Tisti ptički, ki se niso poženili na vincencijevo, 22. januarja ali na valentinovo, 14. februarja, se bodo poženili na gregorjevo. Čeprav koledarska pomlad še ni nastopila, smo jo s pesmimi o pticah, zelenju in veselju, ki prinaša vzcvetena narava, skušali priklicati v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Tisti ptički, ki se niso poženili na vincencijevo, 22. januarja ali na valentinovo, 14. februarja, se bodo poženili na gregorjevo. Čeprav koledarska pomlad še ni nastopila, smo jo s pesmimi o pticah, zelenju in veselju, ki prinaša vzcvetena narava, skušali priklicati v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Tisti ptički, ki se niso poženili na vincencijevo, 22. januarja ali na valentinovo, 14. februarja, se bodo poženili na gregorjevo. Čeprav koledarska pomlad še ni nastopila, smo jo s pesmimi o pticah, zelenju in veselju, ki prinaša vzcvetena narava, skušali priklicati v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Slovenci smo narod z bogato vinogradniško kulturo in na tistih področjih, kjer je doma, narekuje način življenja. To se kaže v pokrajini, arhitekturi in kulturi pitja. Vino je povezano s številnimi šegami in navadami, obrtnimi panogami, je izraz gostoljubnosti in dobrodošlice, vino ima svoje zavetnike, pa tudi pesmi. Tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo pletli z zdravicami, napitnicami ter napevi o vinu in vinski trti.
Pevci zapojte, godci zagodte
Slovenci smo narod z bogato vinogradniško kulturo in na tistih področjih, kjer je doma, narekuje način življenja. To se kaže v pokrajini, arhitekturi in kulturi pitja. Vino je povezano s številnimi šegami in navadami, obrtnimi panogami, je izraz gostoljubnosti in dobrodošlice, vino ima svoje zavetnike, pa tudi pesmi. Tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo pletli z zdravicami, napitnicami ter napevi o vinu in vinski trti.
Pevci zapojte, godci zagodte
V Šmartinskem domu v Stražišču pri Kranju se je 17. oktobra odvil koncert Ljudska glasba na obrobjih, ki so ga pripravili Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU in Folklorna skupina Sava Kranj. Rdeča nit koncerta je bila glasba z obrobji – tako geografskih kot simbolnih. Nastopajoči so s pesmimi spodbudili razmislek o mejah – fizičnih in kulturnih – ter o pomenu skupnosti, ki ohranja in poustvarja dediščino. Odlomke s prireditve prinaša oddaja o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
V Šmartinskem domu v Stražišču pri Kranju se je 17. oktobra odvil koncert Ljudska glasba na obrobjih, ki so ga pripravili Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU in Folklorna skupina Sava Kranj. Rdeča nit koncerta je bila glasba z obrobji – tako geografskih kot simbolnih. Nastopajoči so s pesmimi spodbudili razmislek o mejah – fizičnih in kulturnih – ter o pomenu skupnosti, ki ohranja in poustvarja dediščino. Odlomke s prireditve prinaša oddaja o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Smrt, velik misterij, a naraven in neizbežen konec zemeljskega življenja, je ljudsko izročilo obdalo z različnimi šegami, obredji in verovanji, ki jih na Slovenskem spremlja tudi pesem.
Prihajajoči katoliški in državni praznik, v čast in spomin vseh svetnih in rajnih, smo v oddaji o ljudski glasbi obeležili z mrliškimi in pripovednimi napevi in v njih razodeli podobo naših ljudi do smrti.
Pevci zapojte, godci zagodte
Smrt, velik misterij, a naraven in neizbežen konec zemeljskega življenja, je ljudsko izročilo obdalo z različnimi šegami, obredji in verovanji, ki jih na Slovenskem spremlja tudi pesem.
Prihajajoči katoliški in državni praznik, v čast in spomin vseh svetnih in rajnih, smo v oddaji o ljudski glasbi obeležili z mrliškimi in pripovednimi napevi in v njih razodeli podobo naših ljudi do smrti.
Pevci zapojte, godci zagodte
Pevke Trstenke iz Podlehnika odlikuje večglasje, razpotegnjeno in rubato vokalno podajanje, kjer pesmi „tečejo“ počasi in zvenijo s polnim in odprtim glasom ter obuditev petja „na tretko“, ljudskega štiriglasja, ki je v Halozah zašlo v pozabo po letu 1960.
Pevke Trstenke so sredi oktobra v domačem kraju pripravile srečanje pevcev in godcev in nanj povabile pevske in godčevske prijatelje iz bližnje okolice. Odlomke s prireditve ste slišali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Pevke Trstenke iz Podlehnika odlikuje večglasje, razpotegnjeno in rubato vokalno podajanje, kjer pesmi „tečejo“ počasi in zvenijo s polnim in odprtim glasom ter obuditev petja „na tretko“, ljudskega štiriglasja, ki je v Halozah zašlo v pozabo po letu 1960.
Pevke Trstenke so sredi oktobra v domačem kraju pripravile srečanje pevcev in godcev in nanj povabile pevske in godčevske prijatelje iz bližnje okolice. Odlomke s prireditve ste slišali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Prvo soboto v oktobru smo bili povabljeni v Prečno na Dolenjskem. Tamkajšnji pevci, skupina Vaški zvon, ki v organizirani obliki delujejo 21 let, so pripravili 20. srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Odlomke s prireditve ste slišali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Prvo soboto v oktobru smo bili povabljeni v Prečno na Dolenjskem. Tamkajšnji pevci, skupina Vaški zvon, ki v organizirani obliki delujejo 21 let, so pripravili 20. srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Odlomke s prireditve ste slišali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Prvo oktobrsko oddajo o ljudski glasbi so oblikovali Veronika Zajec z Vidma na Dolenjskem, godci Kulturnega društva Mandrač iz Koper, godci Folklorne skupine Prosvetnega društva Anice Černejeve Makole, godci Društva upokojencev iz Velike Nedelje, muzikanti Folklornega društva Lancova vas in Murnovi godci iz Podblice.
Pevci zapojte, godci zagodte
Prvo oktobrsko oddajo o ljudski glasbi so oblikovali Veronika Zajec z Vidma na Dolenjskem, godci Kulturnega društva Mandrač iz Koper, godci Folklorne skupine Prosvetnega društva Anice Černejeve Makole, godci Društva upokojencev iz Velike Nedelje, muzikanti Folklornega društva Lancova vas in Murnovi godci iz Podblice.
Pevci zapojte, godci zagodte
Kulturno društvo Andraž zadnjo soboto v avgustu že tradicionalno vabi na srečanje družin v Andraž nad Polzelo. Letošnje, 41-o po vrsti, je v vasico pod goro Oljko, privabilo 15 družin iz različnih krajev Slovenije.
Odlomke s prvega dela prireditve smo predvajali v prejšnji oddaji o ljudski glasbi. V tokratni pa so nastopili družina Belé iz Zibike, družina Jákob iz Zavrha nad Dobrno, sestre Kopinske iz Cirkulan, družina Dobjek iz Šmartna v Rožni dolini, sestre Gajšek iz Vurberka, družina Jelen iz Šentilja pri Velenju in družina Ožir iz Podvina pri Polzeli.
Pevci zapojte, godci zagodte
Kulturno društvo Andraž zadnjo soboto v avgustu že tradicionalno vabi na srečanje družin v Andraž nad Polzelo. Letošnje, 41-o po vrsti, je v vasico pod goro Oljko, privabilo 15 družin iz različnih krajev Slovenije.
Odlomke s prvega dela prireditve smo predvajali v prejšnji oddaji o ljudski glasbi. V tokratni pa so nastopili družina Belé iz Zibike, družina Jákob iz Zavrha nad Dobrno, sestre Kopinske iz Cirkulan, družina Dobjek iz Šmartna v Rožni dolini, sestre Gajšek iz Vurberka, družina Jelen iz Šentilja pri Velenju in družina Ožir iz Podvina pri Polzeli.
Pevci zapojte, godci zagodte
Kulturno društvo Andraž zadnji vikend v avgustu že tradicionalno vabi na srečanje družin v Andraž nad Polzelo. Letošnje, 41-o po vrsti, je v vasico pod goro Oljko, privabilo 15 družin iz različnih krajev Slovenije.
Odlomke s prireditve predvajamo v dveh zaporednih oddajah o ljudski glasbi. V tokratni so peli družina Strmšek z Brinjeve gore nad Zrečami, družina Lisec iz Boštanja, družina Zavolovšek iz Bočne pri Gornjem Gradu, družina Luša iz Kopra, družina Germίn iz Juršincev, družina Ferme iz Limóvc pri Trojanah, družina Hodnik iz Andraža nad Polzelo in družina Kos iz Ponikve pri Žalcu.
Pevci zapojte, godci zagodte
Kulturno društvo Andraž zadnji vikend v avgustu že tradicionalno vabi na srečanje družin v Andraž nad Polzelo. Letošnje, 41-o po vrsti, je v vasico pod goro Oljko, privabilo 15 družin iz različnih krajev Slovenije.
Odlomke s prireditve predvajamo v dveh zaporednih oddajah o ljudski glasbi. V tokratni so peli družina Strmšek z Brinjeve gore nad Zrečami, družina Lisec iz Boštanja, družina Zavolovšek iz Bočne pri Gornjem Gradu, družina Luša iz Kopra, družina Germίn iz Juršincev, družina Ferme iz Limóvc pri Trojanah, družina Hodnik iz Andraža nad Polzelo in družina Kos iz Ponikve pri Žalcu.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali še zadnji tretji del spominov vosovskega likvidatorja Franca Stadlerja Pepeta, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Med drugim je podrobno opisal umor bana Marka Natlačena, ki ga je, preoblečen v duhovnika, izvedel 13. oktobra 1942. Pričevanje je komentiral dr. Damjan Hančič, ki je eden največjih poznavalcev revolucionarnega nasilja pri nas.
Iz pričevanja:
Ko je stopil Natlačen v prostor, se je žena oprostila in poslovila. Povedel sem, da sem poslan od tam in tam, da imam izredno važno obvestilo, da bi želel, da bi takoj dobil odgovor in ga tudi prenesel nazaj. S tem sem Marka italijanska prepričal, da je sem v redu, vedel sem se tudi kot duhovnik. Natlačen, je potem sedel za mizo, in takoj, ko je odprl pismo, je začel brati. V tistem sem pristopil, dva, tri korake do njega in oddal en strel v glavo, dva v vrat. V tistem trenutku je že završalo po hiši: Ajuto, italijansko skozi okno, ker je bila nasproti italijanska postojanka. V prostorih gimnazije je bila nameščena vojska in straža je bila ravno na nasprotni strani, malo odmaknjeno od strani Natlačenove hiše.
Slovencem po svetu in domovini
V Slovenski vasi v Lanusu v Buenos Airesu v Argentini so v nedeljo praznovali 70. Slovenski dan in 73. Obletnico društva Slovenska vas. Predsednica društva Kristina Grbec nam je povedala, da so imeli ponovitev zlate maše rojaka Petra Opeke. Zbrali so se na dvorišču šole Marije Kraljice, ki je središče Slovenske vasi. Tam so po slovesnko zapeli Zlatomašnik bod’ pozdravljen. Zbrali so se člani bratskih domov in tam je Peter Opeka izrekel zelo ganljive besede, ki so napolnile srca vsem navzočim. Prisotnih je bilo veliko duhovnikov: primas Argentine, kardinal Vinko Bokalič, nadškof Andrej Stanovnik, nadškof Anton Stres, duhovniki Franci Cukjati, Pavle Novak, Robert Brest, Gašper Mauko, Jože Bokalič in Toni Burja. Bila je res zelo slovesna maša, zelo ganljiva in je bila po slovensko in v španščini tudi zato, ker je bilo tudi precej špansko govorečih ljudi, nam je še povedala Kristina Grbec. Zlate maše Petra Opeke ter kulturnega programa na letošnjem 70. Slovenskem dnevu v Buenos Airesu v Argentini se je udeležilo več kot 500 ljudi.
Naš pogled
Sredstev, s katerimi je EU podpirala kmetijstvo, da je bila hrana cenejša, zmanjkuje. Obeta se zlom Skupne kmetijske politike, NVO-ji pa že postavljajo zahteve, kaj je družbeno sprejemljiva pridelava in kaj ne ...
Komentar tedna
Bodimo ta teden močen plamen in veseli predstavniki kulture življenja. Zasijmo z močno lučjo življenja in ob tem jasno izrazimo, kaj si mislimo o pomoči pri samomoru. Če bo v kakšnem trenutku spopada med lučjo življenja in temo postalo napeto, pa nikoli ne pozabimo Jezusove obljube: »Blagor tistim, ki so zaradi pravičnosti preganjani, kajti njihovo je nebeško kraljestvo.«
Komentar je pripravil glasbenik in pedagog Luka Gojkošek.
Doživetja narave
Letos mineva 130 let, odkar je Jakob Aljaž postavil stolp na vrhu Triglava. Nedavno je zaokrožila pobuda, da bi 7. avgust, dan, ko je Triglav leta 1895 tudi uradno postal slovenski, razglasili kot državni praznik. Pobudo je dal Marko Viduka iz Bohinja, ki je bil naš gost. Povedal nam je, zakaj je prišel do te ideje, poslušalci pa so delili svoje mnenje o njegovi pobudi. Z nami je bil tudi konservator-restavrator iz Narodnega muzeja Slovenije mag. Gorazd Lemajič, ki je avtor razstave »Ta pleh ima dušo!«
Ritem srca
MercyMe, veterani iz Oklahome, ki jih je leta 1999 na vrhove lestvic izstrelila uspešnica I Can Only Imagine imajo nov album. Avgusta je izšel njihov že 12. studijski album Wonder & Awe, ki prinaša 13 novih pesmi.
Nekaterim smo prisluhnili tudi mi:
Petkov večer
V oddajo je prišel vodja ene najuspešnejših, najbolj prodajanih, najbolj ponarodelih in tudi najbolj kontroverznih slovenskih pop skupin, ki se pripravlja na koncert ob 40. obletnici začetkov delovanja. Aleš Klinar je predstavil zgodbo Agropopa, ki je s svojo glasbo tudi povezoval in celo budil narodno zavest.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Doživetja narave
Letos mineva 130 let, odkar je Jakob Aljaž postavil stolp na vrhu Triglava. Nedavno je zaokrožila pobuda, da bi 7. avgust, dan, ko je Triglav leta 1895 tudi uradno postal slovenski, razglasili kot državni praznik. Pobudo je dal Marko Viduka iz Bohinja, ki je bil naš gost. Povedal nam je, zakaj je prišel do te ideje, poslušalci pa so delili svoje mnenje o njegovi pobudi. Z nami je bil tudi konservator-restavrator iz Narodnega muzeja Slovenije mag. Gorazd Lemajič, ki je avtor razstave »Ta pleh ima dušo!«