Bernardka ob hudi bolezni doživlja tudi blodnje in boj s satanom. Iz samostana jo odpeljejo v bolnišnico ...
Bernardka ob hudi bolezni doživlja tudi blodnje in boj s satanom. Iz samostana jo odpeljejo v bolnišnico ...
Radijski roman
Antioh je zagrozil Lidiji in k njej prišel iskat Klaro. Bo grožnje uresničil?
Radijski roman
Antioh je zagrozil Lidiji in k njej prišel iskat Klaro. Bo grožnje uresničil?
Radijski roman
Lidija vodi delavnico sredi mesta, spoznamo Klaro in vidimo, kako se nekateri zapleti ne nehajo niti po dvajsetih letih.
Radijski roman
Lidija vodi delavnico sredi mesta, spoznamo Klaro in vidimo, kako se nekateri zapleti ne nehajo niti po dvajsetih letih.
Radijski roman
Amelija umre, kar še ne pomeni, da je njena pomoč Lidiji končana.
Radijski roman
Amelija umre, kar še ne pomeni, da je njena pomoč Lidiji končana.
Radijski roman
Lidija se na plesu pomembnežev v Filipih dobro znajde, obisk prireditve ji odpre nove priložnosti.
Radijski roman
Lidija se na plesu pomembnežev v Filipih dobro znajde, obisk prireditve ji odpre nove priložnosti.
Radijski roman
Lidiji in Rebeki se zgodi nenavadno srečanje, ki bo spremenilo njuno življenje.
Radijski roman
Lidiji in Rebeki se zgodi nenavadno srečanje, ki bo spremenilo njuno življenje.
Radijski roman
Lidija in Rebeka se prebijata skozi življenje v novem mestu, pri tem Rebeki zelo pomaga vera.
Radijski roman
Lidija in Rebeka se prebijata skozi življenje v novem mestu, pri tem Rebeki zelo pomaga vera.
Radijski roman
Lidiji se odpirajo nove priložnosti v Filipih. Rebeka ji stoji ob strani.
Radijski roman
Lidiji se odpirajo nove priložnosti v Filipih. Rebeka ji stoji ob strani.
Radijski roman
Lidija pride do svoje delavnice in dobi ponudbo za delo pri Rufusu.
Radijski roman
Lidija pride do svoje delavnice in dobi ponudbo za delo pri Rufusu.
Komentar tedna
… Seznam tem v slovenskem prostoru, ki bi se jih dalo na enak način problematizirati, je v današnjem času skoraj brezmejen. Živimo pod očitno totalitarno oblastjo, pa se tega izraza za opis realnega stanja poslužujemo le redki. Pred našimi očmi propadajo šolstvo, zdravstvo, sistem domov za oskrbo starejših občanov, pa vendar ob vsakem novem zakonu, ki stvari pelje v še slabše stanje, zgolj mirno gledamo. Vedno bolj se omejuje svobodo govora, svobodo vzgoje, medijev, kmetovanja, podjetništva, pa vsi kar mirno gledamo. Smo narod izjemno marljivih ljudi, ki živi na enem najbolj rodovitnih in z naravnimi bogastvi obdarjenih koščkov zemlje, pa tega nikakor ne moremo v polnosti izkoristiti. …
Sol in luč
Učenka ustanovitelja logoterapije, Elizabeth Lucas, je napisala knjigo o tem, kakšen odnos je imel Viktor Frankl do presežnega. »Morda bodo te njegove misli v pomoč, da se bomo lažje notranje orientirali v današnjih razburkanih časih, ko izginjajo izročila, ko se cerkve praznijo in se kulture mešajo med seboj, različne politične struje trkajo druga ob drugo in se zdi, da je gospodarski profil pogosto še edino merilo,« je zapisala v uvodu. Prisluhnite nekaj odlomkom, ki jih ponavljamo v tokratni oddaji Sol in luč.
Spoznanje več, predsodek manj
Gosta sta bila zgodovinar dr. Renato Podbersič in ustanoviteljica Civilne pobude Vseposvojitev Romana Bider. Letos obeležujemo Leto spomina ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev. To je bila tudi tema tokratne oddaje Spoznanje več predsodek manj.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba je bil gost zgodovinar dr. Željko Óset , ki je spregovoril o prevratni dobi v Trstu takoj po koncu prve svetovne vojne. Avtor se je namreč ukvarjal s tržaškim škofom Andrejem Karlinom, ki je od konca oktobra 1918 do aprila 1919 pisal dnevnik. Ta je bil javnosti doslej poznan zgolj v italijanskem prevodu, kljub temu, da je dnevnik pisan v slovenščini. Predstavili bomo revolucionarne razmere v katerih je bil Karlin primoran zapustiti svojo škofijo.
Za življenje
Marko Juhant, specialni pedagog, avtor številnih zelo branih in odmevnih knjig ter predavanj je bil sogovornik zadnje marčevske oddaje. Ne videvamo ga več tako pogosto v medijih in na drugih javnih nastopih, saj je svojo redno poklicno pot sklenil, z vstopom v pokoj pa se bolj posvetil družini ter številnim hobijem, ki jih ima. Bogate izkušnje na področjih vzgoje in medsebojnega sobivanja podeli le vsake toliko. Seveda pa je njegovo znanje dostopno in vedno na voljo v številnih publikacijah ter ostalih medijskih objavah.
Kulturni utrinki
Po daljšem premoru se vrača Ribniški pasijon, dramska uprizoritev Kristusovega trpljenja in smrti. Predstavili so ga kaplan Tadej Pagon in sodelujoča pri uprizoritvi Klara Oiclj in Luka Kljun.
Komentar tedna
… Seznam tem v slovenskem prostoru, ki bi se jih dalo na enak način problematizirati, je v današnjem času skoraj brezmejen. Živimo pod očitno totalitarno oblastjo, pa se tega izraza za opis realnega stanja poslužujemo le redki. Pred našimi očmi propadajo šolstvo, zdravstvo, sistem domov za oskrbo starejših občanov, pa vendar ob vsakem novem zakonu, ki stvari pelje v še slabše stanje, zgolj mirno gledamo. Vedno bolj se omejuje svobodo govora, svobodo vzgoje, medijev, kmetovanja, podjetništva, pa vsi kar mirno gledamo. Smo narod izjemno marljivih ljudi, ki živi na enem najbolj rodovitnih in z naravnimi bogastvi obdarjenih koščkov zemlje, pa tega nikakor ne moremo v polnosti izkoristiti. …
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je vprašala sestro Nikolino, če lahko potico pripravi zvečer, speče pa jo potem zjutraj. Sestra ji je odgovorila, da naj jo čez noč da v hladen prostor (shramba, hladilnik) in pokrije. Se pa na ta način dela tudi t.i. hladna potica, za katero moramo pripraviti krhko kvašeno testo. Temperatura pečice, v kateri bo potica čez noč, ne sme presegati 30 stopinj Celzija. Da je dovolj vzhajana, preverimo tako, da s prstom nežno potisnemo v potico in jamica se mora rahlo dvigovati. Nato potico vzamemo iz pečice in jo ogrejemo na 150 stopinj ter potico vrnemo ter spečemo.