Vstopili smo v novo šolsko leto, zato smo prvo septembrsko oddajo o ljudski glasbi posvetili otroškemu ljudskemu izročilu. Tu gre zahvala prizadevnim mentorjem, ki znanje in vedenje o otroškem ljudskem izročilu z odgovornostjo, zavzetostjo in strastjo prenašajo na svoje varovance.
Mednje sodi tudi Marjeta Preželj, ki prihaja iz KD Bohinj, magistrica profesorica glasbe Alja Repnik, ki na OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica vodi več pevskih zborov ter Maja Miklavž Sintič, mentorica izjemo dejavne in uspešne otroške folklorne skupine Šentlora iz Šentjerneja.
Vstopili smo v novo šolsko leto, zato smo prvo septembrsko oddajo o ljudski glasbi posvetili otroškemu ljudskemu izročilu. Tu gre zahvala prizadevnim mentorjem, ki znanje in vedenje o otroškem ljudskem izročilu z odgovornostjo, zavzetostjo in strastjo prenašajo na svoje varovance.
Mednje sodi tudi Marjeta Preželj, ki prihaja iz KD Bohinj, magistrica profesorica glasbe Alja Repnik, ki na OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica vodi več pevskih zborov ter Maja Miklavž Sintič, mentorica izjemo dejavne in uspešne otroške folklorne skupine Šentlora iz Šentjerneja.
Vstopili smo v novo šolsko leto, zato smo prvo septembrsko oddajo o ljudski glasbi posvetili otroškemu ljudskemu izročilu. Tu gre zahvala prizadevnim mentorjem, ki znanje in vedenje o otroškem ljudskem izročilu z odgovornostjo, zavzetostjo in strastjo prenašajo na svoje varovance.
Mednje sodi tudi Marjeta Preželj, ki prihaja iz KD Bohinj, magistrica profesorica glasbe Alja Repnik, ki na OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica vodi več pevskih zborov ter Maja Miklavž Sintič, mentorica izjemo dejavne in uspešne otroške folklorne skupine Šentlora iz Šentjerneja.
Kulturno društvo Andraž zadnjo nedeljo v avgustu že tradicionalno vabi na srečanje družin v Andraž nad Polzelo. Letošnje, 40-o po vrsti, je v vasico pod goro Oljko, privabilo 16 družin iz različnih krajev Slovenije.
Odlomke s prvega dela prireditve smo predvajali v prejšnji oddaji o ljudski glasbi. V tokratni pa so nastopili družina Jakob iz Zavrha nad Dobrno, sestre Kopinske iz Cirkulan, družina Luša iz Kopra, sestre Gajšek z Vurberka, družina Strmšek z Brinjeve Gore nad Zrečami, družina Jelen iz Šentilja pri Velenju in družina Ožir iz Podvina pri Polzeli.
Kulturno društvo Andraž zadnjo nedeljo v avgustu že tradicionalno vabi na srečanje družin v Andraž nad Polzelo. Letošnje, 40-o po vrsti, je v vasico pod goro Oljko, privabilo 16 družin iz različnih krajev Slovenije.
Odlomke s prvega dela prireditve smo predvajali v prejšnji oddaji o ljudski glasbi. V tokratni pa so nastopili družina Jakob iz Zavrha nad Dobrno, sestre Kopinske iz Cirkulan, družina Luša iz Kopra, sestre Gajšek z Vurberka, družina Strmšek z Brinjeve Gore nad Zrečami, družina Jelen iz Šentilja pri Velenju in družina Ožir iz Podvina pri Polzeli.
Kulturno društvo Andraž zadnjo nedeljo v avgustu že tradicionalno vabi na srečanje družin v Andraž nad Polzelo. Letošnje, 40-o po vrsti, je v vasico pod goro Oljko, privabilo 16 družin iz različnih krajev Slovenije.
V tokratni oddaji o ljudski glasbi so peli družina Kos iz Ponikve pri Žalcu, družina Lisec iz Boštanja, družina Zavolovšek iz Bočne pri Gornjem Gradu, družina Gregorc s Frankolovega, družina Sušec z Vinske Gore, družina Germín iz Rotmána pri Juršincih, družina Ferme z Limovc pri Trojanah, družina Hodnik iz Andraža nad Polzelo in družina Kovačič iz Nove Gorice.
Kulturno društvo Andraž zadnjo nedeljo v avgustu že tradicionalno vabi na srečanje družin v Andraž nad Polzelo. Letošnje, 40-o po vrsti, je v vasico pod goro Oljko, privabilo 16 družin iz različnih krajev Slovenije.
V tokratni oddaji o ljudski glasbi so peli družina Kos iz Ponikve pri Žalcu, družina Lisec iz Boštanja, družina Zavolovšek iz Bočne pri Gornjem Gradu, družina Gregorc s Frankolovega, družina Sušec z Vinske Gore, družina Germín iz Rotmána pri Juršincih, družina Ferme z Limovc pri Trojanah, družina Hodnik iz Andraža nad Polzelo in družina Kovačič iz Nove Gorice.
Tadej Murkovič iz Bódislavcev, magister etnologije in kulturne antropologije, je godec ter vnet zbiralec ljudskega izročila Prlekov. Ob svojih srečanjih z informatorji je zvočno dokumentiral ljudske pevce in godce iz Prlekije.
Tamburaši iz Beltincev, ki so lani praznovali 100 let tamburaštva, pa vztrajajo v tradiciji igranja na tako imenovan Fárkašev, oziroma dvoglasni kvintni sistem, ki je drugod v Sloveniji že skorajda zamrl.
V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali nekaj odlomkov z lanskoletnega terenskega snemanja pri Tadeju Murkoviču v Bódislavcih in tamburaših v Beltincih.
Tadej Murkovič iz Bódislavcev, magister etnologije in kulturne antropologije, je godec ter vnet zbiralec ljudskega izročila Prlekov. Ob svojih srečanjih z informatorji je zvočno dokumentiral ljudske pevce in godce iz Prlekije.
Tamburaši iz Beltincev, ki so lani praznovali 100 let tamburaštva, pa vztrajajo v tradiciji igranja na tako imenovan Fárkašev, oziroma dvoglasni kvintni sistem, ki je drugod v Sloveniji že skorajda zamrl.
V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali nekaj odlomkov z lanskoletnega terenskega snemanja pri Tadeju Murkoviču v Bódislavcih in tamburaših v Beltincih.
Temeljna dejavnost Glasbeno – narodopisnega inštituta, ki je bil ustanovljen leta 1934, je poleg rednega raziskovalnega dela in objavljanja raziskav, predvsem izdajanje zbirk ljudskih pesmi, sistematično izdajanje ljudskih plesov, izpopolnjevanje, hranjenje in objavljanje izjemnega arhiva na zgoščenkah, spremljanje sodobne dejavnosti, povezane z glasbenim in plesnim izročilom, in strokovno posredovanje na tistih področjih, kjer se folklorizem oplaja ob pesemski, glasbeni in plesni dediščini.
V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo vam ponudili nekaj neprecenljivih dokumentov naše duhovne dediščine, ki jih v svojem bogatem arhivu hrani Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU v Ljubljani, ki letos obeležuje 90 let obstoja.
Temeljna dejavnost Glasbeno – narodopisnega inštituta, ki je bil ustanovljen leta 1934, je poleg rednega raziskovalnega dela in objavljanja raziskav, predvsem izdajanje zbirk ljudskih pesmi, sistematično izdajanje ljudskih plesov, izpopolnjevanje, hranjenje in objavljanje izjemnega arhiva na zgoščenkah, spremljanje sodobne dejavnosti, povezane z glasbenim in plesnim izročilom, in strokovno posredovanje na tistih področjih, kjer se folklorizem oplaja ob pesemski, glasbeni in plesni dediščini.
V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo vam ponudili nekaj neprecenljivih dokumentov naše duhovne dediščine, ki jih v svojem bogatem arhivu hrani Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU v Ljubljani, ki letos obeležuje 90 let obstoja.
Na največji Marijin praznik, v cerkvenem koledarju imenovan Marijino vnebovzétje, na Slovenskem poznan tudi kot vélika maša, vélika gospójnica, šmarna maša, šmarna miša, róžnica, velíka Marija, velíka mati božja so v navadi romanja k Marijinim cerkvam, ki so na gosto posejane po naši deželi. Številni kraji so dobili ime po Mariji, legende so se spletale okrog nje in ljudska pesem, v kateri odseva vse, kar je naše ljudstvo v stoletjih doživljalo, mislilo in čutilo, ni moglo mimo Marije.
Prihajajoči praznik - veliki šmaren, spomin Marijine smrti in njenega vnebovzetja, smo z napevi o Mariji obeležili v oddaji o ljudski glasbi.
Na največji Marijin praznik, v cerkvenem koledarju imenovan Marijino vnebovzétje, na Slovenskem poznan tudi kot vélika maša, vélika gospójnica, šmarna maša, šmarna miša, róžnica, velíka Marija, velíka mati božja so v navadi romanja k Marijinim cerkvam, ki so na gosto posejane po naši deželi. Številni kraji so dobili ime po Mariji, legende so se spletale okrog nje in ljudska pesem, v kateri odseva vse, kar je naše ljudstvo v stoletjih doživljalo, mislilo in čutilo, ni moglo mimo Marije.
Prihajajoči praznik - veliki šmaren, spomin Marijine smrti in njenega vnebovzetja, smo z napevi o Mariji obeležili v oddaji o ljudski glasbi.
Nedaleč stran od Ljubljane, na jugozahodnem robu Ljubljanskega barja, leži občina Borovnica. Le-ta ponuja številne naravne in kulturne znamenitosti. Raznoliko pa je tudi kulturno življenje. Del tega so tudi Borovniški ljudski pevci – Fantje z vasi, ki ne delujejo v organizirani obliki, temveč se družijo priložnostno. Preproste in srčne pevce povezuje ljubezen do domače zemlje in pesem. Borovniške ljudske pevce – Fante z vasi smo gostili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Nedaleč stran od Ljubljane, na jugozahodnem robu Ljubljanskega barja, leži občina Borovnica. Le-ta ponuja številne naravne in kulturne znamenitosti. Raznoliko pa je tudi kulturno življenje. Del tega so tudi Borovniški ljudski pevci – Fantje z vasi, ki ne delujejo v organizirani obliki, temveč se družijo priložnostno. Preproste in srčne pevce povezuje ljubezen do domače zemlje in pesem. Borovniške ljudske pevce – Fante z vasi smo gostili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Za tokratno oddajo o ljudski glasbi smo pobrskali po našem bogatem arhivu in pripravili nekaj odlomkov, ki smo jih zvočno dokumentirali na naših popotovanjih in srečanjih s pevci in godci po Sloveniji.
Oblikovali so jo družina Germín iz Rotmána, naselja v občini Juršinci, pevci ljudskih pesmi Folklornega društva Val Piran in Pevska skupina društva Šola zdravja Domžale.
Za tokratno oddajo o ljudski glasbi smo pobrskali po našem bogatem arhivu in pripravili nekaj odlomkov, ki smo jih zvočno dokumentirali na naših popotovanjih in srečanjih s pevci in godci po Sloveniji.
Oblikovali so jo družina Germín iz Rotmána, naselja v občini Juršinci, pevci ljudskih pesmi Folklornega društva Val Piran in Pevska skupina društva Šola zdravja Domžale.
Glasbeno–dokumentarna oddaja o slovenski ljudski glasbi je zvesta izvirnemu, neprirejenemu glasbenemu in govornemu še živemu izročilu vseh slovenskih pokrajin, tudi zamejstva. V njej predstavljamo srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, s pesmijo in vižami se sprehajamo skozi vsakdanje in praznično življenje Slovencev ter gostimo pevce in godce iz različnih krajev; spoznavamo njihov način petja in igranja, pesemski in godčevski repertoar, krajevne značilnosti, narečno govorico, šege in navade … V oddajah tako pletemo niti s tistimi, ki ljudsko glasbo neposredno ohranjajo in tistimi, ki jo radi poslušajo.
Kadarkoli sta naju hči in zet pobarala za recept najine nadpovprečno dolge zakonske zveze, sva oba izpostavila nežnost, medsebojno spoštovanje, prijaznost, iskrenost, pogovor, vero, strpnost in sočutje. Strastna erotična ljubezen se z leti postopoma umika drugim trajnejšim vrednotam, ki dva človeka iz zmesi ali seštevka povzdignejo v božansko spojino, v “ljubezen dvoedino” kot je to tenkočutno izpovedal naš pesnik Ciril Zlobec.
Ali če ponovimo žlahtne besede evangelista Pavla: “Za zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje. Največja od teh pa je ljubezen.”
Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.
Tokrat smo razmišljali o odgovorih na vprašanja današnjega časa, ki jih lahko daje Cerkev po občestvu. Kaj sploh je živo občestvo in kako skrbeti za njegovo rast? Kakšna je vloga duhovnika v njem in kako vanj pritegniti oddaljene od Cerkve? Z nami je bil župnik iz župnije Ljubljana – Kašelj / Zalog Andrej Maksimilijan Gósek.
Prvič sem bila na kolesarjenju, a sem se hitro nalezla romarskega duha. Ne gre le za športno dejavnost, kar dobro povzame izbrano geslo od Marije k Mariji, od prijatelja k prijatelju. V ospredju je vera, živa vera, ki veje, ko smo zbrani skupaj. Odraža se v romarjih in tistih, ki romarje sprejmejo. In kakšne sprejeme smo doživeli!
Gostili smo ustavnega sodnika dr. Klemena Jakliča. Z njim smo spregovorili o tem, ali evropska unija potrebuje spremembe in o demokraciji pri nas.
V Kmetijski oddaji smo spregovorili o Združenju kmečkih sirarjev Slovenije, ki v torek, 8. oktobra 2024, v kongresnem centru na Brdu pri Kranju pripravlja že 4. festival slovenskih sirov . V studio smo povabili predsednika Združenja, Milana Brenceta, ki je spregovoril o članstvu, o njihovi dejavnosti, o mladih in našem odnosu do podeželja. Poudaril je pomembnost tradicije in dela ter izpostavil, da prazno podeželje za turizem ne bo zanimivo ter da podeželje potrebuje slovenskega človeka . Pravi: Mladim kmetom je treba omogočiti, da si bodo lahko zagotovili denarna sredstva za svojo družino. Družina daje moč in opravičuje vsa odrekanja!
Potrebujemo tri glavne sestavine: paradižnik, papriko in čebulo. Osnovno pravilo je, da toliko kot je paradižnika, naj bo tudi paprike. Slednja je lahko vseh barv, se pravi rdeča, zelena, rumena. Tudi paradižnik je lahko zelo zrel ali pa tak, ki je komaj dozorel, rdeč in še malo zelen. Paradižnik zmeljemo in ga damo čez noč v vrečo iz blaga, da se odcedi. To stehtamo in pripravimo še ustrezno količino paprike in čebule (npr. za 5 kg čebule 4-6 kg paprike in 5 deblih čebul). Očiščeno in narezano papriko in čebulo prav tako narežemo na mesoreznico. Vse skupaj naložimo na namaščeno posodo (lahko damo mast ali olje ali oboje). Ob mešanju kuhamo približno 2 uri. Ko začne vreti, pa stalno mešamo. Dodamo do 2 žlici soli, 1-2 žlici sladkorja in še 3-4 dl olja. Da je dovolj kuhamo preverimo tako, da damo žlico na krožnik, potegnemo na sredini in če se polovici ne združita, je v redu kuhano. Ajvar nalagamo v vroče kozarce, dobro zapremo in počasi ohlajamo. K paradižniku lahko dodamo tudi tri ali štiri domače feferone. Okus bo prijetnejši, seveda če družini to odgovarja.
Tokrat smo se posvetili poeziji Dejana Kosa. Pesmi iz njegove pesniške zbirke Zahvalni spevi so globoka, filozofska razmišljanja o smislu, življenju in Bogu, so molitve in so seveda poezija.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Goste smo vprašali, kje so reforme, zakaj vlada dopušča, da zdravstvo razpada, bo javni sektor zaradi bombončkov za nekaj časa utihnil in kaj nas še čaka do konca leta. Prav tako nismo mogli mimo pestrega evropskega dogajanja. Bo Marta Kos, ki je druga izbori za komisarko, to res postala, in kako trdna je Evropska unija po zadnjih volitvah.