživela smolo v svoji delavnici. Kdo je kriv? Antioh?
Radijski roman
Lidija je doživela smolo v svoji delavnici. Kdo je kriv? Antioh?
Radijski roman
Klara je zbolela in pomagati je morala zdravnica Agnodika. So zadoščala njena zelišča?
Radijski roman
Klara je zbolela in pomagati je morala zdravnica Agnodika. So zadoščala njena zelišča?
Radijski roman
Lidija razlaga Rebeki svojo osebno zgodovino, pot, ki jo je tako usodno popeljala v svet barvanja blaga.
Radijski roman
Lidija razlaga Rebeki svojo osebno zgodovino, pot, ki jo je tako usodno popeljala v svet barvanja blaga.
Radijski roman
Klub strahu Lidija ne neha skrbeti za vdovo Apolonijo. Skuša ji priskrbeti vodjo delavnice.
Radijski roman
Klub strahu Lidija ne neha skrbeti za vdovo Apolonijo. Skuša ji priskrbeti vodjo delavnice.
Radijski roman
Antioh je zagrozil Lidiji in k njej prišel iskat Klaro. Bo grožnje uresničil?
Radijski roman
Antioh je zagrozil Lidiji in k njej prišel iskat Klaro. Bo grožnje uresničil?
Radijski roman
Lidija vodi delavnico sredi mesta, spoznamo Klaro in vidimo, kako se nekateri zapleti ne nehajo niti po dvajsetih letih.
Radijski roman
Lidija vodi delavnico sredi mesta, spoznamo Klaro in vidimo, kako se nekateri zapleti ne nehajo niti po dvajsetih letih.
Radijski roman
Amelija umre, kar še ne pomeni, da je njena pomoč Lidiji končana.
Radijski roman
Amelija umre, kar še ne pomeni, da je njena pomoč Lidiji končana.
Za življenje
Gostili smo frančiškana in kliničnega psihologa p. dr. Christiana Gostečnika. Spregovorili smo o primerih, ko so materam pred desetletji v porodnišnici povedali, da je njihov otrok ob porodu umrl, vendar ga niso imele možnosti videti. Ob sumu, da je bil njihov otrok morda prodan, se odpirajo velike bolečine in rane. Kako živeti z njimi? Resnice namreč večini ne bo uspelo nikoli izvedeti. Svoje vprašanje gostu za naslednjo oddajo lahko pošljete na za.zivljenje@ognjice.si
Kmetijska oddaja
O izzivih pridelave zelenjave, kot jih je na marčevskem posvetu o »Prihodnosti kmetijstva in hrane v luči novih izzivov«, nanizala mag. Lea Žnidarič s kmetije Lesarovi. Pa o novem nemškem kmetijskem ministru in apelu ZZS, za vključitev prepovedi prodaje kmetijskih in prehrambnih izdelkov pod nabavno ceno v novi Zakon o hrani.
Spoznanje več, predsodek manj
Gostili smo dr. Janeza Juhanta in dr. Andreja Marka Pozniča. Posvetili smo se iskanju Petrovega naslednika in izzivom v Cerkvi nasploh. V domovini nas medtem čaka referendum o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke v kulturi, spregovorili smo tudi o nekaterih drugih potezah vlade.
Pogovor o
V oddaji ste slišali nekaj različnih stališč do referendumskega vprašanja, o katerem bomo glasovali v nedeljo.
Naš gost
Naš gost je bil akademski slikar Veljko Toman, ki je konec lanskega leta praznoval 80. rojstni dan. Ob tem je v več galerijah pripravil vrsto razstav. Z njim smo se pogovarjali o spominih na mladost v Savinjski dolini, o slikarstvu in restavratorstvu. Kakšno besedo smo namenili tudi teku, kajti večkrat je pretekel originalni maraton v Grčiji.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Doživetja narave
Predstavili smo interaktivni zemljevid svetoletnih poti, namenjen romarjem pri načrtovanju svojih poti v Svetem letu. V romarskem utripu smo nadaljevali, saj je bila naša gostja novoizvoljena predsednica Društva prijateljev poti Sv. Jakoba Andreja Grahek, pridružila se ji je članica društva Franceska Žumer. Dvojni jubilej - letos mineva 25 let od ustanovitve društva in blagoslova Šentjakobske poti - bodo obeležili s skupnim romanjem 17. maja.
Kulturni utrinki
Tokrat smo povabili na klavirski recital ob zaključku glasbenega šolanja pianistke Klare Kolonič v Zavodu svetega Stanislava.
Komentar tedna
Skrajni čas je, da demokratična Slovenija, naslednica totalitarne države, opravi državniško dolžnost in rehabilitira nedolžne žrtve tega nasilja, kot je večina Evrope rehabilitirala žrtve fašizma, komunizma in nacizma. Dostojno je treba pokopati mrtve, označiti krivce in uresničiti demokratične standarde, ki so pogoj za spravo, kot so naša društva zapisala v Izjavi 1945 z naslovom »Edinost sreča sprava, k nam naj nazaj se vrnejo«.