Radijski roman
Ana mrzlično išče stanovanje in ji bolj slabo uspeva. Razjezi se na Jezusa. Ji je uspelo? Ali je znova zapadla v obup?
Radijski roman
Ana mrzlično išče stanovanje in ji bolj slabo uspeva. Razjezi se na Jezusa. Ji je uspelo? Ali je znova zapadla v obup?
Radijski roman
Spremljamo Ano, ki se sooča s smrtjo staršev in dedovanjem. Oporoka očeta je ni presenetila.
Radijski roman
Spremljamo Ano, ki se sooča s smrtjo staršev in dedovanjem. Oporoka očeta je ni presenetila.
Radijski roman
Pripovedovalka svoje zgodbe gleda svojo dramatično pot in se sprašuje, kje je Saša. Izvemo odgovor?
Radijski roman
Pripovedovalka svoje zgodbe gleda svojo dramatično pot in se sprašuje, kje je Saša. Izvemo odgovor?
Radijski roman
Ana je bila v bolnišnici skupaj z Esmo, ki je bila tudi noseča, a tudi njena zgodba je žalostna, Ana jo je skušala tolažiti. V novem nadaljevanju Radijskega romana Pot do Resnice smo slišali kako sta se zbližali Ana in Esma.
Radijski roman
Ana je bila v bolnišnici skupaj z Esmo, ki je bila tudi noseča, a tudi njena zgodba je žalostna, Ana jo je skušala tolažiti. V novem nadaljevanju Radijskega romana Pot do Resnice smo slišali kako sta se zbližali Ana in Esma.
Radijski roman
Obup je Ano pognal čez rob.....znova se je znašla v bolnišnici. Zdravniki so jo samo opazovali in upali, da bo z njo in dojenčkom, ki ga nosi, vse lepo in prav.
Radijski roman
Obup je Ano pognal čez rob.....znova se je znašla v bolnišnici. Zdravniki so jo samo opazovali in upali, da bo z njo in dojenčkom, ki ga nosi, vse lepo in prav.
Radijski roman
V romanu Pot do resnice smo med drugim slišali: »Vsakemu človeku je dano toliko, kolikor je sposoben nositi in razumeti. In če bi na enem mestu združili vsa človeška znanja in vedenja, bi bila kot zrno peska v puščavi v primerjavi s tem, kar je On.»
Radijski roman
V romanu Pot do resnice smo med drugim slišali: »Vsakemu človeku je dano toliko, kolikor je sposoben nositi in razumeti. In če bi na enem mestu združili vsa človeška znanja in vedenja, bi bila kot zrno peska v puščavi v primerjavi s tem, kar je On.»
Radijski roman
Glavna junakinja Ana zelo dobro opisuje, kako jo je objemal obup, kljub temu, da je dobila povabilo v topel dom, kjer je po dolgem času uživala vse udobje gostoljubja. Kljub temu je vzela ogromno tablet....ki bi lahko končala njeno življenjsko pot.
Radijski roman
Glavna junakinja Ana zelo dobro opisuje, kako jo je objemal obup, kljub temu, da je dobila povabilo v topel dom, kjer je po dolgem času uživala vse udobje gostoljubja. Kljub temu je vzela ogromno tablet....ki bi lahko končala njeno življenjsko pot.
Radijski roman
Pripovedovalka svoje zgodbe Ana je prišla do žalostnega sklepa: »Umreti, samo umreti. O ničemer nisem več premišljevala, ko sem zaprla oči, sem v mislih potrdila svojo odločitev: umreti.» Kako se je dejansko odvila zgodba ste lahko slišali v novem nadaljevanju romana Pot do Resnice.
Radijski roman
Pripovedovalka svoje zgodbe Ana je prišla do žalostnega sklepa: »Umreti, samo umreti. O ničemer nisem več premišljevala, ko sem zaprla oči, sem v mislih potrdila svojo odločitev: umreti.» Kako se je dejansko odvila zgodba ste lahko slišali v novem nadaljevanju romana Pot do Resnice.
Radijski roman
V romanu, ki je izšel pri založbi Ognjišče in nosi naslov Pot do Resnice, spremljamo zgodbo muslimanke Ane. V začetku pripovedi jo spoznamo kot izredno pridno in dobro osebo. Izvemo, da ni rasla v srečnem družinskem okolju, a je kljub temu ostala do svojih sorodnikov dobra, pomagala jim je tudi finančno. Potem se poroči in ima dva otroka, a se zakon izkaže kot zelo nesrečen, moža zapusti, službo izgubi. Spozna novega moškega in namesto da bi se z njim noseča poročila, ta izgine neznano kam. V skrajnem obupu je mislila tudi na končanje življenja. Sredi največjega obupa najde Jezusa, vero, in življenje znova dobi smisel.
Svetovalnica
Govorili smo prizadevanjih za izboljšanje prometne varnosti, ki se je v lanskem letu po podatkih policije poslabšala. Na naših cestah je umrlo kar 37 odstotkov več ljudi kot leto poprej. Kje so vzroki in predvsem kako lahko vsak od udeležencev prispeva k večji varnosti na cestah? Z nami je bil vodja Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi, mag. Ivan Kapun.
Beseda je zakon!
Tokrat se je prof. dr. Hotimir Tivadar ustavil ob Prešernovi Zdravljici, skoraj 200 let starem besedilu, ki je še vedno zelo aktualno, jezik pa dokazuje, da je bil že pred 200 leti lepo razvit. Ob besedilu pa še nekaj o naglasih.
Sol in luč
Vsebino knjige, ki jo tokrat predstavljamo, je prevajalka Katarina Bogataj Gradišnik v predgovoru takole povzela:
»Pričujoče besedilo je eno redkih v literaturi modernega časa, ki greh hkrati z drugimi novodobnimi tabuji, kakor so smrt, bolezen, staranje, še imenuje z njihovimi imeni. Ta so sicer iz modernega besednjaka skoraj izginila, nadomestila jih je množica evfemizmov. Psihologija in zlasti psihoanaliza sta za greh našli toliko pojasnil, ki so hkrati že opravičila, da se je pojem krivde in odgovornosti, s tem pa tudi človekovega dostojanstva, marsikje že čisto izgubil. A Pisma izkušenega hudiča se v svoji peklenski dialektiki ne menijo za tabuje in na duhovit, osvežujoč način povsem naravnost govorijo o nekaterih temeljnih vprašanjih našega bivanja.« Knjigo je napisal Clive Staples Lewis, leta 1996 pa je izšla pri založbi Ognjišče.
Doživetja narave
Oddajo smo začeli s kratko razglasitvijo nagrajenih filmov jubilejnega festivala gorniškega filma. Potem pa smo se predali doživetjem s pravljično - doživljajskih poti, ki dajejo družinam možnost, da kakovostno preživijo čas v naravi. Z nami je bil direktor Zavoda Škrateljc dr. Uroš Grilc, ki z ekipo razvija pravljično transverzalo poti po Sloveniji. Morda ste že naleteli na lesene skulpture v gozdu pri Bevkah ali kje drugje - trenutno je vseh poti 13. Pogovor se je ustavil tudi ob bralni pismenosti, gibanju in predlogu, kako preživeti del zimskih počitnic.
Slovencem po svetu in domovini
Zdomci morajo pohiteti s prijavo za glasovanje na državnozborskih volitvah. In sicer, volivci s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki bodo 22. marca 2026 začasno v tujini, bodo lahko glasovali na enem od 29-ih volišč na diplomatskih predstavništvih in konzulatih Republike Slovenije ali po pošti. Za obe obliki glasovanja morajo o tej nameri obvestiti Državno volilno komisijo najpozneje do jutri, četrtka, 19. februarja 2026 do 24. ure po slovenskem času z oddajo vloge preko spletnega portala eUprava. Volivci s stalnim prebivališčem v tujini - to so t. i. izseljenci, so vpisani v posebni volilni imenik, tako da lahko glasujejo na diplomatskih predstavništvih in konzulatih ali po pošti. Za to jim ni treba oddati vloge, volilno gradivo bodo prejeli po uradni dolžnosti. Izseljenci, ki bodo na dan glasovanja v Sloveniji in bi želeli glasovati na enem od volišč OMNIA v Republiki Sloveniji, pa morajo to sporočiti preko portala eUprava do 18. marca 2026 do 24. ure po slovenskem času.
Spoznanje več, predsodek manj
Tokratna oddaja je prinesla poglobljen pogovor o stanju slovenske kulture, politike in medijev. Gosta sta bila filozofinja in urednica dr. Ignacija Fridl Jarc ter politični komentator Miran Videtič. V mesecu kulture smo se vprašali, kam je zašla slovenska kulturna krajina, ali se kultura spreminja v ideologijo ter kakšno vlogo imajo pri tem mediji. Dotaknili smo se tudi aktualnih političnih razmer, afer, padanja mask ter domnevno ustavno spornih odločitev vlade. Nismo se izognili vprašanju pravne države, vlogi predsednice republike in vplivu nevladnih organizacij. Ob začetku volilne kampanje pa je bil še pogled na politično prizorišče in ključna merila za odločitev volivcev.
Kulturni utrinki
V Slovenskem planinskem muzeju se je začel filmski festival GoroVenture, ki je namenjen ljubiteljem gora in močnih zgodb. V dvorani Slovenske matice bo v torek predavanje Roka Finka ‚Slovenski glasbeniki v Argentini’, dodajamo pa še vabilo na Mohorske pogovore.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Ni meje za dobre ideje
O humanoidnih robotih smo že govorili. Ob predstavitvi enega od robotov za industrijo smo se pogovarjali tudi z Urbanom Plevnikom, direktorjem podjetja Hiproject.
Svetovalnica
Govorili smo prizadevanjih za izboljšanje prometne varnosti, ki se je v lanskem letu po podatkih policije poslabšala. Na naših cestah je umrlo kar 37 odstotkov več ljudi kot leto poprej. Kje so vzroki in predvsem kako lahko vsak od udeležencev prispeva k večji varnosti na cestah? Z nami je bil vodja Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi, mag. Ivan Kapun.