Tudi v tokratni oddaji o slovenski ljudski glasbi smo se ozirali nazaj in se spomnili, kam smo šli lani iskat ljudske pesmi in viže. Nastopili so pevke Korenine, Društvo podeželskih žena Gornjega Posočja, pritrkovalci iz Préserja, ljudske pevke iz Žižkov, ljudski pevci s Prévorja, Ančka Lazar, po domače Vintarjeva iz Zagoríce na Dolenjskem, Rezjanab sasiedi iz Tolmina ter godec Drago Žekar s Kozjanskega. 

Ko se staro leto poslovi, se radi ozremo nazaj in spomnimo na minule dogodke. Kaj se je v ponedeljkovem ciklu »vrtelo«, kam smo šli iskat ljudske pesmi in viže. Ne bo časa za vse spomine, saj smo pripravili kar 51 enournih oddaj, pa vendarle, nekaj pogledov nazaj je ponovno dokazalo, kako živa in prav nič zaprašena je naša oddaja, v kateri pletemo niti s tistimi, ki ljudsko glasbo neposredno ohranjajo in tistimi, ko jo radi poslušajo.

Prvo oddajo komaj rojenega leta iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo prepletali z novoletnimi in trikraljevskimi kolednicami

V času zimskega kresa človeka od pradavnine spremlja boj med svetlobo in temo, mrazom in toploto, zlimi zimskimi demoni in dobrimi pomladnimi duhovi. S stoterimi prazniki in obredji že dolga tisočletja poskuša odgnati temo in mraz in si prizadeva priklicati svetlobo in toploto. V zadnji oddaji iztekajočega se leta iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte, smo se s pesmimi sprehodili v božično-novoletni čas.

Marijana Podgoršek, Danica Jelen, Marija Vaupotič, Hijacinta Vaupotič in Stanko Vaupotič so pevci, ki se družijo v skupini Jablovški pevci. Veselju do petja se v organizirano obliki predajajo od leta 2006, z njim pa razveseljujejo staro in mlado na različnih srečanjih pevcev in godcev ter na domačem odru Podlehniškega kulturnega doma. V tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo gostili Jablovške pevke. 

Vera Gašpar, rojena na Gornjem Seniku – naselju v Slovenskem Porabju v občini Monošter je vse življenje povezana z ljudskim petjem in petjem v zboru. Leta 2000 je ustanovila skupino Ljudski pevci Zveze Slovencev Gornji Senik, za katero zbira pesmi, jo vodi in požrtvovalno uči slovenske ljudske pesmi tudi tiste pevce, ki govorijo le še madžarsko. Z ohranjanjem porabskega pesemskega izročila in vedenja o njem Vera Gašpar bogati vseslovensko izročilo, pri čemer sta pomembni njena vloga pevke – informatorke in njena mentorska vloga, pa tudi širše kulturno delovanje. Vera Gašpar - prejemnica Maroltove listine za leto 2020, je bila gostja tokratne oddaje o ljudski glasbi. 

Ker so zaradi epidemije letos in tudi lani odpadla tristopenjska selekcionirana srečanja in s tem povezana državna srečanja, so na JSKD sredi novembra v Žalcu pripravili državno folklorno prireditev z naslovom Folklorna prepletanja. Odlomke s srečanja, na katerem je nastopilo 8 folklornih skupin in glasbenih zasedb, je prinesla prva decembrska oddaja o ljudski glasbi.

V zadnji novembrski oddaji o ljudski glasbi so za veselo razpoloženje poskrbeli Drago Žekar iz kraja Presečno pri Dobju - ljudski godec na harmoniki, orgličar Oto Nemanič iz Lokvice pri Metliki in pohorski godci s Tajne.

Prihajajoči državni praznik, dan Rudolfa Maistra, ki ga praznujemo v spomin na 23. november 1918, ko je general Maister s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo ter prevzel vojaško oblast v Mariboru, smo v tokratni oddaji o ljudski glasbi obeležili z vojaškimi napevi.

Tokratno oddajo o ljudski glasbi so oblikovali ljudski pevci Boštanj, ki v organizirani obliki delujejo že več kot 30 let; Tamburaška skupina Kulturno društvo Peter Dajnko Črešnjevci, ki ima eno najdaljših tradicij med slovenskimi tamburaši ter ljudski pevci iz Luč, pri katerih se nekatere pesmi oglašajo „na štrto“, kot pravijo domačini šestglasnemu ljudskemu petju.

Slovenci smo narod z bogato vinogradniško kulturo in na tistih področjih, kjer je doma, narekuje način življenja. To se kaže v pokrajini, arhitekturi in kulturi pitja. Vino je povezano s številnimi šegami in navadami, obrtnimi panogami, je izraz gostoljubnosti in dobrodošlice, vino ima svoje zavetnike, pa tudi pesmi. Tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo pletli z zdravicami, napitnicami ter napevi o vinu in vinski trti. 

Smrt, velik misterij, a naraven in neizbežen konec zemeljskega življenja, je ljudsko izročilo obdalo z različnimi šegami, obredji in verovanji, ki jih spremlja tudi pesem. Pesmi, ki so spremljale poslednje slovo, so kot del religiozne pesemske dediščine pomembno zaznamovale duhovno in pesemsko izročilo Slovencev. Nekaj teh zvočnih in pomenskih podob smo v oddaji o ljudski glasbi odstrli na praznik Vseh svetih.

Ljudski pevci – Fantje z vasi – v kateri se družijo pevci iz občine Škocjan, Šmarješke Toplice in Šentjernej, so se prvič zbrali na miklavžev večer leta 1996, z namenom, da bi prepevali ljudske pesmi, obujali spomine in si tako krajšali dolge zimske večere. Tovrstno druženje pa je preraslo v sistematično zbiranje in dokumentiranje pesemskega izročila svojega kraja in bližnje okolice. Skupina letos obeležuje 25 let organiziranega delovanja in ob tej priložnosti smo jih gostili v oddaji o ljudski glasbi.

Oddaja o ljudski glasbi je prinesla odlomke s prireditve Malo pratice, pa mal solatice, ki je potekala konec septembra v Galeriji Atrij Občine Tržič. Koncert so pripravili pevci ljudskih pesmi in godci ljudskih viž Kulturnega društva Jerbas iz Tržiča, v sodelovanju s Tržiškim muzejem v sklopu akcije Slovenija – Evropska gastronomska regija, na temo kulinarike.

V letih od ustanovitve do danes je zbor zamenjal več vodij. Od leta 2013, ko je vodenje prevzela ga. Marika Haler, je zbor prepoznaven po ljudskem načinu petja. Zbor je ob 60-letnici izdal prvo zgoščenko in nanjo dokumentiral 16 vsebinsko raznolikih ljudskih pesmi. Zgoščenko in zbor sta v oddaji predstavila zborovodja ga. Marika Haler in predsednik Drago Tavčar.

V Gornji Lokvici pri Metliki je doma Oto Nemanič. Po poklicu je tesar in eden redkih mojstrov, ki znajo streho prekriti s slamo. Sicer pa navdušen in strasten orgličar, ki se redno udeležuje festivala orglic v Mokronogu, z njimi pa popestri igranje tudi v skupini Preloški muzikanti. Orgličar Oto Nemanič je bil gost zadnje septembrske oddaje o ljudski glasbi.

Skupino Ragle iz Trebnjega odlikuje triglasno petje, vsebinsko bogat in raznolik pesemski repertoar, vestno zbiranje in dokumentiranje pesemskega gradiva, raziskovanje naše dediščine, globoko spoštovanje do ljudske glasbe in neizmerno veselje do petja. V skupini se družino dekleta in žene, ki štejejo od 35 do 38 let., letos pa obeležujejo 25 let delovanja. Z Raglami smo praznovali in se veseli v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

Prihajajoči državni praznik Dan vrnitve Primorske k matični domovini smo v oddaji o ljudski glasbi obeležili z napevi in vižami s Primorske.

V Andražu nad Polzelo se je zadnjo nedeljo v avgustu odvilo 37. srečanje pevskih družin. Odlomke s prireditve, na kateri je nastopilo 11 družinskih sestavov, smo predvajali v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Oddajo o ljudski glasbi smo posvetili otroškemu ljudskemu izročilu. Z upanjem, da bodo prizadevni mentorji znanje in vedenje o otroškem ljudskem izročilu z odgovornostjo, zavzetostjo in strastjo lahko prenašali na svoje varovance v vrtcih, šolah ter kulturnih in folklornih društvih. V pomoč so jim lahko pesmi, izštevanke, zbadljivke, uspavanke in prstne igre, zbrane v Otroški pesmarici 1 in 2, katerima sta pridani tudi zgoščenki. Pod njo se podpisuje soavtorica dr. Urša Šivic, sodelavka Glasbenonarodopisnega inštituta v Ljubljani.

Tokrat smo v oddaji o ljudski glasbi namenili prostor prekmurski skupini Marko bandi, ki vstopa v 31-o leto delovanja. Ker skupina lani okroglega jubileja zaradi epidemioloških razmer ni mogla obeležiti, praznuje letos … Ob tej priložnosti so izdali tretjo zgoščenko »Tresti«. Pet članov je stopilo pred mikrofon in slikovito predstavilo prehojeno pot skupine. V prejšnji oddaji nas je skozi pogovorni del vodil ustanovni član skupine, Slavko Petek. Tokrat so besedo prevzeli Boštjan Rous, Tomaž Rauch, Miha Kavaš in Andi Sobočan.

Prihajajoči državni praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni, smo v oddaji o ljudski glasbi obeležili s prekmursko skupino Marko banda, ki vstopa v 31-o leto delovanja. Ker skupina lani okroglega jubileja zaradi epidemioloških razmer ni mogla obeležiti, praznuje letos … Ob tej priložnosti so izdali tretjo zgoščenko »Tresti«. Pet članov je stopilo pred mikrofon in slikovito predstavilo prehojeno pot skupine. Prekmurski skupini Marko bandi smo namenili prostor v dveh zaporednih oddajah. V prvi nas bo skozi pogovorni del vodil ustanovni član skupine, Slavko Petek.

Praznik veliki šmaren, spomin Marijine smrti in njenega vnebovzetja, smo obeležili v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte. V njej smo razgrnili, kakšno mesto zavzema Marija v pesemskem izročilu, kako je bila povezana z življenjem slovenskega ljudstva in na kakšen način je ljudska ustvarjalna domišljija upodobila Jezusovo mater.

Vruja je glasbena skupina, ki izvaja in podaja glasbeno tradicijo celotne večkulturne in večetnične Istre, na njej lasten in prepoznaven način. To počne že 20 let in ob okrogli obletnici je izdala peti zvočni album Ljubezen vojna in … življenje. Novo zvočno izdajo je vodja istrske skupine Vruja – Marino Kranjac predstavil v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Konec junija je Slavi Košir, naša radijska sodelavka in velika ljubiteljica slovenske ljudske glasbe, pod domačim kozolcem, na ekološki kmetiji, ki ji po domače pravijo Pr Laškarju v Zabočevem pri Borovnici, pripravila 14. večer slovenskega ljudskega izročila. Ljudsko pesem je predstavila pevska skupina Cintare iz Ljubljane. Odlomke s prireditve je prinesla oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Violinske citre so strunsko glasbilo. Z desno roko se igra melodijo z lokom, z levico pa brenka akordično spremljavo. Na violinske citre, enega redkih glasbil na Slovenskem, igra Veronika Zajec z Vidma na Dolenjskem. Glasbeni svet Vlada Nunčiča iz Šmarij pri Jelšah pa zapolnjuje raziskovanje historičnih glasbil. Poleg njemu še vedno priljubljenim zvokom lajne in opreklja se danes posveča tudi tako imenovanim zvočilom za terapevtske namene v zdravstveni stroki. Zvoki violinskih citer, opreklja in lajne so odmevali v oddaji o ljudski glasbi.

V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo gostili ljudskega godca Draga Žekarja iz kraja Presečno, v občini Dobje. V domačem kraju in okoliških Kozjanskih vaseh je poznan kot dober muzikant. Nekdaj je igral na ohcetih, danes pa s harmoniko razveseljuje staro in mlado na različnih družinskih praznovanjih, zabavah in priložnostnih druženjih.

Prva julijska oddaja o ljudski glasbi je prinesla odlomke s tretjega letnega koncerta Tamburaške skupine Borovnica. Na njem so nastopili še Primož Križaj, Folklorna skupina Bistra in otroška folklorna skupina Coklarčki.

Gostje zadnje junijske oddaje o ljudski glasbi so bili štirje godci iz Tolmina, ki se družijo v skupini Rezjanab sasiedi. Njihova glasba sledi notranjemu toku poustvarjanja, ki je globoko zakoreninjena v duši tolminskega godca.

Skupina Volk folk iz Ilirske Bistrice, pevci in godci Kulturno – umetniškega društva Franc Ilec Lóka – Rôšnja ter Kranjskimi furmani s Primskovega so oblikovali tokratno oddajo o ljudski glasbi.

Ančka Lazar, po domače Vintarjeva, iz Zagorice na Dolenjskem, z izvrstnim spominom, živahnim duhom in slikovitim humorjem pripoveduje zgodbe in anekdote, poje ljudske pesmi in podrobno pozna raznovrstne šege in navade Dobrepoljske doline.

Ančka Lazar je bila gostja oddaje o ljudski glasbi.

Gospa Katarina, zvesta poslušalka radia Ognjišče, prijetna sogovornica, poznavalka različnih glasbenih zvrsti in ljubiteljica ljudske glasbe, Ribniški fantje iz Ribnice na Pohorju ter Trcle, pevke ljudskih pesmi iz Ligojne so oblikovali prvo junijsko oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Sredi cvetočega maja se je od zemeljskega življenja mnogo prezgodaj poslovila gospa Majda Rezec, vodja in duša ljudskih pevcev s Prévorja na Kozjanskem. S svojim delovanjem na področju ljubiteljske kulturne pustila neizmeren pečat. Njej v zahvalo in spomin smo poklonili tokratno oddajo o ljudski glasbi.

V repertoarju pevcev ljudskih pesmi se je ohranilo največ ljubezenskih napevov. Pravzaprav je ta vsebinski krog najširši, sega pa tudi na druga področja. Marsikje se ljubezenska tematika prepleta v pripovednih, vojaških, stanovskih in drugih pesmih. Tokratna oddaja je bila ljubezensko obarvana.

Pevska skupina, ki bo utrla pot tokratnemu sprehodu med zvoki ljudskega izročila Slovenije, je doma v Žižkih v Prekmurju in deluje v Kulturnem društvu Fran Saleški Finžgar. V oddaji ste lahko prisluhnili napevom v starih tonskih sistemih in ljudskim pevkam iz Žižkov.

Mesec maj je na Slovenskem posvečen šmarnicam – vsakodnevni ljudski pobožnosti Mariji v čast. Po številnih cerkvah se takrat verniki zbirajo pri branju »šmarnic«, molitvi lavretanskih litanij in petju Marijinih pesmi, med njimi tudi posebnih šmarničnih. 
Napevi o Mariji so pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte. 

Pritrkavanje je glasbena praksa, ki je sestavljena iz ritmičnega izvajanja udarcev ob obode cerkvenih zvonov. Tovrstna glasbena umetnost je močno razširjena po vsej Sloveniji, živa pa je tudi v številnih evropskih deželah. Povsod pa ima svoje posebnosti. V prvi majski oddaji o ljudski glasbi so nastopili Presêrski pritrkovalci iz župnije Préserje v občini Brezovica.

Praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo v oddaji o ljudski glasbi obeležili s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz okolice Sevnice in Krškega.

V oddaji o slovenski ljudski glasbi smo se tokrat podali na zahodni del naše domovine. Gostili smo pevke Korenine, Društvo podeželskih žena Gornjega Posočja. Pevke praznujejo 10 let organiziranega delovanja in izdajo druge zgoščenke.

Gospa Albina Pavlovič, rojena v naselju Čremožišče, v občini Žetale, je preprosta, zgovorna in srčna sogovornica ter gostiteljica. Ljubezen jo je pripeljala v Log pri Rogatcu, kjer si je z možem ustvarila dom in družino. Delo, petje in molitev so vodilo njenega življenja. Petje jo spremlja že od malega in še danes večkrat zapoje. Je tudi članica ljudskih pevk Rogatec. V njenem spominu je zapisanih veliko pesmi in nekaj jih je podelila z nami. Albina Pavlovič je pela in pripovedovala v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

Kristjani se na velikonočni ponedeljek, na dan po prazniku velike noči, spominjamo Jezusovega prikazovanja njegovim učencem na poti v Emavs. V današnji oddaji ste povabljeni, da se novice o Kristusovem vstajenju veselite z nami. Za veselo razpoloženje so poskrbeli godci Trio prijatelji iz Dramelj in okolice; Boštjan Čretnik na klarinetu, Janko Kolar na harmoniki in Niko Filej na baritonu.

V velikonočnem času, času premišljevanj in molitev, so se na Slovenskem pele rožnovenske pesmi. S postnimi napevi, ki so polni svetopisemskih pogledov na Jezusovo trpljenje in Marijino svetost, ter pripovednimi pesmimi, smo pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Tisti ptički, ki se niso poženili na vincencijevo, 22. januarja ali na valentinovo, 14. februarja, so se ženili 12. marca, na gregorjevo. Čeprav koledarska pomlad še ni nastopila, smo jo z napevi o pticah, zelenju in veselju, ki ga prinaša vzcvetena narava, skušali priklicati že v tokratni oddaji o ljudski glasbi. O gregorjevem sem se pogovarjala s kustosom tržiškega muzeja, dr. Bojanom Knificem, ki je šego raziskal in o njej leta 2017 izdal knjigo Ko gre luč v vodo in se prične pomlad. 

Oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo na dan žena, mednarodni praznik žensk, obeležili z ženskim ljudskim večglasnim petjem. Predstavile so ga sestri Apšner iz KUD Stopinje Mozirje, ljudske pevke Rogatec in pevke AFS France Marolt iz Ljubljane.

Obutvena dediščina na Slovenskem: o škornjih, čevljih, coklah, opankah, copatah in drugih obuvalih je naslov prve slovenske znanstvene monografije o obuvanju. Avtor, več kot 400 strani obsežne publikacije, je dr. Bojan Knific, etnolog s Tržiškega muzeja, ki v knjigi obravnava razvoj obuval od prvih omemb v srednjem veku do sredine 20. stoletja in pojasnjuje številne posebnosti, ki so se ob sprejemanju obutvene mode uveljavile pri nas in širše.

V zadnji februarski oddaji sta v ubranem dvoglasju prepevali Malčka Jelen in Lojzka Jezernik iz Šentilja pri Velenju, Marija Salobir je pripovedovala o coprnicah, ki so nekdaj strašile in pela skupaj z ljudskimi pevci iz Trobnega Dola nad Laškim, v Porabje pa so nas popeljali ljudski pevci z Gornjega Senika.

V pustno obarvani oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo spoznali Ligojnške maškare, Cerkljanske laufarje, bogato dediščino fašenka s Ptujskega in Dravskega polja, orače iz Lancove vasi in Liške pustjé

Vlado Nunčič iz Nove vasi pri Šmarju pri Jelšah, prof. geografije in tehnike, je edini izdelovalec lajn v Sloveniji. Že v rani mladosti ga je prevzel zvok orgelskih piščali. Izdelovanja orgel se je najprej učil v Nemčiji, v delavnici Huberta Sandtnerja, v Ludwigsburgu pa je pridobil teoretično znanje za izdelovanje inštrumentov. Sicer pa je veliko raziskoval in odkrival sam, kasneje področje preprostih historičnih glasbil, kot so oprekelj, psalterji, portativ, organistrum. Poleg njemu še vedno priljubljenim zvokom lajne in opreklja se danes posveča tudi tako imenovanim zvočilom za terapevtske namene v zdravstveni stroki.

Zvočni svet Vlada Nunčiča smo predstavili v praznični oddaji o ljudski glasbi.

Prva februarska oddaja o ljudski glasbi je namenjena svečniškem koledovanju. V njej so nastopile ljudske pevke s Tinja, kot svečniški koledniki pa člani okteta Lipa in pevci Pustrovžeki s Keblja, Kvartet Grče iz Dobrne in mešani cerkveni zbor Vitanje.