Urca je polnoči, Bog se na svet rodi

V času zimskega kresa človeka od pradavnine spremlja boj med svetlobo in temo, mrazom in toploto, zlimi zimskimi demoni in dobrimi pomladnimi duhovi. S stoterimi prazniki in obredji že dolga tisočletja poskuša odgnati temo in mraz in si prizadeva priklicati svetlobo in toploto. V zadnji oddaji iztekajočega se leta iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte, smo se s pesmimi sprehodili v božično-novoletni čas.

28. 12. 2020
Urca je polnoči, Bog se na svet rodi

V času zimskega kresa človeka od pradavnine spremlja boj med svetlobo in temo, mrazom in toploto, zlimi zimskimi demoni in dobrimi pomladnimi duhovi. S stoterimi prazniki in obredji že dolga tisočletja poskuša odgnati temo in mraz in si prizadeva priklicati svetlobo in toploto. V zadnji oddaji iztekajočega se leta iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte, smo se s pesmimi sprehodili v božično-novoletni čas.

Vesna Sever Borovnik

VEČ ...|28. 12. 2020
Urca je polnoči, Bog se na svet rodi

V času zimskega kresa človeka od pradavnine spremlja boj med svetlobo in temo, mrazom in toploto, zlimi zimskimi demoni in dobrimi pomladnimi duhovi. S stoterimi prazniki in obredji že dolga tisočletja poskuša odgnati temo in mraz in si prizadeva priklicati svetlobo in toploto. V zadnji oddaji iztekajočega se leta iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte, smo se s pesmimi sprehodili v božično-novoletni čas.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ... |
Pevska sekcija FS Duplo Pišece

V sklopu Folklorne skupine Duplo Pišece, ki je bila ustanovljena leta 1987, tri leta deluje tudi pevska sekcija. Pevci gradivo črpajo iz domačega kraja in bližnje okolice, za ubrano zvočno podobo pa skrbi njihov mentor Franc Kene.

Pevce Folklorne skupine Duplo Pišece gostimo v oddaji o ljudski glasbi.

 

Pevska sekcija FS Duplo Pišece

V sklopu Folklorne skupine Duplo Pišece, ki je bila ustanovljena leta 1987, tri leta deluje tudi pevska sekcija. Pevci gradivo črpajo iz domačega kraja in bližnje okolice, za ubrano zvočno podobo pa skrbi njihov mentor Franc Kene.

Pevce Folklorne skupine Duplo Pišece gostimo v oddaji o ljudski glasbi.

 

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Pevska sekcija FS Duplo Pišece

V sklopu Folklorne skupine Duplo Pišece, ki je bila ustanovljena leta 1987, tri leta deluje tudi pevska sekcija. Pevci gradivo črpajo iz domačega kraja in bližnje okolice, za ubrano zvočno podobo pa skrbi njihov mentor Franc Kene.

Pevce Folklorne skupine Duplo Pišece gostimo v oddaji o ljudski glasbi.

 

VEČ ...|20. 1. 2026
Pevska sekcija FS Duplo Pišece

V sklopu Folklorne skupine Duplo Pišece, ki je bila ustanovljena leta 1987, tri leta deluje tudi pevska sekcija. Pevci gradivo črpajo iz domačega kraja in bližnje okolice, za ubrano zvočno podobo pa skrbi njihov mentor Franc Kene.

Pevce Folklorne skupine Duplo Pišece gostimo v oddaji o ljudski glasbi.

 

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ... |
Žlahten odmev pristnega

Tokratna oddaja o ljudski glasbi ponuja odlomke s koncerta, ki ga je Kulturno društvo Podgorci pripravilo konec novembra. Večer, prežet z glasbo in domačim vzdušjem, so oblikovali pevci ljudskih pesmi Folklorne skupine Kulturno društvo Podgorci, družinski trio Volk Folk iz Ilirske Bistrice, skupina Marko banda iz Beltincev, pevke Maroltovke iz Akademske folklorne skupine France Marolt Ljubljana, pevci in godci Kranjski furmani s Primskovega in domači godci Stori čehoki.

Žlahten odmev pristnega

Tokratna oddaja o ljudski glasbi ponuja odlomke s koncerta, ki ga je Kulturno društvo Podgorci pripravilo konec novembra. Večer, prežet z glasbo in domačim vzdušjem, so oblikovali pevci ljudskih pesmi Folklorne skupine Kulturno društvo Podgorci, družinski trio Volk Folk iz Ilirske Bistrice, skupina Marko banda iz Beltincev, pevke Maroltovke iz Akademske folklorne skupine France Marolt Ljubljana, pevci in godci Kranjski furmani s Primskovega in domači godci Stori čehoki.

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Žlahten odmev pristnega

Tokratna oddaja o ljudski glasbi ponuja odlomke s koncerta, ki ga je Kulturno društvo Podgorci pripravilo konec novembra. Večer, prežet z glasbo in domačim vzdušjem, so oblikovali pevci ljudskih pesmi Folklorne skupine Kulturno društvo Podgorci, družinski trio Volk Folk iz Ilirske Bistrice, skupina Marko banda iz Beltincev, pevke Maroltovke iz Akademske folklorne skupine France Marolt Ljubljana, pevci in godci Kranjski furmani s Primskovega in domači godci Stori čehoki.

VEČ ...|13. 1. 2026
Žlahten odmev pristnega

Tokratna oddaja o ljudski glasbi ponuja odlomke s koncerta, ki ga je Kulturno društvo Podgorci pripravilo konec novembra. Večer, prežet z glasbo in domačim vzdušjem, so oblikovali pevci ljudskih pesmi Folklorne skupine Kulturno društvo Podgorci, družinski trio Volk Folk iz Ilirske Bistrice, skupina Marko banda iz Beltincev, pevke Maroltovke iz Akademske folklorne skupine France Marolt Ljubljana, pevci in godci Kranjski furmani s Primskovega in domači godci Stori čehoki.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ... |
Kar vam mi zapojemo, na svet je dete rojeno

Še vedno smo vpeti v čas zimskih praznikov, katerega od božiča pa vse do svetih treh kraljev, spremljajo koledniki. Prvo oddajo komaj rojenega leta iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te, na svete tri kralje, smo pletli s trikraljevskimi kolednicami.

Kar vam mi zapojemo, na svet je dete rojeno

Še vedno smo vpeti v čas zimskih praznikov, katerega od božiča pa vse do svetih treh kraljev, spremljajo koledniki. Prvo oddajo komaj rojenega leta iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te, na svete tri kralje, smo pletli s trikraljevskimi kolednicami.

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Kar vam mi zapojemo, na svet je dete rojeno

Še vedno smo vpeti v čas zimskih praznikov, katerega od božiča pa vse do svetih treh kraljev, spremljajo koledniki. Prvo oddajo komaj rojenega leta iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te, na svete tri kralje, smo pletli s trikraljevskimi kolednicami.

VEČ ...|6. 1. 2026
Kar vam mi zapojemo, na svet je dete rojeno

Še vedno smo vpeti v čas zimskih praznikov, katerega od božiča pa vse do svetih treh kraljev, spremljajo koledniki. Prvo oddajo komaj rojenega leta iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te, na svete tri kralje, smo pletli s trikraljevskimi kolednicami.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ... |
Zveličar se na svet rodi

V času zimskega kresa človeka od pradavnine spremlja boj med svetlobo in temo, mrazom in toploto, zlimi zimskimi demoni in dobrimi pomladnimi duhovi. S stoterimi prazniki in obredji že dolga tisočletja poskuša odgnati temo in mraz in si prizadeva priklicati svetlobo in toploto.

V zadnji oddaji iztekajočega se leta iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te, smo se s pesmimi sprehodili v božično-novoletni čas.

 

Zveličar se na svet rodi

V času zimskega kresa človeka od pradavnine spremlja boj med svetlobo in temo, mrazom in toploto, zlimi zimskimi demoni in dobrimi pomladnimi duhovi. S stoterimi prazniki in obredji že dolga tisočletja poskuša odgnati temo in mraz in si prizadeva priklicati svetlobo in toploto.

V zadnji oddaji iztekajočega se leta iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te, smo se s pesmimi sprehodili v božično-novoletni čas.

 

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Zveličar se na svet rodi

V času zimskega kresa človeka od pradavnine spremlja boj med svetlobo in temo, mrazom in toploto, zlimi zimskimi demoni in dobrimi pomladnimi duhovi. S stoterimi prazniki in obredji že dolga tisočletja poskuša odgnati temo in mraz in si prizadeva priklicati svetlobo in toploto.

V zadnji oddaji iztekajočega se leta iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te, smo se s pesmimi sprehodili v božično-novoletni čas.

 

VEČ ...|29. 12. 2025
Zveličar se na svet rodi

V času zimskega kresa človeka od pradavnine spremlja boj med svetlobo in temo, mrazom in toploto, zlimi zimskimi demoni in dobrimi pomladnimi duhovi. S stoterimi prazniki in obredji že dolga tisočletja poskuša odgnati temo in mraz in si prizadeva priklicati svetlobo in toploto.

V zadnji oddaji iztekajočega se leta iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te, smo se s pesmimi sprehodili v božično-novoletni čas.

 

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ... |
Napev – Odsev 2025 (2. del)

260 zasedb se je letos predstavilo na območnih srečanjih pevcev in godcev, regijsko raven je doseglo 89, državno pa 35 zasedb. Med njimi je bilo 10 skupin izbranih za nastop na državni reviji poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije Napev – Odsev, ki je potekala 15. novembra v Kulturno poslovnem centru Majšperk. Posnetek drugega dela državne revije poustvarjalcev glasbenega izročila prinaša tokratna oddaja o ljudski glasbi.

Napev – Odsev 2025 (2. del)

260 zasedb se je letos predstavilo na območnih srečanjih pevcev in godcev, regijsko raven je doseglo 89, državno pa 35 zasedb. Med njimi je bilo 10 skupin izbranih za nastop na državni reviji poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije Napev – Odsev, ki je potekala 15. novembra v Kulturno poslovnem centru Majšperk. Posnetek drugega dela državne revije poustvarjalcev glasbenega izročila prinaša tokratna oddaja o ljudski glasbi.

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Napev – Odsev 2025 (2. del)

260 zasedb se je letos predstavilo na območnih srečanjih pevcev in godcev, regijsko raven je doseglo 89, državno pa 35 zasedb. Med njimi je bilo 10 skupin izbranih za nastop na državni reviji poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije Napev – Odsev, ki je potekala 15. novembra v Kulturno poslovnem centru Majšperk. Posnetek drugega dela državne revije poustvarjalcev glasbenega izročila prinaša tokratna oddaja o ljudski glasbi.

VEČ ...|15. 12. 2025
Napev – Odsev 2025 (2. del)

260 zasedb se je letos predstavilo na območnih srečanjih pevcev in godcev, regijsko raven je doseglo 89, državno pa 35 zasedb. Med njimi je bilo 10 skupin izbranih za nastop na državni reviji poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije Napev – Odsev, ki je potekala 15. novembra v Kulturno poslovnem centru Majšperk. Posnetek drugega dela državne revije poustvarjalcev glasbenega izročila prinaša tokratna oddaja o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ... |
Napev – Odsev 2025«, 1. del

260 zasedb se je letos predstavilo na območnih srečanjih pevcev in godcev, regijsko raven je doseglo 89, državno pa 35 zasedb. Med njimi je bilo 10 skupin izbranih za nastop na državni reviji poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije Napev – Odsev, ki je potekala 15. novembra v Kulturno poslovnem centru Majšperk. Posnetek prvega dela državne revije poustvarjalcev glasbenega izročila prinaša tokratna oddaja o ljudski glasbi.

Napev – Odsev 2025«, 1. del

260 zasedb se je letos predstavilo na območnih srečanjih pevcev in godcev, regijsko raven je doseglo 89, državno pa 35 zasedb. Med njimi je bilo 10 skupin izbranih za nastop na državni reviji poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije Napev – Odsev, ki je potekala 15. novembra v Kulturno poslovnem centru Majšperk. Posnetek prvega dela državne revije poustvarjalcev glasbenega izročila prinaša tokratna oddaja o ljudski glasbi.

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Napev – Odsev 2025«, 1. del

260 zasedb se je letos predstavilo na območnih srečanjih pevcev in godcev, regijsko raven je doseglo 89, državno pa 35 zasedb. Med njimi je bilo 10 skupin izbranih za nastop na državni reviji poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije Napev – Odsev, ki je potekala 15. novembra v Kulturno poslovnem centru Majšperk. Posnetek prvega dela državne revije poustvarjalcev glasbenega izročila prinaša tokratna oddaja o ljudski glasbi.

VEČ ...|8. 12. 2025
Napev – Odsev 2025«, 1. del

260 zasedb se je letos predstavilo na območnih srečanjih pevcev in godcev, regijsko raven je doseglo 89, državno pa 35 zasedb. Med njimi je bilo 10 skupin izbranih za nastop na državni reviji poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije Napev – Odsev, ki je potekala 15. novembra v Kulturno poslovnem centru Majšperk. Posnetek prvega dela državne revije poustvarjalcev glasbenega izročila prinaša tokratna oddaja o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ... |
Kje je deželica

21. novembra se je v Antonovem domu na Viču odvil večer ljudske glasbe. Predstavili so se člani KUD Židan parazol; zakonca Urbančič, pevke Drumlce, Fantje z Viča in pritrkovalci z Viča; kot gostje pa so nastopili pevci in godci Kranjski furmani. Odlomke s prireditve ste slišali v oddaji o ljudski glasbi.

Kje je deželica

21. novembra se je v Antonovem domu na Viču odvil večer ljudske glasbe. Predstavili so se člani KUD Židan parazol; zakonca Urbančič, pevke Drumlce, Fantje z Viča in pritrkovalci z Viča; kot gostje pa so nastopili pevci in godci Kranjski furmani. Odlomke s prireditve ste slišali v oddaji o ljudski glasbi.

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Kje je deželica

21. novembra se je v Antonovem domu na Viču odvil večer ljudske glasbe. Predstavili so se člani KUD Židan parazol; zakonca Urbančič, pevke Drumlce, Fantje z Viča in pritrkovalci z Viča; kot gostje pa so nastopili pevci in godci Kranjski furmani. Odlomke s prireditve ste slišali v oddaji o ljudski glasbi.

VEČ ...|1. 12. 2025
Kje je deželica

21. novembra se je v Antonovem domu na Viču odvil večer ljudske glasbe. Predstavili so se člani KUD Židan parazol; zakonca Urbančič, pevke Drumlce, Fantje z Viča in pritrkovalci z Viča; kot gostje pa so nastopili pevci in godci Kranjski furmani. Odlomke s prireditve ste slišali v oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ... |
Maroltova plaketa 2024 dr. Metki Knific Zaletelj

7. junija je bilo v Žalcu slovesno. V okviru državnega srečanja in tekmovanja odraslih folklornih skupin je dr. Metka Knific Zaletelj prejela najvišje državno priznanje na področju folklorne dejavnosti. Odlikovana je bila z Maroltovo plaketo, in sicer za ustvarjalne dosežke ter pomembno kulturno-vzgojno in pedagoško delo na folklornem področju.

Dr. Metka Knific Zaletelj, prejemnica Maroltove plakete za leto 2024, je bila gostja tokratne oddaje o ljudski glasbi.

Maroltova plaketa 2024 dr. Metki Knific Zaletelj

7. junija je bilo v Žalcu slovesno. V okviru državnega srečanja in tekmovanja odraslih folklornih skupin je dr. Metka Knific Zaletelj prejela najvišje državno priznanje na področju folklorne dejavnosti. Odlikovana je bila z Maroltovo plaketo, in sicer za ustvarjalne dosežke ter pomembno kulturno-vzgojno in pedagoško delo na folklornem področju.

Dr. Metka Knific Zaletelj, prejemnica Maroltove plakete za leto 2024, je bila gostja tokratne oddaje o ljudski glasbi.

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Maroltova plaketa 2024 dr. Metki Knific Zaletelj

7. junija je bilo v Žalcu slovesno. V okviru državnega srečanja in tekmovanja odraslih folklornih skupin je dr. Metka Knific Zaletelj prejela najvišje državno priznanje na področju folklorne dejavnosti. Odlikovana je bila z Maroltovo plaketo, in sicer za ustvarjalne dosežke ter pomembno kulturno-vzgojno in pedagoško delo na folklornem področju.

Dr. Metka Knific Zaletelj, prejemnica Maroltove plakete za leto 2024, je bila gostja tokratne oddaje o ljudski glasbi.

VEČ ...|24. 11. 2025
Maroltova plaketa 2024 dr. Metki Knific Zaletelj

7. junija je bilo v Žalcu slovesno. V okviru državnega srečanja in tekmovanja odraslih folklornih skupin je dr. Metka Knific Zaletelj prejela najvišje državno priznanje na področju folklorne dejavnosti. Odlikovana je bila z Maroltovo plaketo, in sicer za ustvarjalne dosežke ter pomembno kulturno-vzgojno in pedagoško delo na folklornem področju.

Dr. Metka Knific Zaletelj, prejemnica Maroltove plakete za leto 2024, je bila gostja tokratne oddaje o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Pevci zapojte, godci zagodte

Glasbeno–dokumentarna oddaja o slovenski ljudski glasbi je zvesta izvirnemu, neprirejenemu glasbenemu in govornemu še živemu izročilu vseh slovenskih pokrajin, tudi zamejstva. V njej predstavljamo srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, s pesmijo in vižami se sprehajamo skozi vsakdanje in praznično življenje Slovencev ter gostimo pevce in godce iz različnih krajev; spoznavamo njihov način petja in igranja, pesemski in godčevski repertoar, krajevne značilnosti, narečno govorico, šege in navade … V oddajah tako pletemo niti s tistimi, ki ljudsko glasbo neposredno ohranjajo in tistimi, ki jo radi poslušajo.

Vesna Sever Borovnik

Vesna Sever Borovnik

Priporočamo
|
Aktualno

Srečanja

VEČ ... |
Pogovor z notredamko s. Slavko Cekuta

V oddaji Srečanja smo gostili zelo prijetno sogovornico redovnico notredamko sestro Slavko Cekuta iz Novega mesta. Bila je katehistinja, delala je z mladimi in se več let kalila na misijonu njihovega reda v Albaniji. Danes je med drugim prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, obiskuje tudi starejše in onemogle v lokalnem Domu ter sodeluje v projektu Zdravilna beseda. Spregovorila je tudi o soočanju z boleznijo. Vse preizkušnje so jo spremenile in poglobile njeno duhovno življenje ter odnos do dela. 

Pogovor z notredamko s. Slavko Cekuta

V oddaji Srečanja smo gostili zelo prijetno sogovornico redovnico notredamko sestro Slavko Cekuta iz Novega mesta. Bila je katehistinja, delala je z mladimi in se več let kalila na misijonu njihovega reda v Albaniji. Danes je med drugim prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, obiskuje tudi starejše in onemogle v lokalnem Domu ter sodeluje v projektu Zdravilna beseda. Spregovorila je tudi o soočanju z boleznijo. Vse preizkušnje so jo spremenile in poglobile njeno duhovno življenje ter odnos do dela. 

Radio Ognjišče

Naš gost

VEČ ... |
Marko Juhant, specialni pedagog, avtor najodmevnejših knjig o vzgoji

Spoznavali smo delo in del življenjske poti dolgoletnega zunanjega sodelavca na Radiu Ognjišče Marka Juhanta, specialnega pedagoga, avtorja številnih knjig, zapisov ter strokovnih objav o spremljanju otrok in mladostnikov na poti odraščanja. Velja za enega od vidnejših predavateljev na področju vzgoje. Skoraj dvanajst let smo na radiu redno pripravljali oddaje z njim, v katerih smo, predvsem ob vprašanjih poslušalcev, iskali dobre rešitve ob izzivih medsebojnih odnosov, le redko pa smo Marku zastavili vprašanje o njegovi poklicni rasti in dosežkih. Ob sklepu radijskih oddaj z njim, ker se v pokoju zdaj posveča najbolj svoji družini, smo ga spoznali bolj osebno. 

Marko Juhant, specialni pedagog, avtor najodmevnejših knjig o vzgoji

Spoznavali smo delo in del življenjske poti dolgoletnega zunanjega sodelavca na Radiu Ognjišče Marka Juhanta, specialnega pedagoga, avtorja številnih knjig, zapisov ter strokovnih objav o spremljanju otrok in mladostnikov na poti odraščanja. Velja za enega od vidnejših predavateljev na področju vzgoje. Skoraj dvanajst let smo na radiu redno pripravljali oddaje z njim, v katerih smo, predvsem ob vprašanjih poslušalcev, iskali dobre rešitve ob izzivih medsebojnih odnosov, le redko pa smo Marku zastavili vprašanje o njegovi poklicni rasti in dosežkih. Ob sklepu radijskih oddaj z njim, ker se v pokoju zdaj posveča najbolj svoji družini, smo ga spoznali bolj osebno. 

Nataša Ličen

spominživljenjepogovordružbavzgoja

Kmetijska oddaja

VEČ ... |
Zakaj finančno podhranjeni razpisi za razvoj gorsko - hribovskih in ekoloških kmetij?

Po pregledu najbolj aktualnih novic smo se ustavili ob zapletih zaradi finančno podhranjenih razpisov za razvoj gorsko - hribovskih in ekoloških kmetij. Svoj pogled je z nami delil Jože Ledinek, predsednik Združenja ekoloških pridelovalcev in predelovalcev - Deteljica, dogajanje pa je komentirala tudi Irena Oresnik, predsednica Zdruzenja hribovskih in gorskih kmetov Slovenije

Zakaj finančno podhranjeni razpisi za razvoj gorsko - hribovskih in ekoloških kmetij?

Po pregledu najbolj aktualnih novic smo se ustavili ob zapletih zaradi finančno podhranjenih razpisov za razvoj gorsko - hribovskih in ekoloških kmetij. Svoj pogled je z nami delil Jože Ledinek, predsednik Združenja ekoloških pridelovalcev in predelovalcev - Deteljica, dogajanje pa je komentirala tudi Irena Oresnik, predsednica Zdruzenja hribovskih in gorskih kmetov Slovenije

Robert Božič

kmetijstvogorski in hribovski kmetjerazpisiEKO kmetje

Moja zgodba

VEČ ... |
Dr. Jože Dežman o proslavah na Goreljku, Osankarici in Dražgošah

Za nami so dnevi, ki vsako leto prinesejo obilje spominskih slovesnosti, kjer se zbere cvet leve nomenklature. Tudi letos je bilo tako na Goreljku na Pokljuki, pa pri Treh žebljih na Pohorju in nenazadnje v Dražgošah. Slavnostna govornika sta bila dva: na Goreljku ministrica iz kvote stranke Levica Asta Vrečko, na Pohorju in v Dražgošah pa premier in predsednik stranke Svoboda Robert Golob. In slišali smo marsikaj, kar je v oddaji Moja zgodba iz vidika zgodovinarja pokomentiral dr. Jože Dežman, predsednik komisije Vlade RS za vprašanja prikritih grobišč.

Dr. Jože Dežman o proslavah na Goreljku, Osankarici in Dražgošah

Za nami so dnevi, ki vsako leto prinesejo obilje spominskih slovesnosti, kjer se zbere cvet leve nomenklature. Tudi letos je bilo tako na Goreljku na Pokljuki, pa pri Treh žebljih na Pohorju in nenazadnje v Dražgošah. Slavnostna govornika sta bila dva: na Goreljku ministrica iz kvote stranke Levica Asta Vrečko, na Pohorju in v Dražgošah pa premier in predsednik stranke Svoboda Robert Golob. In slišali smo marsikaj, kar je v oddaji Moja zgodba iz vidika zgodovinarja pokomentiral dr. Jože Dežman, predsednik komisije Vlade RS za vprašanja prikritih grobišč.

Jože Bartolj

spominpolitikaJože Dežmanproslava Goreljekproslava Osankaricaproslava DražgošeRobert GolobAsta Vrečko

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Novoletno srečanje v Kobaridu

V Kobaridu je v soboto potekalo tradicionalno novoletno srečanje Slovencev Videmske pokrajine in Posočja. To je dogodek, na katerem se že 54 let srečujejo župani in politiki ter predstavniki slovenskih organizacij in društev z obeh strani meje. Namenjeno je odpiranju razvojnih vprašanj tega čezmejnega prostora. Na prireditvi, kjer je zbrane nagovoril tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, so tudi letos podelili Gujonova priznanja, tokrat dve. Andreina Trusgnach ga je prejela za izjemne dosežke na literarnem področju ter dragocen prispevek h krepitvi in promociji slovenske identitete, kulture in jezika v Furlaniji - Julijski krajini. Luisa Battistig pa je priznanje prejela za dolgoletno prizadevno vodenje Planinske družine Benečije, za delo na literarnem in publicističnem področju ter za skrb za snovno in nesnovno kulturno dediščino Benečije. Ob robu srečanje so začrtali krepitev čezmejnega sodelovanja.

Novoletno srečanje v Kobaridu

V Kobaridu je v soboto potekalo tradicionalno novoletno srečanje Slovencev Videmske pokrajine in Posočja. To je dogodek, na katerem se že 54 let srečujejo župani in politiki ter predstavniki slovenskih organizacij in društev z obeh strani meje. Namenjeno je odpiranju razvojnih vprašanj tega čezmejnega prostora. Na prireditvi, kjer je zbrane nagovoril tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, so tudi letos podelili Gujonova priznanja, tokrat dve. Andreina Trusgnach ga je prejela za izjemne dosežke na literarnem področju ter dragocen prispevek h krepitvi in promociji slovenske identitete, kulture in jezika v Furlaniji - Julijski krajini. Luisa Battistig pa je priznanje prejela za dolgoletno prizadevno vodenje Planinske družine Benečije, za delo na literarnem in publicističnem področju ter za skrb za snovno in nesnovno kulturno dediščino Benečije. Ob robu srečanje so začrtali krepitev čezmejnega sodelovanja.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Jan Macarol o politiki, zdravstvu in umetni inteligenci 

Gostili smo Jana Macarola. Zase pravi, da je multipraktik, sicer pa je ustvarjalec vsebin, izvršni urednik City Magazine Slovenija in strokovnjak za družbena omrežja, vplivnostni marketing ter medijsko produkcijo, ki na področju vsebin in oglaševanja deluje že več kot 18 let. Dotaknili se bomo aktualnih tem, kot so slovenska politika, zdravstvo, umetna inteligenca ter položaj Slovenije v mednarodnem prostoru.

Jan Macarol o politiki, zdravstvu in umetni inteligenci 

Gostili smo Jana Macarola. Zase pravi, da je multipraktik, sicer pa je ustvarjalec vsebin, izvršni urednik City Magazine Slovenija in strokovnjak za družbena omrežja, vplivnostni marketing ter medijsko produkcijo, ki na področju vsebin in oglaševanja deluje že več kot 18 let. Dotaknili se bomo aktualnih tem, kot so slovenska politika, zdravstvo, umetna inteligenca ter položaj Slovenije v mednarodnem prostoru.

Alen Salihović

politikazdravstvokomentarjan macarol

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Damijan Močnik o nedeljskem koncertu KZ Megaron

V oddaji o kulturni smo predstavili koncert Komornega zbora Megaron, ki bo v nedeljo 25. januarja ob 18. uri v Slovenski Filharmoniji. Za rdečo nit programa so izbrali simbol jabolka, ki odraža številne močne, pa tudi nasprotujoče si pomene, od jabolka spora, vladarskega znamenja in tudi simbola zdravja. Gost je bil dirigent in umetniški vodja Damjan Močnik.

Damijan Močnik o nedeljskem koncertu KZ Megaron

V oddaji o kulturni smo predstavili koncert Komornega zbora Megaron, ki bo v nedeljo 25. januarja ob 18. uri v Slovenski Filharmoniji. Za rdečo nit programa so izbrali simbol jabolka, ki odraža številne močne, pa tudi nasprotujoče si pomene, od jabolka spora, vladarskega znamenja in tudi simbola zdravja. Gost je bil dirigent in umetniški vodja Damjan Močnik.

Jože Bartolj

kulturaglasbaKZ MegaronDamijan Močnik

Komentar Domovina.je

VEČ ... |
Erika Ašič: Česa bi se morali naučiti od levičarskih aktivistov?

»Ko na Domovino vabimo podjetnike, kmete, zdravnike, imamo velikokrat težave; osebno nam veliko povedo o tem, kaj vse je narobe, kaj jih ovira in zavira. Toda ne bi se izpostavili z imenom in priimkom. Ker se bojijo; poleg medijskega pogroma so navadno po javno izrečeni kritiki trenutne oblasti kmalu deležni obiska različnih inšpekcij, tudi pri kandidiranju za financiranje imajo manj možnosti za uspeh,« je zapisala urednica Domovine Erika Ašič.

Erika Ašič: Česa bi se morali naučiti od levičarskih aktivistov?

»Ko na Domovino vabimo podjetnike, kmete, zdravnike, imamo velikokrat težave; osebno nam veliko povedo o tem, kaj vse je narobe, kaj jih ovira in zavira. Toda ne bi se izpostavili z imenom in priimkom. Ker se bojijo; poleg medijskega pogroma so navadno po javno izrečeni kritiki trenutne oblasti kmalu deležni obiska različnih inšpekcij, tudi pri kandidiranju za financiranje imajo manj možnosti za uspeh,« je zapisala urednica Domovine Erika Ašič.

Erika Ašič

komentarpolitikadružba

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 21. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 21. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ... |
Ričet

Poslušalec je na internetu našel veliko zapisov, tudi polemik in besed glede ričeta, zato je sestro Nikolino prosil za pravi, njen recept: katere sestavine, koliko in kako naj ga pripravi. Dobro je, da ričet zvečer enkrat ali dvakrat operemo in namočimo v toplo vodo. Naslednji dan ga odcedimo in nalijemo čisto toplo vodo, pokrijemo in postavimo na štedilnikovo ploščo. Tako bo zavrel en dva tri. Pri tekočini računamo, da lahko uporabimo še kakšno vodo od kuhanja krompirja ... Med kuhanjem narežemo korenček in zeleno na kocke ter pripravimo grah in fižol (lahko tudi stročji fižol). Dobro dene tudi kakšen košček cvetače. Vse to dodamo v lonec, pa še lovorjev list, sol in praženo čebulo ali pa malo prekajene slanine. Stisnemo še kakšen strok česna in pomešamo, da zadiši. Seveda je dobrodošlo, da v ričetu skuhamo kranjsko klobaso, kos krače ali malo prekajene mesnine. Zraven ponudimo kruh (štručke), pico ali pogačo (npr. z ocvirki) ... 

Ričet

Poslušalec je na internetu našel veliko zapisov, tudi polemik in besed glede ričeta, zato je sestro Nikolino prosil za pravi, njen recept: katere sestavine, koliko in kako naj ga pripravi. Dobro je, da ričet zvečer enkrat ali dvakrat operemo in namočimo v toplo vodo. Naslednji dan ga odcedimo in nalijemo čisto toplo vodo, pokrijemo in postavimo na štedilnikovo ploščo. Tako bo zavrel en dva tri. Pri tekočini računamo, da lahko uporabimo še kakšno vodo od kuhanja krompirja ... Med kuhanjem narežemo korenček in zeleno na kocke ter pripravimo grah in fižol (lahko tudi stročji fižol). Dobro dene tudi kakšen košček cvetače. Vse to dodamo v lonec, pa še lovorjev list, sol in praženo čebulo ali pa malo prekajene slanine. Stisnemo še kakšen strok česna in pomešamo, da zadiši. Seveda je dobrodošlo, da v ričetu skuhamo kranjsko klobaso, kos krače ali malo prekajene mesnine. Zraven ponudimo kruh (štručke), pico ali pogačo (npr. z ocvirki) ... 

Matjaž Merljak

kuhajmo