Kaj pa Cerkev onstran železne zavese?

V tokratnem delu romana smo slišali, da je papež Janez 23. redno molil rožni venec, med drugim tudi za vse novorojene otroke v zadnjih štiriindvajstetih urah.

Sredi mrzličnega pričakovanja cerkvenega zbora so prihajali v Rim škofje in kardinali iz vseh krajev sveta. Najbolj navdušeno so sprejeli in morda tudi najtežje pričakovali kardinala Wiszynskega, poljskega primaSA. Kako se je odvil začetek drugega vatikanskega koncila pa v enaindvajetem nadaljevanju radijskega romana.

Kardinalu Roncalliju je bilo 77 let in zdel se je najboljši kandidat za prehodnega papeža.
Postal je papež, nadel si je ime Janez in zgodovina uči, da ni bil samo prehodni!

V devetnajstem delu Radijskega romana smo slišali, kakšne novosti je v načinu papeževanja prinesel papež Janez Dobri.

V novem delu romana izvemo, kakšno ime si bo dal novi papež in zakaj. Me drugim je kardinal Roncalli rekel: Ime mi bo Janez. To ime nam je milo, ker je ime našega očeta. 

Slišali bomo, kako je mosignor Roncalli prebil šest let kot kardinal in patriarh v Benetkah. Lepo vabljeni k poslušanju.

Takoj, ko je monsignor Roncalli prišel v Benetke, je k sebi poklical mladega duhovnika in mu predlagal, naj bo njegov tajnik. Kako se je zadeva odvila, boste izvedeli v novem nadaljevanju Radijskega romana.

Petnajsti del Radijskega romana prinese mons. Roncalliju neverjetno brzojavko. Šifrirano. Iz Vatikana. Sprva ni mogel verjeti novici. A je kmalu sprejel novo dejstvo. Kakšno? 

Spomladi leta 1941, natančneje 6. aprila so nemške divizije napadle Jugoslavijo in Grčijo. Čez nekaj dni je nad akropolo v Atenah zaplapolala zastava s kljukastim križem. Več pa v novem nadaljevanju radisjkega romana.

V tem delu vam orišemo razmere, v katerih se je počasi a zanesljivo kuhala vojna.

Papeža srečamo v Turčiji.

V enajstem delu radijskega romana spremljamo monsignorja Roncallija na njegovi diplomatski poti.
Še vedno se mudi v Boglariji.

V desetem delu romana smo z msgr. Roncallijem v Bolgariji; bivanje v tej deželi je v njem zbudilo željo po spravi med katoličani in pravoslavnimi.

V devetem delu romana bomo med drugim šli na svetovno misijonsko razstavo. Ne pozabimo, smo v letu 1925, ki je bilo razglašeno tudi za sveto leto!

Don Angelo Roncalli se nam v osmem poglavju pokaže kot sposoben organizator in ubogljiv duhovnik.

V sedmem delu RR spoznamo bodočega papeža sredi vojne vihre.

Žalostno dejanje slovesa je viselo v zraku, v tem delu pa se smrt v resnici približa. Kako je doživel smrt škofa Radini - Tedeschija?

Kako je don Roncalli postal življenjepisec debele knjige, ki je dosegla lep uspeh?
 

V četrtem delu RR spoznamo nevarnosti modernizma tistega časa, kako je na to odreagiral bodoči papež?

Kakšno vlogo so imeli v semenišču zvonovi in kako so bodočemu papežu tekla izobraževalna in vzgojna leta.

Kako je revščina spremljala hišo Roncallijevih in kako je Angelo lovil prvo učenost.
Knjiga Papež Janez Dobri je pri Založbi Ognjišče izšla leta 1967.

V prvem delu smo slišali o rojstvu Angela Roncallija.

Slišali ste, kako je Frančišku ob pojemanju moči pomagal pogled na Klaro. 

Slišali ste kako so Frančišku pojemale moči. 

Slišali ste kakšno izredno doživetje je imel Frančišek Asiški.

Slišali ste, kako je Frančišek trpel v noči brez navzočnosti Boga.

Slišali ste kako sveti Frančišek razmišlja o človeku. 

Kaj sveti Frančišek pričuje o nenasilju. 

Slišali ste, kako sveti Frančišek razmišlja o redovniškem življenju.

Slišali ste kako sveti Frančišek govori o znamenjih.

Kaj ima sveti Frančišek še vedno povedati bratom in sestram.

Kako sveti Frančišek nagovarja svoje brate po veri.

Poslušajte o poti svetega Frančiška in bratov k papežu v Rim. 

Poslušali smo o ljubečem odnosu svetega Frančiška Asiškega do živali. 

Premišljevanje svetega Frančiška Asiškega o duhovniškem poklicu. 

Poslušajte zanimivo legendo o svetem Frančišku in sveti Klari. 

Frančišek, vprašaj Gospoda, če želi, da bi tudi me, ženske, vse zapustile in zaživele evangeljsko uboštvo! Tako je vprašala Klara asiškega Svetnika.
O njunem srečanju in odnosu pa v tem nadaljevanju Radijskega romana: Jaz, Frančišek.

Slišali smo kako so se tovariši skupaj s Frančiškom, po dva in dva podali na pot oznanjevanja. Domov so se vračali k Porcjunkuli, ki je ostala poseben kraj v srcu svetnika.

V tokratnem delu Radijskega romana smo slišali o pristnem in neskaljenem veselju prve skupnosti, ki je Frančiška polnila z radostjo brez primere

V šestem nadaljevanju romana smo srečali gobavca. Se bomo obrnili stran? Poslušajmo, kaj naredi svetnik in kako mu to srečanje preusmeri življenjsko pot.

V petem poglavju romana Jaz Frančišek, smo slišali kaj nam ima o uboštvu povedati vedno aktualen svetnik.

V četrtem delu romana Jaz, Frančišek, ga bomo slišali izreči te besede: Čutil sem, če bi moja kri mogla goreti, bi jo prav rad daroval, samo da bi videl goreti tisto luč pred križem, ki mi je razložil skrivnost vsega vesoljstva in ki mi je pomagal vstopiti v resnico Kristusa in nevidnih stvari. Ob tem ponižno dodajmo: Gospod, pomnoži nam vero.

Tokrat prisluhnite tretjemu delu radijskega romana Jaz Frančišek. O ubogih je tekla beseda, ampak ni tekla v prazno. Na ubogih svet stoji! Poslušajte novo nadaljevanje radijskega romana izpod peresa Carla Carretta.

Roman Jaz, Frančišek, ki je izšel pri založbi Ognjišče, je poseben v tem, da teče v prvi osebi. Pisatelj Carlo Carretto se je poglobil v lik svetega Frančiška Asiškega in nam ga znova dela živega in zgovornega.
 

Prisluhnili smo še enemu utrinku dogodivščin duhovnika in komunističnega župana, ki se soočata s političnimi, življenjskimi in družinskimi težavami, a dokazujeta, da se tudi med nasprotnimi bregovi lahko stkejo nenavadne prijateljske vezi. 

Koga povabi v svoj dom partijski veljak, ko se bliža zadnja ura? In kdo je skrit v predalu?

V odlomku iz šeste knjige “Don Camillo in Peppone” spremljamo, kakšna zunanja nevarnost združi in poveže prebivalce vasi.

Odlomek iz pete knjige Don Camillo in Peppone ponazarja, kako lahko dobitek na lotu spremeni človeka.

Odlomek iz četrte knjige Don Camillo in Peppone Giovannína Guareschija, ki jo je izdala Celjska Mohorjeva družba, slika Pepponejevo trmo in neomajnost.

Odlomek iz tretje knjige Don Camillo in Peppone Giovannína Guareschija, ki jo je izdala Celjska Mohorjeva družba, prevedel pa Dean Rajčić, opisuje don Camillovo srboritost in pokoro. 

Duhovnik in komunistični župan sta sicer na nasprotnih bregovih, a nehote dobro vplivata drug na drugega. Odlomek iz druge knjige opisuje predvolilno vzdušje.

Odslej lahko osem zaporednih četrtkov v rubriki Radijski roman spremljate hudomušne odlomke iz osmih knjig Celjske Mohorjeve družbe Don Camillo in Peppone. Giovannino Guareschi na šaljiv način opisuje dogodivščine duhovnika in komunističnega župana, ki se soočata s političnimi, življenjskimi in družinskimi težavami. Zgodbe nam na sočen in berljiv način pokažejo, da se tudi med nasprotnimi bregovi lahko stkejo nenavadne prijateljske vezi.

V zadnje delu radijskega romana Pesem o Bernardki, ki ga je napisal Franz Werfel, se znajdemo tudi na Trgu sv. Petra v Rimu leta 1933, ko je papež Pij XI. Bernardko Soubirous razglasil za svetnico. Bernardki se je od 11. februarja do 16. julija 1858 v Lurdu osemnajstkrat prikazala Marija.

V predzadnjem delu radijskega romana Pesem o Bernardki spremljamo zadnje ure življenja svetnice, ki se ji je kot deklici prikazovala Gospa v belem.

V Lurd se zgrinjajo tisoči. Vsak nosi svojo težo življenja in upa na pomoč. Na ozdravljenje. Na čudež ... In čudeži se dogajajo pred očmi množice ...

Iz massabielske pečine raste bazilika, pred njo pa se zbirajo bolniki v velikem upanju po ozdravljenju. Lurd dobiva podobo, ki jo nosi še danes ...

Bernardka ob hudi bolezni doživlja tudi blodnje in boj s satanom. Iz samostana jo odpeljejo v bolnišnico ...

Bernardka, ki je vajena predanosti, se preda tudi smrtni bolezni, ki jo napade - kostni jetiki ...

Četudi je odmaknjena od sveta v samostanu, Bernardka vsak dan nosi breme sumničenja v zgodbo o prikazovanju Gospe v belem. Celo vzgojiteljica novink ji ne verjame ...

Bernardka Soubirous že leta ni bila med ljudmi, na prostem. Samostan ji nudi zavetje in odmik. Po obisku očeta in domačih je še vedno vznemirjena.

Bernardko Soubirous v samostanu obišče postarani in osamljeni oče. Drug drugega se zelo razveselita.

Bernardko je smrt matere tako zelo prizadela, da je še sama nevarno zbolela ...

Bernardka se privaja na življenje v samostanu. Pravzaprav se hitro prilagodi vsemu, le prosti čas novink ji dela težave. Najtežja zanjo je namreč rekreacija ...

Voditeljica novink v samostanu je Bernardki svetovala, naj se nauči hitro zaspati: Pravo spanje je velika umetnost redovnih ljudi. A to ni tako lahko ...

Po veliki spremembi življenja po Marijinih prikazovanjih se želi zdaj že 20-letna Bernardka umakniti v samostan.

Po seriji čudežnih ozdravljenj Lurd preplavijo govorice, da bodo Mariji postavili svetišče.

Čudežna ozdravljenja se v Lurdu kar vrstijo, Bernardko pa še vedno zaslišuje škofijska preiskovalna komisija ...

Lurška votlina Marijinih prikazovanj je spet odprta, a Bernardko po zasliševanjih politikov zdaj pozorno sprašujejo duhovniki in zdravniki.

Lurd postaja politično torišče. Vlada je votlino prikazovanj zaprla, cesar pa jo je dal spet odpreti ...

Cesar Napoleon III. je v skrbeh za sina, ki je hudo zbolel. Cesarica pošlje po vodo iz lurškega studenca. Bo pomagala?

Prikazovanje ‘Gospe v belem’ iz lokalne novice preraste v cerkveno, politično in varnostno vprašanje, s katerim se mora spopasti tudi cesarski državni pravdnik Vital Doutour.

V prejšnjem delu radijskega romana Pesem o Bernardki smo slišali, da je cerkvena oblast ustanovila škofijsko preiskovalno komisijo, ki naj bi preučila Marijina prikazovanja pastirici Bernardki. Kakšne bodo ugotovitve? Prisluhnite.

Med enim od zamaknjenj mala Bernardka izgubi zavest, kar vse pričujoče zelo vznemiri. Si bo opomogla?

V Masabielski votlini se Marija ni prikazala že dolgih 20 dni. V tem času pa si je nekaj šolarjev privoščilo potegavščine in zasmehovanje ...

  V Lurdu se nadaljujejo pritiski na Bernardko in oblast išče načine, kako bi jo diskreditirala.