26. družinsko petje v Mozirju

Tokratna oddaja, namenjena slovenski ljudski glasbi, prinaša terenske posnetke, ki so nastali prvo nedeljo v maju v Mozirju. Tamkajšnje Kulturno prosvetno društvo Jurij je pripravilo že 26. srečanje pevskih družin, na katerem je nastopilo deset družinskih sestavov iz različnih koncev Slovenije. Bratje in sestre, družine z več otroki, starejši in veliko mladih, vsi so korajžno nastopili na odru mozirskega kulturnega doma.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

27. 5. 2024
26. družinsko petje v Mozirju

Tokratna oddaja, namenjena slovenski ljudski glasbi, prinaša terenske posnetke, ki so nastali prvo nedeljo v maju v Mozirju. Tamkajšnje Kulturno prosvetno društvo Jurij je pripravilo že 26. srečanje pevskih družin, na katerem je nastopilo deset družinskih sestavov iz različnih koncev Slovenije. Bratje in sestre, družine z več otroki, starejši in veliko mladih, vsi so korajžno nastopili na odru mozirskega kulturnega doma.

Vesna Sever Borovnik

VEČ ...|27. 5. 2024
26. družinsko petje v Mozirju

Tokratna oddaja, namenjena slovenski ljudski glasbi, prinaša terenske posnetke, ki so nastali prvo nedeljo v maju v Mozirju. Tamkajšnje Kulturno prosvetno društvo Jurij je pripravilo že 26. srečanje pevskih družin, na katerem je nastopilo deset družinskih sestavov iz različnih koncev Slovenije. Bratje in sestre, družine z več otroki, starejši in veliko mladih, vsi so korajžno nastopili na odru mozirskega kulturnega doma.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|25. 8. 2025
Večer ljudske glasbe Pr Laškarju v Zabočevem

Zadnji petek v juniju je Slavi Košir, naša radijska sodelavka ter velika ljubiteljica slovenske ljudske glasbe, pod domačim kozolcem, na ekološki kmetiji Pr Laškarju v Zabočévem pri Borovnici, pripravila večer slovenskega ljudskega izročila. Letošnjo prireditev so oblikovali ljudski godci iz Pake nad Vitanjem, pevke Pušeljc iz Zgornje Savinjske doline ter Borovniški ljudski pevci – Fantje z vasi.

Večer ljudske glasbe Pr Laškarju v Zabočevem

Zadnji petek v juniju je Slavi Košir, naša radijska sodelavka ter velika ljubiteljica slovenske ljudske glasbe, pod domačim kozolcem, na ekološki kmetiji Pr Laškarju v Zabočévem pri Borovnici, pripravila večer slovenskega ljudskega izročila. Letošnjo prireditev so oblikovali ljudski godci iz Pake nad Vitanjem, pevke Pušeljc iz Zgornje Savinjske doline ter Borovniški ljudski pevci – Fantje z vasi.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Večer ljudske glasbe Pr Laškarju v Zabočevem

Zadnji petek v juniju je Slavi Košir, naša radijska sodelavka ter velika ljubiteljica slovenske ljudske glasbe, pod domačim kozolcem, na ekološki kmetiji Pr Laškarju v Zabočévem pri Borovnici, pripravila večer slovenskega ljudskega izročila. Letošnjo prireditev so oblikovali ljudski godci iz Pake nad Vitanjem, pevke Pušeljc iz Zgornje Savinjske doline ter Borovniški ljudski pevci – Fantje z vasi.

VEČ ...|25. 8. 2025
Večer ljudske glasbe Pr Laškarju v Zabočevem

Zadnji petek v juniju je Slavi Košir, naša radijska sodelavka ter velika ljubiteljica slovenske ljudske glasbe, pod domačim kozolcem, na ekološki kmetiji Pr Laškarju v Zabočévem pri Borovnici, pripravila večer slovenskega ljudskega izročila. Letošnjo prireditev so oblikovali ljudski godci iz Pake nad Vitanjem, pevke Pušeljc iz Zgornje Savinjske doline ter Borovniški ljudski pevci – Fantje z vasi.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|18. 8. 2025
Pika paka hamrle

Tokratna oddaja o ljudski glasbi prinaša odlomke s koncerta Zajuckaj in zapoj: Pika paka hamrle, ki je potekal sredi junija v Atriju ZRC SAZU in je bil posvečen pesemskemu izročilu Kočevske. Vsebinsko sta ga zasnovali dr. Anja Moric, ki je tudi avtorica veznega besedila, in dr. Urša Šivic, sodelavki Glasbenonarodopisnega inštituta. Koncert so oblikovali Cantate Domino, vokalna skupina iz Kočevja ter otroška in odrasla folklorna skupina Društva Kočevarjev-staroselcev. 

Pika paka hamrle

Tokratna oddaja o ljudski glasbi prinaša odlomke s koncerta Zajuckaj in zapoj: Pika paka hamrle, ki je potekal sredi junija v Atriju ZRC SAZU in je bil posvečen pesemskemu izročilu Kočevske. Vsebinsko sta ga zasnovali dr. Anja Moric, ki je tudi avtorica veznega besedila, in dr. Urša Šivic, sodelavki Glasbenonarodopisnega inštituta. Koncert so oblikovali Cantate Domino, vokalna skupina iz Kočevja ter otroška in odrasla folklorna skupina Društva Kočevarjev-staroselcev. 

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Pika paka hamrle

Tokratna oddaja o ljudski glasbi prinaša odlomke s koncerta Zajuckaj in zapoj: Pika paka hamrle, ki je potekal sredi junija v Atriju ZRC SAZU in je bil posvečen pesemskemu izročilu Kočevske. Vsebinsko sta ga zasnovali dr. Anja Moric, ki je tudi avtorica veznega besedila, in dr. Urša Šivic, sodelavki Glasbenonarodopisnega inštituta. Koncert so oblikovali Cantate Domino, vokalna skupina iz Kočevja ter otroška in odrasla folklorna skupina Društva Kočevarjev-staroselcev. 

VEČ ...|18. 8. 2025
Pika paka hamrle

Tokratna oddaja o ljudski glasbi prinaša odlomke s koncerta Zajuckaj in zapoj: Pika paka hamrle, ki je potekal sredi junija v Atriju ZRC SAZU in je bil posvečen pesemskemu izročilu Kočevske. Vsebinsko sta ga zasnovali dr. Anja Moric, ki je tudi avtorica veznega besedila, in dr. Urša Šivic, sodelavki Glasbenonarodopisnega inštituta. Koncert so oblikovali Cantate Domino, vokalna skupina iz Kočevja ter otroška in odrasla folklorna skupina Društva Kočevarjev-staroselcev. 

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|11. 8. 2025
Marija rožce trgala

Na največji Marijin praznik, v cerkvenem koledarju imenovan Marijino vnebovzétje, na Slovenskem poznan tudi kot vélika maša, vélika gospójnica, šmarna maša, šmarna miša, róžnica, velíka Marija, velíka mati božja so v navadi romanja k Marijinim cerkvam, ki so na gosto posejane po naši deželi. Številni kraji so dobili ime po Mariji, legende so se spletale okrog nje in ljudska pesem, v kateri odseva vse, kar je naše ljudstvo v stoletjih doživljalo, mislilo in čutilo, ni moglo mimo Marije.

Prihajajoči praznik - veliki šmaren, spomin Marijine smrti in njenega vnebovzetja, smo v oddaji o ljudski glasbi obeležili z napevi o Mariji. Pele so pevke Akademske folklorne skupine France Marolt iz Ljubljane in pevke Bodeče neže s Primskovega. 

Marija rožce trgala

Na največji Marijin praznik, v cerkvenem koledarju imenovan Marijino vnebovzétje, na Slovenskem poznan tudi kot vélika maša, vélika gospójnica, šmarna maša, šmarna miša, róžnica, velíka Marija, velíka mati božja so v navadi romanja k Marijinim cerkvam, ki so na gosto posejane po naši deželi. Številni kraji so dobili ime po Mariji, legende so se spletale okrog nje in ljudska pesem, v kateri odseva vse, kar je naše ljudstvo v stoletjih doživljalo, mislilo in čutilo, ni moglo mimo Marije.

Prihajajoči praznik - veliki šmaren, spomin Marijine smrti in njenega vnebovzetja, smo v oddaji o ljudski glasbi obeležili z napevi o Mariji. Pele so pevke Akademske folklorne skupine France Marolt iz Ljubljane in pevke Bodeče neže s Primskovega. 

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Marija rožce trgala

Na največji Marijin praznik, v cerkvenem koledarju imenovan Marijino vnebovzétje, na Slovenskem poznan tudi kot vélika maša, vélika gospójnica, šmarna maša, šmarna miša, róžnica, velíka Marija, velíka mati božja so v navadi romanja k Marijinim cerkvam, ki so na gosto posejane po naši deželi. Številni kraji so dobili ime po Mariji, legende so se spletale okrog nje in ljudska pesem, v kateri odseva vse, kar je naše ljudstvo v stoletjih doživljalo, mislilo in čutilo, ni moglo mimo Marije.

Prihajajoči praznik - veliki šmaren, spomin Marijine smrti in njenega vnebovzetja, smo v oddaji o ljudski glasbi obeležili z napevi o Mariji. Pele so pevke Akademske folklorne skupine France Marolt iz Ljubljane in pevke Bodeče neže s Primskovega. 

VEČ ...|11. 8. 2025
Marija rožce trgala

Na največji Marijin praznik, v cerkvenem koledarju imenovan Marijino vnebovzétje, na Slovenskem poznan tudi kot vélika maša, vélika gospójnica, šmarna maša, šmarna miša, róžnica, velíka Marija, velíka mati božja so v navadi romanja k Marijinim cerkvam, ki so na gosto posejane po naši deželi. Številni kraji so dobili ime po Mariji, legende so se spletale okrog nje in ljudska pesem, v kateri odseva vse, kar je naše ljudstvo v stoletjih doživljalo, mislilo in čutilo, ni moglo mimo Marije.

Prihajajoči praznik - veliki šmaren, spomin Marijine smrti in njenega vnebovzetja, smo v oddaji o ljudski glasbi obeležili z napevi o Mariji. Pele so pevke Akademske folklorne skupine France Marolt iz Ljubljane in pevke Bodeče neže s Primskovega. 

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|4. 8. 2025
Po jezeru bliz Triglava

Voda je v zgodovini človeštva krojila usodo ljudstev in narodov. Ta naravna dobrina, ki je pogoj za življenje, je po ljudskem izročilu prinašalka zdravja, sreče, dobre letine in blaginje. Izražena je v obliki pripovedi, pregovorov, rekov, šeg in pesmi. Nekaj napevov o vodi smo razgrnili v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Po jezeru bliz Triglava

Voda je v zgodovini človeštva krojila usodo ljudstev in narodov. Ta naravna dobrina, ki je pogoj za življenje, je po ljudskem izročilu prinašalka zdravja, sreče, dobre letine in blaginje. Izražena je v obliki pripovedi, pregovorov, rekov, šeg in pesmi. Nekaj napevov o vodi smo razgrnili v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Po jezeru bliz Triglava

Voda je v zgodovini človeštva krojila usodo ljudstev in narodov. Ta naravna dobrina, ki je pogoj za življenje, je po ljudskem izročilu prinašalka zdravja, sreče, dobre letine in blaginje. Izražena je v obliki pripovedi, pregovorov, rekov, šeg in pesmi. Nekaj napevov o vodi smo razgrnili v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

VEČ ...|4. 8. 2025
Po jezeru bliz Triglava

Voda je v zgodovini človeštva krojila usodo ljudstev in narodov. Ta naravna dobrina, ki je pogoj za življenje, je po ljudskem izročilu prinašalka zdravja, sreče, dobre letine in blaginje. Izražena je v obliki pripovedi, pregovorov, rekov, šeg in pesmi. Nekaj napevov o vodi smo razgrnili v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|28. 7. 2025
Kaj pa ti piskaš

Zadnjo julijsko oddajo o ljudski glasbi so oblikovali orgličar Oto Nemanič iz Gornje Lokvice pri Metliki, pohorski godci s Tajne s starimi ohcetnimi vižami ter tamburaška skupina Kulturno društvo Peter Dajnko Črešnjevci, ki ima eno najdaljših tradicij med slovenskimi tamburaši. 

Kaj pa ti piskaš

Zadnjo julijsko oddajo o ljudski glasbi so oblikovali orgličar Oto Nemanič iz Gornje Lokvice pri Metliki, pohorski godci s Tajne s starimi ohcetnimi vižami ter tamburaška skupina Kulturno društvo Peter Dajnko Črešnjevci, ki ima eno najdaljših tradicij med slovenskimi tamburaši. 

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Kaj pa ti piskaš

Zadnjo julijsko oddajo o ljudski glasbi so oblikovali orgličar Oto Nemanič iz Gornje Lokvice pri Metliki, pohorski godci s Tajne s starimi ohcetnimi vižami ter tamburaška skupina Kulturno društvo Peter Dajnko Črešnjevci, ki ima eno najdaljših tradicij med slovenskimi tamburaši. 

VEČ ...|28. 7. 2025
Kaj pa ti piskaš

Zadnjo julijsko oddajo o ljudski glasbi so oblikovali orgličar Oto Nemanič iz Gornje Lokvice pri Metliki, pohorski godci s Tajne s starimi ohcetnimi vižami ter tamburaška skupina Kulturno društvo Peter Dajnko Črešnjevci, ki ima eno najdaljših tradicij med slovenskimi tamburaši. 

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|21. 7. 2025
Odplula je barčica moja

Temeljna dejavnost Glasbenonarodopisnega inštituta je poleg rednega raziskovalnega dela in objavljanja rezultatov raziskav predvsem izpopolnjevanje, hranjenje in objavljanje arhivskega gradiva v digitalnih oblikah, priprava koncertov in delavnic v povezavi z ljudsko glasbo in plesom ter strokovno sodelovanje s pedagoškimi in kulturnopolitičnimi inštitucijami.

V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali nekaj gradiva iz njihovega bogatega zvočnega arhiva.

Odplula je barčica moja

Temeljna dejavnost Glasbenonarodopisnega inštituta je poleg rednega raziskovalnega dela in objavljanja rezultatov raziskav predvsem izpopolnjevanje, hranjenje in objavljanje arhivskega gradiva v digitalnih oblikah, priprava koncertov in delavnic v povezavi z ljudsko glasbo in plesom ter strokovno sodelovanje s pedagoškimi in kulturnopolitičnimi inštitucijami.

V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali nekaj gradiva iz njihovega bogatega zvočnega arhiva.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Odplula je barčica moja

Temeljna dejavnost Glasbenonarodopisnega inštituta je poleg rednega raziskovalnega dela in objavljanja rezultatov raziskav predvsem izpopolnjevanje, hranjenje in objavljanje arhivskega gradiva v digitalnih oblikah, priprava koncertov in delavnic v povezavi z ljudsko glasbo in plesom ter strokovno sodelovanje s pedagoškimi in kulturnopolitičnimi inštitucijami.

V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali nekaj gradiva iz njihovega bogatega zvočnega arhiva.

VEČ ...|21. 7. 2025
Odplula je barčica moja

Temeljna dejavnost Glasbenonarodopisnega inštituta je poleg rednega raziskovalnega dela in objavljanja rezultatov raziskav predvsem izpopolnjevanje, hranjenje in objavljanje arhivskega gradiva v digitalnih oblikah, priprava koncertov in delavnic v povezavi z ljudsko glasbo in plesom ter strokovno sodelovanje s pedagoškimi in kulturnopolitičnimi inštitucijami.

V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali nekaj gradiva iz njihovega bogatega zvočnega arhiva.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|14. 7. 2025
Zato smo sem prirajžali

V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo se ozrli v preteklost in obudili spomin na terenska srečanja s tremi skupinami. Nastopili so pevci in godci Kulturno umetniško društvo Loka Rošnja, pevke ljudskih pesmi Spominčice Kulturno društvo Štefan Raj Turnišče ter pevci in godca Folklorno društvo Brusači Radeče.

Zato smo sem prirajžali

V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo se ozrli v preteklost in obudili spomin na terenska srečanja s tremi skupinami. Nastopili so pevci in godci Kulturno umetniško društvo Loka Rošnja, pevke ljudskih pesmi Spominčice Kulturno društvo Štefan Raj Turnišče ter pevci in godca Folklorno društvo Brusači Radeče.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Zato smo sem prirajžali

V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo se ozrli v preteklost in obudili spomin na terenska srečanja s tremi skupinami. Nastopili so pevci in godci Kulturno umetniško društvo Loka Rošnja, pevke ljudskih pesmi Spominčice Kulturno društvo Štefan Raj Turnišče ter pevci in godca Folklorno društvo Brusači Radeče.

VEČ ...|14. 7. 2025
Zato smo sem prirajžali

V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo se ozrli v preteklost in obudili spomin na terenska srečanja s tremi skupinami. Nastopili so pevci in godci Kulturno umetniško društvo Loka Rošnja, pevke ljudskih pesmi Spominčice Kulturno društvo Štefan Raj Turnišče ter pevci in godca Folklorno društvo Brusači Radeče.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|7. 7. 2025
Tadeja Pance, prejemnica Maroltove listine 2024

Tadeja Pance je modna oblikovalka. Večji del njenega dela je povezan s slovensko kulturno dediščino, ki jo na različne načine obuja in prinaša v naša sodobna življenja. Pred dobrim desetletjem jo je pot zanesla v folklorne vode. Je kostumografinja za folklorne skupine, poleg tega pa razvija lastno blagovno znamko Desetno, kjer svoj navdih črpa iz ljudskega izročila. 

Tadeja Pance, prejemnica Maroltove listine za leto 2024, za ustvarjalne dosežke in pomemben doprinos na področju folklorne dejavnosti, je bila gostja tokratne oddaje o ljudski glasbi.

Tadeja Pance, prejemnica Maroltove listine 2024

Tadeja Pance je modna oblikovalka. Večji del njenega dela je povezan s slovensko kulturno dediščino, ki jo na različne načine obuja in prinaša v naša sodobna življenja. Pred dobrim desetletjem jo je pot zanesla v folklorne vode. Je kostumografinja za folklorne skupine, poleg tega pa razvija lastno blagovno znamko Desetno, kjer svoj navdih črpa iz ljudskega izročila. 

Tadeja Pance, prejemnica Maroltove listine za leto 2024, za ustvarjalne dosežke in pomemben doprinos na področju folklorne dejavnosti, je bila gostja tokratne oddaje o ljudski glasbi.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Tadeja Pance, prejemnica Maroltove listine 2024

Tadeja Pance je modna oblikovalka. Večji del njenega dela je povezan s slovensko kulturno dediščino, ki jo na različne načine obuja in prinaša v naša sodobna življenja. Pred dobrim desetletjem jo je pot zanesla v folklorne vode. Je kostumografinja za folklorne skupine, poleg tega pa razvija lastno blagovno znamko Desetno, kjer svoj navdih črpa iz ljudskega izročila. 

Tadeja Pance, prejemnica Maroltove listine za leto 2024, za ustvarjalne dosežke in pomemben doprinos na področju folklorne dejavnosti, je bila gostja tokratne oddaje o ljudski glasbi.

VEČ ...|7. 7. 2025
Tadeja Pance, prejemnica Maroltove listine 2024

Tadeja Pance je modna oblikovalka. Večji del njenega dela je povezan s slovensko kulturno dediščino, ki jo na različne načine obuja in prinaša v naša sodobna življenja. Pred dobrim desetletjem jo je pot zanesla v folklorne vode. Je kostumografinja za folklorne skupine, poleg tega pa razvija lastno blagovno znamko Desetno, kjer svoj navdih črpa iz ljudskega izročila. 

Tadeja Pance, prejemnica Maroltove listine za leto 2024, za ustvarjalne dosežke in pomemben doprinos na področju folklorne dejavnosti, je bila gostja tokratne oddaje o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte
Glasbeno–dokumentarna oddaja o slovenski ljudski glasbi je zvesta izvirnemu, neprirejenemu glasbenemu in govornemu še živemu izročilu vseh slovenskih pokrajin, tudi zamejstva. V njej predstavljamo srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, s pesmijo in vižami se sprehajamo skozi vsakdanje in praznično življenje Slovencev ter gostimo pevce in godce iz različnih krajev; spoznavamo njihov način petja in igranja, pesemski in godčevski repertoar, krajevne značilnosti, narečno govorico, šege in navade … V oddajah tako pletemo niti s tistimi, ki ljudsko glasbo neposredno ohranjajo in tistimi, ki jo radi poslušajo.
Vesna Sever Borovnik

Vesna Sever Borovnik

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ...|31. 8. 2025
Plemenski obred zoper nesocialno obnašanje

Neko južnoafriško pleme, kjer je nesocialno ali kriminalno obnašanje zelo redko, pozna zelo zanimivo navado za take primere. Če član plemena ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Plemenski obred zoper nesocialno obnašanje

Neko južnoafriško pleme, kjer je nesocialno ali kriminalno obnašanje zelo redko, pozna zelo zanimivo navado za take primere. Če član plemena ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Program zadnjega tedna

VEČ ...|31. 8. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 31. avgust 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 31. avgust 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Doživetja narave

VEČ ...|29. 8. 2025
Radijsko kolesarjenje za mali šmaren in nova prvenstvena Aleša Česna

Predstavili smo letošnje radijsko kolesarjenje Od Marije k Mariji - od prijatelja k prijatelju. Tokrat se radijska ekipa odpravlja v deželo Martina Krpana: od Ilirske Bistrice do Stične. Kje natančno bo tekla kolesarska pot, kakšni bodo vsebinski poudarki in kje postanki? V drugem delu se nam je oglasil alpinist Aleš Česen, ki je točno pred mesecem dni z avstrijskim soplezalcem stopil na vrh še neosvojenega šest tisočaka v Karakorumu.

Radijsko kolesarjenje za mali šmaren in nova prvenstvena Aleša Česna

Predstavili smo letošnje radijsko kolesarjenje Od Marije k Mariji - od prijatelja k prijatelju. Tokrat se radijska ekipa odpravlja v deželo Martina Krpana: od Ilirske Bistrice do Stične. Kje natančno bo tekla kolesarska pot, kakšni bodo vsebinski poudarki in kje postanki? V drugem delu se nam je oglasil alpinist Aleš Česen, ki je točno pred mesecem dni z avstrijskim soplezalcem stopil na vrh še neosvojenega šest tisočaka v Karakorumu.

Blaž Lesnik

kolesarjenjeRadio OgnjiščeOd Marije k MarijialpinizemAleš ČesenPakistan

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|25. 8. 2025
Mag. Branko Cestnik

Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil p. Branko Cestnik. Z njim smo govorili o več temah, ki so zaznamovale to poletje. Najprej smo izpostavili tisoče otrok, ki so obiskovali oratorije na cerkvenih dvoriščih, kaj je nedvomno znamenje tihega zaupanja v vzgojno vlogo Cerkve. Ob tem smo se spomnili tudi 80-letnice konca 2. svetovne vojne in se vprašali, ali res ne znamo brez vojne v Evropi in v Sveti deželi? 

Mag. Branko Cestnik

Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil p. Branko Cestnik. Z njim smo govorili o več temah, ki so zaznamovale to poletje. Najprej smo izpostavili tisoče otrok, ki so obiskovali oratorije na cerkvenih dvoriščih, kaj je nedvomno znamenje tihega zaupanja v vzgojno vlogo Cerkve. Ob tem smo se spomnili tudi 80-letnice konca 2. svetovne vojne in se vprašali, ali res ne znamo brez vojne v Evropi in v Sveti deželi? 

Radio Ognjišče

politikaBranko Cestnik

Pogovor o

VEČ ...|27. 8. 2025
O pomenu kakovostne paliativne oskrbe in podpore žalujočim

Ob začetku zbiranja podpisov pod zahtevo za razpis referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja bomo v oddaji Pogovor o predvajali posnetek okrogle mize, ki se še kako dotika tega področja. V letošnjem marcu so jo pripravili na Univerzi Sigmunda Freuda. O žalovanja v času paliativne  oskrbe in umiranja bližnje osebe so spregovorili nekdanja državna koordinatorica za razvoj paliativne medicine Mateja Lopuh, vodja programa Žalovanje odraslih, otrok in mladih pri Slovenskem društvu Hospic Tamara Zemlič Radović in član komisije za medicinsko etiko, pediater dr. Urh Grošelj. Omizje je povezovala Mateja Feltrin Novljan.

O pomenu kakovostne paliativne oskrbe in podpore žalujočim

Ob začetku zbiranja podpisov pod zahtevo za razpis referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja bomo v oddaji Pogovor o predvajali posnetek okrogle mize, ki se še kako dotika tega področja. V letošnjem marcu so jo pripravili na Univerzi Sigmunda Freuda. O žalovanja v času paliativne  oskrbe in umiranja bližnje osebe so spregovorili nekdanja državna koordinatorica za razvoj paliativne medicine Mateja Lopuh, vodja programa Žalovanje odraslih, otrok in mladih pri Slovenskem društvu Hospic Tamara Zemlič Radović in član komisije za medicinsko etiko, pediater dr. Urh Grošelj. Omizje je povezovala Mateja Feltrin Novljan.

Radio Ognjišče

politikaživljenje

Pojdite in učite

VEČ ...|31. 8. 2025
Karitas in akcija Srce Afrike

Slovenska Karitas obeležuje 20 let dobrodelne akcije Za srce Afrike, katere letošnja izvedba poteka prav v teh dneh. V rubriki Pojdite in učite boste slišali o rezultatih doslej, upanju za prihodnost in iskreno zahvalo vsem, ki pomagate nerazvitemu svetu, misijonskim deželam.

Karitas in akcija Srce Afrike

Slovenska Karitas obeležuje 20 let dobrodelne akcije Za srce Afrike, katere letošnja izvedba poteka prav v teh dneh. V rubriki Pojdite in učite boste slišali o rezultatih doslej, upanju za prihodnost in iskreno zahvalo vsem, ki pomagate nerazvitemu svetu, misijonskim deželam.

Jure Sešek

duhovnostmisijonkaritassrce afrikejana lampe

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|31. 8. 2025
Ponovitev

V tokratni oddaji smo se ozrli tudi 60 let nazaj, toliko namreč mineva od ustanovitve Gibanja Pot, tednov duhovnosti, katerih pobudnik je duhovnik Vinko Kobal. O poslanstvu gibanja je spregovoril duhovnik Tomaž Kodrič. V župniji Kokrica pa so postavili zanimivo misijonsko knjigobežnico, ki skrbi za duhovno in kulturno vsebino faranov in krajanov.

Ponovitev

V tokratni oddaji smo se ozrli tudi 60 let nazaj, toliko namreč mineva od ustanovitve Gibanja Pot, tednov duhovnosti, katerih pobudnik je duhovnik Vinko Kobal. O poslanstvu gibanja je spregovoril duhovnik Tomaž Kodrič. V župniji Kokrica pa so postavili zanimivo misijonsko knjigobežnico, ki skrbi za duhovno in kulturno vsebino faranov in krajanov.

Rok Mihevc

duhovnostinfo

Kmetijska oddaja

VEČ ...|31. 8. 2025
Zakaj miren protest označiti za nasilje?

V oddaji smo pripravili kratko analizo odziva kmetijskega ministrstva na miren in dostojanstven protest živinorejcev, na predzadnji dan sejma AGRA. Dogajanje je komentiral novinar, urednik in kmetovalec Martin Nahtigal.  Ustavili smo se tudi ob ocenjevanju medu in opozorili na nedorečenosti glede registracije zdravil, potrebnih za izvajanje anestezije prašičkov.

Zakaj miren protest označiti za nasilje?

V oddaji smo pripravili kratko analizo odziva kmetijskega ministrstva na miren in dostojanstven protest živinorejcev, na predzadnji dan sejma AGRA. Dogajanje je komentiral novinar, urednik in kmetovalec Martin Nahtigal.  Ustavili smo se tudi ob ocenjevanju medu in opozorili na nedorečenosti glede registracije zdravil, potrebnih za izvajanje anestezije prašičkov.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Spominjamo se

VEČ ...|31. 8. 2025
Spominjamo se dne 31. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 31. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče