Novinarka, publicistka in pisateljica Mojca Širok

Novinarka, poročevalka RTV Slovenija, publicistka in pisateljica Mojca Širok je pred kratkim izdala svoj drugi kriminalni roman iz trilogije Ljubljana - Rim - Bruselj z naslovom Evidenca. V oddaji sproščeno spregovori o svojem pisateljskem in novinarskem delu.

Marjan Bunič

pogovor novinarstvo kriminalni roman pisateljica družba

18. 6. 2021
Novinarka, publicistka in pisateljica Mojca Širok

Novinarka, poročevalka RTV Slovenija, publicistka in pisateljica Mojca Širok je pred kratkim izdala svoj drugi kriminalni roman iz trilogije Ljubljana - Rim - Bruselj z naslovom Evidenca. V oddaji sproščeno spregovori o svojem pisateljskem in novinarskem delu.

Marjan Bunič

VEČ ...|18. 6. 2021
Novinarka, publicistka in pisateljica Mojca Širok

Novinarka, poročevalka RTV Slovenija, publicistka in pisateljica Mojca Širok je pred kratkim izdala svoj drugi kriminalni roman iz trilogije Ljubljana - Rim - Bruselj z naslovom Evidenca. V oddaji sproščeno spregovori o svojem pisateljskem in novinarskem delu.

Marjan Bunič

pogovornovinarstvokriminalni romanpisateljicadružba

Petkov večer

VEČ ...|9. 5. 2025
Domen Kljun in Ritem srca 2025

V tokratni oddaji o tem, kaj je novega pri pevcu Domnu Kljunu, kaj dela Peter Prohart trio, kako tečejo priprave na festival Ritem srca 2025 ...

Domen Kljun in Ritem srca 2025

V tokratni oddaji o tem, kaj je novega pri pevcu Domnu Kljunu, kaj dela Peter Prohart trio, kako tečejo priprave na festival Ritem srca 2025 ...

glasba festival pogovor

Petkov večer

Domen Kljun in Ritem srca 2025

V tokratni oddaji o tem, kaj je novega pri pevcu Domnu Kljunu, kaj dela Peter Prohart trio, kako tečejo priprave na festival Ritem srca 2025 ...

VEČ ...|9. 5. 2025
Domen Kljun in Ritem srca 2025

V tokratni oddaji o tem, kaj je novega pri pevcu Domnu Kljunu, kaj dela Peter Prohart trio, kako tečejo priprave na festival Ritem srca 2025 ...

Marjan Bunič

glasba festival pogovor

Petkov večer

VEČ ...|2. 5. 2025
Primož Križaj

Spoznali smo glasbenika, pevca in avtorja, ki je bil dolga leta član skupine Odsev, zdaj pa stopa po samostojni glasbeni poti. Primož Križaj nam je predstavil nekaj svojih novih pesmi, nas povabil na bližajoči se koncert ter nam povedal, kaj mu pomenijo družina, dom, vera ...

Primož Križaj

Spoznali smo glasbenika, pevca in avtorja, ki je bil dolga leta član skupine Odsev, zdaj pa stopa po samostojni glasbeni poti. Primož Križaj nam je predstavil nekaj svojih novih pesmi, nas povabil na bližajoči se koncert ter nam povedal, kaj mu pomenijo družina, dom, vera ...

pogovor glasba življenje duhovnost

Petkov večer

Primož Križaj

Spoznali smo glasbenika, pevca in avtorja, ki je bil dolga leta član skupine Odsev, zdaj pa stopa po samostojni glasbeni poti. Primož Križaj nam je predstavil nekaj svojih novih pesmi, nas povabil na bližajoči se koncert ter nam povedal, kaj mu pomenijo družina, dom, vera ...

VEČ ...|2. 5. 2025
Primož Križaj

Spoznali smo glasbenika, pevca in avtorja, ki je bil dolga leta član skupine Odsev, zdaj pa stopa po samostojni glasbeni poti. Primož Križaj nam je predstavil nekaj svojih novih pesmi, nas povabil na bližajoči se koncert ter nam povedal, kaj mu pomenijo družina, dom, vera ...

Marjan Bunič

pogovor glasba življenje duhovnost

Petkov večer

VEČ ...|25. 4. 2025
Sodobna krščanska glasba

Mesec dni pred festivalom Ritem srca 2025 smo se v oddaji Petkov večer posvetili sodobni krščanski glasbi. Nastajati je začela v pokoncilskem obdobju, se razvijala in dosegla visoko vsebinsko in glasbeno raven, pa vendar se mora še vedno dokazovati in išče svoj prostor v slovenski Cerkvi. Kje je ta prostor, so razmišljali njeni soustvarjalci Boštjan Grabnar, Leon Oblak, Tadej Vindiš in Tadej Sadar.

Sodobna krščanska glasba

Mesec dni pred festivalom Ritem srca 2025 smo se v oddaji Petkov večer posvetili sodobni krščanski glasbi. Nastajati je začela v pokoncilskem obdobju, se razvijala in dosegla visoko vsebinsko in glasbeno raven, pa vendar se mora še vedno dokazovati in išče svoj prostor v slovenski Cerkvi. Kje je ta prostor, so razmišljali njeni soustvarjalci Boštjan Grabnar, Leon Oblak, Tadej Vindiš in Tadej Sadar.

glasba duhovnost

Petkov večer

Sodobna krščanska glasba

Mesec dni pred festivalom Ritem srca 2025 smo se v oddaji Petkov večer posvetili sodobni krščanski glasbi. Nastajati je začela v pokoncilskem obdobju, se razvijala in dosegla visoko vsebinsko in glasbeno raven, pa vendar se mora še vedno dokazovati in išče svoj prostor v slovenski Cerkvi. Kje je ta prostor, so razmišljali njeni soustvarjalci Boštjan Grabnar, Leon Oblak, Tadej Vindiš in Tadej Sadar.

VEČ ...|25. 4. 2025
Sodobna krščanska glasba

Mesec dni pred festivalom Ritem srca 2025 smo se v oddaji Petkov večer posvetili sodobni krščanski glasbi. Nastajati je začela v pokoncilskem obdobju, se razvijala in dosegla visoko vsebinsko in glasbeno raven, pa vendar se mora še vedno dokazovati in išče svoj prostor v slovenski Cerkvi. Kje je ta prostor, so razmišljali njeni soustvarjalci Boštjan Grabnar, Leon Oblak, Tadej Vindiš in Tadej Sadar.

Marjan Bunič

glasba duhovnost

Petkov večer

VEČ ...|18. 4. 2025
Pasijon Mengore

V času, ki je rezerviran za oddajo Petkov večer, smo prisluhnili Pasijonu Mengore, ki ga je leta 2010 v obliki sonetnega venca napisal Leon Oblak. 

Pasijon Mengore

V času, ki je rezerviran za oddajo Petkov večer, smo prisluhnili Pasijonu Mengore, ki ga je leta 2010 v obliki sonetnega venca napisal Leon Oblak. 

duhovnost pasijon

Petkov večer

Pasijon Mengore

V času, ki je rezerviran za oddajo Petkov večer, smo prisluhnili Pasijonu Mengore, ki ga je leta 2010 v obliki sonetnega venca napisal Leon Oblak. 

VEČ ...|18. 4. 2025
Pasijon Mengore

V času, ki je rezerviran za oddajo Petkov večer, smo prisluhnili Pasijonu Mengore, ki ga je leta 2010 v obliki sonetnega venca napisal Leon Oblak. 

Marjan Bunič

duhovnost pasijon

Petkov večer

VEČ ...|4. 4. 2025
Teden katoliškega šolstva

Tednu katoliškega šolstva smo postavili piko v oddaji Petkov večer, v kateri smo z vašo pomočjo, drage poslušalke, spoštovani poslušalci, zbirali sredstva za pomoč dijakom in učencem. V oddaji so se zvrstile zgodbe iz vseh katoliških vzgojno-izobraževalnih ustanov, deležni smo bili glasbene ustvarjalnosti mladih, rdečo nit pa je pletla tudi skupinica maturantov v studiu. 

Teden katoliškega šolstva

Tednu katoliškega šolstva smo postavili piko v oddaji Petkov večer, v kateri smo z vašo pomočjo, drage poslušalke, spoštovani poslušalci, zbirali sredstva za pomoč dijakom in učencem. V oddaji so se zvrstile zgodbe iz vseh katoliških vzgojno-izobraževalnih ustanov, deležni smo bili glasbene ustvarjalnosti mladih, rdečo nit pa je pletla tudi skupinica maturantov v studiu. 

mladi katoliški šola dobrodelnost

Petkov večer

Teden katoliškega šolstva

Tednu katoliškega šolstva smo postavili piko v oddaji Petkov večer, v kateri smo z vašo pomočjo, drage poslušalke, spoštovani poslušalci, zbirali sredstva za pomoč dijakom in učencem. V oddaji so se zvrstile zgodbe iz vseh katoliških vzgojno-izobraževalnih ustanov, deležni smo bili glasbene ustvarjalnosti mladih, rdečo nit pa je pletla tudi skupinica maturantov v studiu. 

VEČ ...|4. 4. 2025
Teden katoliškega šolstva

Tednu katoliškega šolstva smo postavili piko v oddaji Petkov večer, v kateri smo z vašo pomočjo, drage poslušalke, spoštovani poslušalci, zbirali sredstva za pomoč dijakom in učencem. V oddaji so se zvrstile zgodbe iz vseh katoliških vzgojno-izobraževalnih ustanov, deležni smo bili glasbene ustvarjalnosti mladih, rdečo nit pa je pletla tudi skupinica maturantov v studiu. 

Marjan Bunič

mladi katoliški šola dobrodelnost

Petkov večer

VEČ ...|28. 3. 2025
Iris Ošlaj in glasbene novičke

Pomlad je tu. Tudi glasbena - vrstijo se koncerti in glasbene prireditve, z vseh koncev prihajajo nove melodije ... V oddaji Petkov večer je svojo ustvarjalnost predstavila Iris Ošlaj, ki je pred kratkim stopila na samostojno glasbeno pot, sicer pa jo poznamo kot del skupine Sopranos. 

Iris Ošlaj in glasbene novičke

Pomlad je tu. Tudi glasbena - vrstijo se koncerti in glasbene prireditve, z vseh koncev prihajajo nove melodije ... V oddaji Petkov večer je svojo ustvarjalnost predstavila Iris Ošlaj, ki je pred kratkim stopila na samostojno glasbeno pot, sicer pa jo poznamo kot del skupine Sopranos. 

glasba pop pogovor

Petkov večer

Iris Ošlaj in glasbene novičke

Pomlad je tu. Tudi glasbena - vrstijo se koncerti in glasbene prireditve, z vseh koncev prihajajo nove melodije ... V oddaji Petkov večer je svojo ustvarjalnost predstavila Iris Ošlaj, ki je pred kratkim stopila na samostojno glasbeno pot, sicer pa jo poznamo kot del skupine Sopranos. 

VEČ ...|28. 3. 2025
Iris Ošlaj in glasbene novičke

Pomlad je tu. Tudi glasbena - vrstijo se koncerti in glasbene prireditve, z vseh koncev prihajajo nove melodije ... V oddaji Petkov večer je svojo ustvarjalnost predstavila Iris Ošlaj, ki je pred kratkim stopila na samostojno glasbeno pot, sicer pa jo poznamo kot del skupine Sopranos. 

Marjan Bunič

glasba pop pogovor

Petkov večer

VEČ ...|21. 3. 2025
Alya

V gosteh je bila temperamentna in simpatična glasbenica, ki obeležuje četrt stoletja izjemne kariere - ALYA. V klepetu je spregovorila o svojem glasbenem in osebnem zorenju, o tem, zakaj je vedno nasmejana, in še marsičem.

Alya

V gosteh je bila temperamentna in simpatična glasbenica, ki obeležuje četrt stoletja izjemne kariere - ALYA. V klepetu je spregovorila o svojem glasbenem in osebnem zorenju, o tem, zakaj je vedno nasmejana, in še marsičem.

glasba pogovor pop Alya

Petkov večer

Alya

V gosteh je bila temperamentna in simpatična glasbenica, ki obeležuje četrt stoletja izjemne kariere - ALYA. V klepetu je spregovorila o svojem glasbenem in osebnem zorenju, o tem, zakaj je vedno nasmejana, in še marsičem.

VEČ ...|21. 3. 2025
Alya

V gosteh je bila temperamentna in simpatična glasbenica, ki obeležuje četrt stoletja izjemne kariere - ALYA. V klepetu je spregovorila o svojem glasbenem in osebnem zorenju, o tem, zakaj je vedno nasmejana, in še marsičem.

Marjan Bunič

glasba pogovor pop Alya

Petkov večer

VEČ ...|14. 3. 2025
Marta Zore

Marta Zore je osvojila mnoge festivalske odre, posnela ogromno uspešnic, odpela nekaj glavnih vlog v ljubljanski Operi, zdaj pa se z glasbo predvsem posveča otrokom in mladini. Prisluhnite njeni zgodbi in posebnemu vabilu.

Marta Zore

Marta Zore je osvojila mnoge festivalske odre, posnela ogromno uspešnic, odpela nekaj glavnih vlog v ljubljanski Operi, zdaj pa se z glasbo predvsem posveča otrokom in mladini. Prisluhnite njeni zgodbi in posebnemu vabilu.

glasba pop festivali opera zabava pogovor

Petkov večer

Marta Zore

Marta Zore je osvojila mnoge festivalske odre, posnela ogromno uspešnic, odpela nekaj glavnih vlog v ljubljanski Operi, zdaj pa se z glasbo predvsem posveča otrokom in mladini. Prisluhnite njeni zgodbi in posebnemu vabilu.

VEČ ...|14. 3. 2025
Marta Zore

Marta Zore je osvojila mnoge festivalske odre, posnela ogromno uspešnic, odpela nekaj glavnih vlog v ljubljanski Operi, zdaj pa se z glasbo predvsem posveča otrokom in mladini. Prisluhnite njeni zgodbi in posebnemu vabilu.

Marjan Bunič

glasba pop festivali opera zabava pogovor

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|22. 5. 2025
Romanje ob okrogli obletnici povojnega begunstva

Letošnji maj je obarvan tudi spominsko, in sicer zaradi 80. obletnice konca druge svetovne vojne in 70. obletnice podpisa Državne pogodbe o obnovi samostojne in demokratične Avstrije (ADP). To soboto bo ob okrogli obletnici povojnega begunstva potekalo tudi romanje v Vetrinj in Špital ob Dravi. Sveto mašo v vetrinjski cerkvi, v bližini nekdanjega begunskega taborišča, bo daroval krško-celovški škof dr. Jože Marketz, prepeval bo pevski zbor iz Sel na Koroškem. Po maši bo recital iz »Maše za vstajenje Slovencev« avtorja Toneta Rodeta. Romarji bodo obiskali tudi Špital ob Dravi in si ogledali nekaj krajev in pomnikov, ki so povezani s povojnim begunstvom. 

Romanje ob okrogli obletnici povojnega begunstva

Letošnji maj je obarvan tudi spominsko, in sicer zaradi 80. obletnice konca druge svetovne vojne in 70. obletnice podpisa Državne pogodbe o obnovi samostojne in demokratične Avstrije (ADP). To soboto bo ob okrogli obletnici povojnega begunstva potekalo tudi romanje v Vetrinj in Špital ob Dravi. Sveto mašo v vetrinjski cerkvi, v bližini nekdanjega begunskega taborišča, bo daroval krško-celovški škof dr. Jože Marketz, prepeval bo pevski zbor iz Sel na Koroškem. Po maši bo recital iz »Maše za vstajenje Slovencev« avtorja Toneta Rodeta. Romarji bodo obiskali tudi Špital ob Dravi in si ogledali nekaj krajev in pomnikov, ki so povezani s povojnim begunstvom. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Naš gost

VEČ ...|17. 5. 2025
Naš gost kmet Franci Firm

Franci Firm, ki skupaj z družino kmetuje v Podšentjurju pri Litiji je bil naš gost. Spoznali smo njegovo dosedanjo življenjsko pot, ga vprašali, kaj mu pomeni biti kmet in obdelovati zemljo, predvsem pa izvedeli, kako se je rodila ljubezen do mozaikov iz semen, ki jih v zimskem času tako rad izdeluje in po katerih je zelo znan.

Naš gost kmet Franci Firm

Franci Firm, ki skupaj z družino kmetuje v Podšentjurju pri Litiji je bil naš gost. Spoznali smo njegovo dosedanjo življenjsko pot, ga vprašali, kaj mu pomeni biti kmet in obdelovati zemljo, predvsem pa izvedeli, kako se je rodila ljubezen do mozaikov iz semen, ki jih v zimskem času tako rad izdeluje in po katerih je zelo znan.

Robert Božič

spominživljenje

Za življenje

VEČ ...|17. 5. 2025
Stiske otrok

Kako naj ob stiskah otrok starši in zlasti mame poskrbijo tudi zase. O tem je govorila Nada Zupančič.

Stiske otrok

Kako naj ob stiskah otrok starši in zlasti mame poskrbijo tudi zase. O tem je govorila Nada Zupančič.

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnost

Globine

VEČ ...|13. 5. 2025
Dialog z ateizmom #4 - Vloga Cerkve in papeža v današnjem svetu

Ključni dogodki minulih tednov v življenju katoliške Cerkve so bili izhodišče tokratne oddaje. O vlogi Cerkve v današnjem svetu, o tem, kako papež s svojo držo nagovarja ateista in v čem je dostojanstvo, h kateremu je poklican vsak član Cerkve, je tekla beseda. Naša gosta v četrtem delu iz cikla Dialog z ateizmom, ki smo ga začeli z odgovori na komentarje pretekle oddaje, sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígać.

Dialog z ateizmom #4 - Vloga Cerkve in papeža v današnjem svetu

Ključni dogodki minulih tednov v življenju katoliške Cerkve so bili izhodišče tokratne oddaje. O vlogi Cerkve v današnjem svetu, o tem, kako papež s svojo držo nagovarja ateista in v čem je dostojanstvo, h kateremu je poklican vsak član Cerkve, je tekla beseda. Naša gosta v četrtem delu iz cikla Dialog z ateizmom, ki smo ga začeli z odgovori na komentarje pretekle oddaje, sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígać.

Blaž Lesnik

Cerkevkonklaveateizemverapapežpapež Frančišekpapež Leon XIVduhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|22. 5. 2025
Osredotočiti misel

Nekega sončnega dne vzemi močno povečevalno steklo in star časopis ter se odpravi ven, da narediš poskus. Drži povečevalno steklo nad ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Osredotočiti misel

Nekega sončnega dne vzemi močno povečevalno steklo in star časopis ter se odpravi ven, da narediš poskus. Drži povečevalno steklo nad ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Radijski roman

VEČ ...|22. 5. 2025
Kruh močnih, 31. del, Tessa Afshar

V novem nadaljevanju romana Kruh močnih Lidijo pretrese Markova zgodba.

Kruh močnih, 31. del, Tessa Afshar

V novem nadaljevanju romana Kruh močnih Lidijo pretrese Markova zgodba.

Mateja Subotičanec

knjiga

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|22. 5. 2025
Tatjana Gros, Marko Novosel, Heintje, Fats Domino

Jelka Cvetežar - Ko boš prišla na Bled, Orietta Berti -  Quando la prima stella, Fats Domino - Blueberry Hill, Majda in Marjana - O pomladi, Marko Novosel - Ja ti pivam serenadu, Toto - Africa, Brel - La Valse A Mille Temps, Heintje - Ich Bau Dir Ein Schloß, Franjo Bobinac - Gradim Za Te Grad, Billy Joel - Honesty ...  

Tatjana Gros, Marko Novosel, Heintje, Fats Domino

Jelka Cvetežar - Ko boš prišla na Bled, Orietta Berti -  Quando la prima stella, Fats Domino - Blueberry Hill, Majda in Marjana - O pomladi, Marko Novosel - Ja ti pivam serenadu, Toto - Africa, Brel - La Valse A Mille Temps, Heintje - Ich Bau Dir Ein Schloß, Franjo Bobinac - Gradim Za Te Grad, Billy Joel - Honesty ...  

Matjaž Merljak, Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ...|22. 5. 2025
Zlata Zavašnik: Obleka nas ne naredi, vpliva pa na naše počutje

K pogovoru smo povabili inženirko oblikovanja, kreatorko, direktorico in ustanoviteljico podjetja ter blagovne znamke moških oblačil SENS, Zlato Zavašnik. Urejenost je pomembna, zelo vpliva na človeka in na njegovo počutje, tudi na okolje, v katerem se giblje. Zato je vredno v to vložiti nekaj časa, koliko?, naj vsak presodi sam. S pregovorom, da obleka naredi človeka, se ne strinjam najbolj. Bi pa rekla, obleka spremeni razpoloženje človeka in dejansko vpliva nanj navzven in navznoter, in to se mi zdi izjemno pomembno. Zlata še doda: Obleka vseeno nima takšnega vpliva, da bi nas naredila. Lahko pa držo in svoj karakter izrazimo ali podpremo z obleko, to pa. 

Zlata Zavašnik ustvarja že štirideset let. Kombinacija oblikovalke in podjetnice, ki se v njej prepleta, se je izkazala za veliko prednost. Eno od njenih vodil je trajnost, med prvimi je vstopila v bolj trajnostne in do okolja ter ljudi odgovornejše izdelan tekstil. Trideset let praznuje njena blagovna znamka. S svojo predanostjo in zavedanjem o potrebah trga po kakovostni moški modi in obleki je leta 1994 zagnala lastno blagovno znamko. Z minimalističnimi in vsestranskimi dizajni je revolucionirala slovensko modo, postala del slovenske oblačilne dediščine. Njena zavezanost etiki v poslovnih odnosih je bila odločilna za preživetje in rast tudi v obdobju ko so se številna tekstilna podjetja zapirala. Spominja se, kako se je čez noč trg razpolovil. Njena odločitev, da bo nadaljevala, je v celoti spremenila platformo podjetja. 

       Treba je bilo zožiti poslovanje. Se specializirati. Meni je pomembno, da nisem razpršena. Potrebujem fokus. Najti širino znotraj tega, je zame izziv. In da se, kar je zanimivo. 

»Obleka ne more narediti človeka, to se mi zdi premočno. Obleka vseeno nima takšnega vpliva. Mislim, da mora imeti človek že sam po sebi neko držo, karakter, da lahko potem to izrazi ali poudari skozi obleko. Če nima vrednot, mu jih žal tudi obleka ne more dati. Z obleko lahko pridobi pozornost, zgradila pa ga ne bo kot človeka v polnem pomenu te besede.«

»Žal večini ljudi trendi in cene narekujejo izbor. Vse skupaj je danes žal na kvantiteti in ne na kakovosti. Tudi mladi si raje kupijo pet majic kot eno, ki je za nošnjo prijetnejša in ki »boža« kožo. To bi morali veliko bolj izpostavljati, ker z obleko kažemo tudi svoje vrednote. Manj je več, ne samo v smislu barv in vzorcev, tudi v količinskem smislu je manj več. Na koncu prihranimo, ko smo za oblačilo na začetku odšteli več, a ga nosili dolgo časa. To vpliva na mnoga področja življenj, smo vzor naslednjim generacijam, to je velika tema.«

     Ko sem bila mlajša sem seveda imela ideje, večje, močnejše, tudi po tujih trgih, željo se pokazati. Bili so poizkusi, a izkušnje ne dobre. 

»Delala sem kalkulacije, koliko sem dobila za vloženo energijo. Rezultat ni bil v prid moje energije. Počutje mi je bilo pomembno in žal sem ugotovila, da vložim preveč za majhen rezultat. Nisem želela delati samo za modno pisto, ko potem kolekcija obstane v skladišču ali na smetišču. Vedno sem zato iskala mejo, do kod grem lahko z estetiko, da še ohranim produkt, ki je nosljiv.« 

»Svoboda je v minimalizmu. Obleka je tudi naš tihi govor, z njo sporočamo marsikaj o sebi, svojih načelih, kažemo tudi, koliko časa smo porabili za izbor in urejanje. Če imamo dober izbor, s tem prihranimo čas še za kaj drugega, meni se to zdi pomembno. Zato je začetni premislek ob nakupu zelo dragocen. Dober izbor oblačil postane naša druga koža, v katerih se odlično počutimo in jih nosimo dolgo časa. Na področju tekstila so se zgodile velike spremembe. Danes morajo biti proizvodnje tkanin celostne, izpolnjevati morajo številne kriterije in zaveze, ki zmanjšujejo obremenitve na okolje. V osnovi velja, da se v neki tkanini počutimo dobro, mora biti naravnega deleža v njej vsaj trideset odstotkov, kar še omogoča dihanje in nas ne zapre.« 

»Obleka je naš podpis. Mediji - in toliko jih je, vemo, da močno vplivajo. Vpijejo o tem, koliko boljši bi morali biti. Vsak se nekoliko podvrže temu. Pritisk je močan. Dobro je izoblikovati svoj stil, v katerem se dobro počutimo in se z njim lahko poistovetimo.«

Zlata Zavašnik: Obleka nas ne naredi, vpliva pa na naše počutje

K pogovoru smo povabili inženirko oblikovanja, kreatorko, direktorico in ustanoviteljico podjetja ter blagovne znamke moških oblačil SENS, Zlato Zavašnik. Urejenost je pomembna, zelo vpliva na človeka in na njegovo počutje, tudi na okolje, v katerem se giblje. Zato je vredno v to vložiti nekaj časa, koliko?, naj vsak presodi sam. S pregovorom, da obleka naredi človeka, se ne strinjam najbolj. Bi pa rekla, obleka spremeni razpoloženje človeka in dejansko vpliva nanj navzven in navznoter, in to se mi zdi izjemno pomembno. Zlata še doda: Obleka vseeno nima takšnega vpliva, da bi nas naredila. Lahko pa držo in svoj karakter izrazimo ali podpremo z obleko, to pa. 

Zlata Zavašnik ustvarja že štirideset let. Kombinacija oblikovalke in podjetnice, ki se v njej prepleta, se je izkazala za veliko prednost. Eno od njenih vodil je trajnost, med prvimi je vstopila v bolj trajnostne in do okolja ter ljudi odgovornejše izdelan tekstil. Trideset let praznuje njena blagovna znamka. S svojo predanostjo in zavedanjem o potrebah trga po kakovostni moški modi in obleki je leta 1994 zagnala lastno blagovno znamko. Z minimalističnimi in vsestranskimi dizajni je revolucionirala slovensko modo, postala del slovenske oblačilne dediščine. Njena zavezanost etiki v poslovnih odnosih je bila odločilna za preživetje in rast tudi v obdobju ko so se številna tekstilna podjetja zapirala. Spominja se, kako se je čez noč trg razpolovil. Njena odločitev, da bo nadaljevala, je v celoti spremenila platformo podjetja. 

       Treba je bilo zožiti poslovanje. Se specializirati. Meni je pomembno, da nisem razpršena. Potrebujem fokus. Najti širino znotraj tega, je zame izziv. In da se, kar je zanimivo. 

»Obleka ne more narediti človeka, to se mi zdi premočno. Obleka vseeno nima takšnega vpliva. Mislim, da mora imeti človek že sam po sebi neko držo, karakter, da lahko potem to izrazi ali poudari skozi obleko. Če nima vrednot, mu jih žal tudi obleka ne more dati. Z obleko lahko pridobi pozornost, zgradila pa ga ne bo kot človeka v polnem pomenu te besede.«

»Žal večini ljudi trendi in cene narekujejo izbor. Vse skupaj je danes žal na kvantiteti in ne na kakovosti. Tudi mladi si raje kupijo pet majic kot eno, ki je za nošnjo prijetnejša in ki »boža« kožo. To bi morali veliko bolj izpostavljati, ker z obleko kažemo tudi svoje vrednote. Manj je več, ne samo v smislu barv in vzorcev, tudi v količinskem smislu je manj več. Na koncu prihranimo, ko smo za oblačilo na začetku odšteli več, a ga nosili dolgo časa. To vpliva na mnoga področja življenj, smo vzor naslednjim generacijam, to je velika tema.«

     Ko sem bila mlajša sem seveda imela ideje, večje, močnejše, tudi po tujih trgih, željo se pokazati. Bili so poizkusi, a izkušnje ne dobre. 

»Delala sem kalkulacije, koliko sem dobila za vloženo energijo. Rezultat ni bil v prid moje energije. Počutje mi je bilo pomembno in žal sem ugotovila, da vložim preveč za majhen rezultat. Nisem želela delati samo za modno pisto, ko potem kolekcija obstane v skladišču ali na smetišču. Vedno sem zato iskala mejo, do kod grem lahko z estetiko, da še ohranim produkt, ki je nosljiv.« 

»Svoboda je v minimalizmu. Obleka je tudi naš tihi govor, z njo sporočamo marsikaj o sebi, svojih načelih, kažemo tudi, koliko časa smo porabili za izbor in urejanje. Če imamo dober izbor, s tem prihranimo čas še za kaj drugega, meni se to zdi pomembno. Zato je začetni premislek ob nakupu zelo dragocen. Dober izbor oblačil postane naša druga koža, v katerih se odlično počutimo in jih nosimo dolgo časa. Na področju tekstila so se zgodile velike spremembe. Danes morajo biti proizvodnje tkanin celostne, izpolnjevati morajo številne kriterije in zaveze, ki zmanjšujejo obremenitve na okolje. V osnovi velja, da se v neki tkanini počutimo dobro, mora biti naravnega deleža v njej vsaj trideset odstotkov, kar še omogoča dihanje in nas ne zapre.« 

»Obleka je naš podpis. Mediji - in toliko jih je, vemo, da močno vplivajo. Vpijejo o tem, koliko boljši bi morali biti. Vsak se nekoliko podvrže temu. Pritisk je močan. Dobro je izoblikovati svoj stil, v katerem se dobro počutimo in se z njim lahko poistovetimo.«

Nataša Ličen

družbapogovor poslovnost

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|22. 5. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 22. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 22. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan